Poštnina rdaišana v pofovTol :■ - tl k J -»-i -tl-t «*» <£■ ... -i - * *.i •' * ’ '.............- — -i ~i Oglaal po canlku / Oglasa i®L •prejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Liublian! t Poitnl čekovni račun it. 11.400 Ogenj in žveplo celovških renegatov ODGOVOR NA NAPAD »FREIE STIMMEN«. Naš uvodnik od 6. t. m. o priliki pričetka »Mariborskega tedna«, v katerem smo orisali položaj Maribora v letih gospodarske krize, je dal povod celovškim »Freie Stimmen« za besen napad na Slovence in sploh Jugoslovane. Celovški šovinisti, ki se poslužujejo še sedaj metod, •d Pri nas napram sosedom v Avstriji že davno niso več v navadi, so pograbili naše ugotovitve o demontaži nekaterih Mariborskih ustanov in uradov ter o u-Plivu krize na javno življenje, zlasti gospodarsko, jih iztrgali iz celote in podčrtali ter opremili s komentarji, izzvene-vajočimi v staro melodijo besnega sovraga. Karakterističen je že sam uvod, govoreč o »brezupnem položaju ncmške-|a(!) mesta »Marburga« na Spodnjem štajerskem, povzročenem po škandalozen* gospodarstvu novih mogotcev po Svetovnl vojni.« mnogo bolj besen in strupen je do-?‘tek: »iz tožba, ki se glase iz teh besed i»\ečernikovih«), nas ne rešijo niti zve-oece fraze, ki ponosno povdarjajo, da se Je »Marburg« sam osvobodil izpod avstrijskega jarma, ker ve pač vsak otrok, aa je bil »Marburg« s Spodnjo Štajersko Po samovoljnem sklepu antante brez glasovanja in proti volji večine prebivalstva priključen Jugoslaviji. Naj bi slovenski prevratni nacionalistični junaki rajše odkrito priznali, da je slab položaj mesta in dežele v prvi vrsti le posledica njihovih rovarenj, ki so spodnještajersko ozemlje ^ropala naravnega zaledja in ga tako zapisala propasti in bridki sedanji usod). Posebne razmere, ki so povzročile krizo, pač niso nič drugega kakor nesrečne meje, ki jih je Nemcem sovražno nasilje na podlagi intrig nekaterih slovenskih šovinistov s krvavo zarezo potegnilo preko štajerska domovine.« Tako besno in strupeno morejo pisati ^trno renegati, oni okoli celovških »Freie nnmen« in oni, ki jim pošiljajo! nforma-5i,e iz' Maribora čez mejo, saj je iz član-a Precej določno razvidno, da je bil napisu pri nas, in če bi bilo treba, bi skoraj •mko s prstom pokazali na pisca! Na ta 1,aPad bi mi lahko odgovorili z enakim tlaRadom in bi imeli za to vsaj tisočkrat yeČ pravice, kakor je imajo na Slovenim nasilno iztrganem koroškem ozemlju izhajajoče »Freie Stimmen«. Opozorili bi pa lahko tudi na položaj Avstrije in še posebej avstrijske Štajerske in Koroške, kjer je splošen položaj neprimerno slabši, kakor je v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Mi Slovenci in Jugoslovani nismo še nikoli jokaje in na kolenih prosili mednarodne pomoči, kakor so je dunajski gospodje za Avstrijo v Ženevi, Parizu, Londonu, Rimu in drugod. Živeli smo vsa leta po svetovni vojni in še živimo od dela svojih lastnih rok, ne od posojil. Društva narodov, za katera se bodo upniki lahko še obrisali pod nosom. Zato nas od sosedov na severu loči lahko vsaj ponosna zavest, da nismo parasiti Evrope. Kar se pa tiče Maribora samega, trpi pač zaradi splošne svetovne krize, kakor trpi n. pr. Celovec ali Gradec in prav nič več, morda celo manj! V letih svobode se je, brez okolice, ki je narastla za polovico, pomnožil za okoli 10.000 prebivalcev in sezidal je več hiš. kakor ves čas avstrijske nadoblasti. Dobil je elektriko, avtobusni promet, celo vrsto ponosnih zgradb, cele četrti občinskih hiš, kopališče na Mariborskem otoku, kakršnega nima vsa Avstrija z Dunajem vred, tlakoval je celo vrsto cest in ulic, posta! središče kulturnega, prosvetnega in umetniškega udejstvovanja itd. Tega v Avstriji ne bi bil nikoli dosegel. In vse kar je storil, je storil s pridnostjo slovenskih rok brez tuje podpore in Društva narodov ter njegovih posojil, Želeli bi le, da bi si prišli tovariši od »Freie Stimmen« vse to ogledat, ker prepričani smo, da bi potem bolj kritično presojali dopise svojih tukajšnjih renegatsklh informatorjev. Kleveto o nasilnem priključenju Maribora in Spodnje Štajerske k Jugoslaviji pa odločno odklanjamo. Slovenci smo Maribor zasedli in držali sami, brez tuje pomoči, n? katero so se opirali nemčurji na Koroškem. Nam niso prišli na pomoč Nemci iz rajha. Italijani in drugi jerobi in tudi glasovnic nismo pretresali. Vzeli smo si sami svojo zemljo, zemljo očetov, ki je bila tisočletja izključno naša last, je in bo tudi še tisočletja, kakor je po svojem bistvu tudi Koroška s Celovcem, kjer zaenkrat še izhajajo »Freie Stimmen«. Državljanska vojna v Braziliji VSTAŠI ŠE NISO PREMAGANI. — OZADJE REVOLUCIJE FAŠIZEM, PODPIRAN PO ITALIJANIH. LONDON, 24. avgusta. Po vesteh lz Montevidea je položaj v Braziliji zelo kritičen. Borbe med vstaši in vladnimi Četami v Sao Paolo še vedno trajajo na več krajih. Uradna poročila sicer govore o neprestanih zmagali vladnih cet, v resnici pa stvar izgleda drugače. Kakor vse kaže, niso bili vstaši na vsej črti potisnjeni nazaj, temveč razvijajo od dne do dne večjo delavnost. V državi Sao Paolo so vstaši gospodarji položaja. Vstaški pokret se haijlo širi po vsej Braziliji, zlasti pa v lužnih zveznih državah. V Riu de ja„ heiru, glavnem mestu republike, so judi že izbruhnili nemiri. Vstaja ima pražit fašistični značaj in je naperje-proti sedanjemu predsedniku re-‘•Jmiike Vargasu. V pouličnih borbah policijo in vojaštvom ter vstaškl-. ^oddelki, ki jih vodi neka ženska, .1° več smrtnih žrtev in nevarno ^njenih na obeh straneh. Na vojno •Pinistrstvo je bil izvršen bombni aten tat, ki pa ni povzročil znatnejše škode. Število aretirancev je zelo veliko. Včeraj je vlada proglasila obsedno stanje. Dočim je suhozenmo vojaštvo zvesto vladi, se v mornarici rapiduo širi vstaški nokret In je nekaj bojnih ladij že v službi vstašev. Uporno se zatrjuje, da podpirajo vstajo mnogoštevilni italijanski kolonisti v Sao Paolo, baje si pa celo italijanski konzulati odkrito prizadevajo, da bi vstaja zavzela izrazit fašistični značaj. Zaradi ostrih pouličnih bojev so v Riu de Ja-neiru vse trgovine že nekaj dni zaprte. SKOZI STRATOSFERO V AMERIKO. BERLIN, 24. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča, da se profesor Piccard resno bavi s proučevanjem možnosti poleta skozi stratosfero iz Evrope v Ameriko. V ožjem krogu svojih zanesljivih prijateljev je prof. Piccard izjavil, da bo sam prvi poskusil tak polet, ki ni težaven in bi trajal le približno 6 ur- Mobilizacija napadalnih oddelkov BORBA ZA POMILOSTITEV NA SMRT OBSOJENIH STO V. HITLERJEVA BRZOJAVKA OBSOJENIM. PRIPRAVLJENI NA NAPAD. NARODNIH SOCIALI« NARODNI SOCIALISTI BERLIN, 24. avgusta. Z ozirom na 5 smrtnih obsodb narodnih socialistov se ves narodno socialistični tisk močno razburja. V izjavah raznih njihovih voditeljev je opaziti težke grožnje in hude napovedi razvoja dogodkov v Nemčiji v bližnji bodočnosti, v primeru, da obsojenci ne bi bili pomiloščenl. Hitler je poslal obsojencem v ječo naslednjo brzojavko: »Tovariši! Ob tej nezaslišani krvavi obsodbi se čutim z vami zvezanega v nezlomljivi vdanosti in zvestobi. Vaša osvoboditev pomeni od tega trenutka dalje vprašanje naše časti, borba proti vladi, pod katero se je moglo to zgoditi, pa je naša dolžnost!« K državnemu kancelarju v Berlin je odpotoval Hitlerjev pooblaščenec stotnik Roehn, z nalogo, da protestira proti beutenskim smrtnim obsodbam. Baje je včeraj odpotoval v Berlin tudi Hitler sam in pred svojim odhodom brzojavno zahteval sprejem pri državnem kancelarju. Splošno mnenje nemškega tiska in javnosti je, da bo obsodba razveljavljena s pomilostitvijo ali pa z uvedbo ponovnega sodnega postopka. V vladi naklonjenih listih pa se opaža temu nasprotno stališče in zahteva, da se zapeljanemu narodu mora z vso ostrostjo pokazati, da sta država in pravica nad vsako stranko Končna odločitev pa je v vsem odvisna od obnašanja narodnih socialistov v teh dneh. Med tem je Hitler že odredi! mobilizacijo svojih napadalnih oddelkov ir strogo pripravljenost, da bi tako podkrepil svojo zahtevo po pomilostitv’ obsojenih pristašev. Jugoslavija na čikaški razstavi USTANOVITEV RAZSTAVNEGA ODBORA. INTERVENCIJA PRI VLADI IN PROPAGANDA. BEOGRAD, 24. avgusta. Upravni odbor za organizacijo in udeležbo naše države na čikaški svetovni razstavi, ki bo v juniju I. 1933., je na svoji seji soglasno sklenil, da mora naša država na vsak način sodelovati na razstavi s primernim lastnim razstavnim paviljonom, v katerem bi bili razstavljeni predmeti s področja kulturne in gospodarske politike. Z ozirom na veliko gospodarska kulturno in politično važnost te razstave za našo državo, je upravni odbor skleni: stopiti v zvezo s pristojnimi ministrstvi glede potrebnih priprav. Za predsednika pripravljalnega cclbora je bil izvoljen dvorni lekarnar Viktorovič, podpredsed-nica pa je predsednica »Jugoslovanskega ženskega saveza« ga. Leposava Petkovičeva. V odboru je večje število zastopnikov prosvetnih in gospodarskih ustanov in organizacij, med katerimi se ho razvila velika propaganda in se tako zagotovi uspeh razstave za našo državo Rothermereova senzacija LONDON, 24. avgusta. »D a i 1 y Mail« objavlja senzacionalno izjavo znanega angleškega časniškega magnata lorda Rothennerea, v kateri pravi, da mu je bila pred štirimi leti po madžarskih magnatih ponudena krona sv. Štefana. Ponudbo je odklonil samo iz obzirnosti do legitimnih pretendentov. Naposled prosi lord Ro-therinere angleško vlado, naj podpirajo obnovitev monarhij v Nemčiji, Avstriji In Madžarski, ker bi bila to za te države edina rešitev. Trije prekooceanski poleti NEW YORK, 24. avgusta. V kratkem bodo startala na njujorškem letališču tri letala k poletu čez oceati. V prvem letalu bo letel ameriški industrijec H u t k i s o n z ženo, 2 hčerkama, nekim novinarjem in 4 prijatelji v London; v drugem letalu bo skušal znani piiot Wiiiiam U 1 r i c h v družbi dr. Pice ul H a in igralke Edne Newskommerjeve doseči Rim in bi se igralka nad Florenco spustila na tla s padalom; v tretjem letalu pa bosta Norvežana Solberuk in Peterson skušala preleteti ocean do Osla v 36 urah. San Jurio pred sodiščem MADRID, 24. avgusta. Razprava proti monarhističnemu vstašu generalu San J uriu in tovarišem se je pričela davi ob 8. uri. Razpravi prisostvuje poleg časnikarjev iz raznih držav še okoli 100 ljudi. Citanje obtožnice je trajalo dve uri. Prvi ie bil nato zaslišan San Jurio, ki je izjavil, da je vsega kriv le on sani. Obsodba bo izrečena najbrže že drevi. Pogreb dr. Schoberja DUNAJ, 24. avgusta. Včeraj dopoldne je bil z vsemi svečanostmi pokopan bivši zvezni kancelar dr. S c h o b e r. Po žalnih obredih na policijskem predsedstvu, kjer je ležalo truplo 2 dni na mrtvaškem odru, je krenil sprevod, v katerem so bili poleg zveznega predsednika M i k 1 a s a, zveznega kancelarja doktor D o 11 f u s s a in ostalih odličnikov tudi zastopniki in predstavniki vsega javnega življenja, dva polka vojaštva i. dr., v votivno cerkev, kjer je bilo ve? spominskih govorov, nakar je šel vel sprevod do Sclnvarzenbergovega trga, kjer Je bila krsta preložena na avtomobil in prepeljana v Schobrovo domovinsko in rojsino občino Perg, kjer je bil danes dopoldne pokojnik položen k večnemu počitku v rodbinski grobnici. KONFERENCA V STRESI. PARIZ, 24. avgusta. Francoska vlada je izdala poluradni komunike o konferenci srednje in južnovzhodne Evrope, ki se bo pričela 5. septembra v Stresi v Italiji. V komunikeju pravi, da se bo konferenca bavila z vprašanji odstranitve transfernih težkoč med prizadetimi državami, omiljenja deviznih odredb in obnovitve mednarodnega trgovskega prometa. FRANCOSKE LETALSKE VAJE. PARIZ, 24. avgusta. V času od 22. do 26. t. m. bodo pri Mecu, ob Rani in na Lotarinšlcem vaje. katerih se bo udeležilo tudi civilno prebivalstvo- Mariborski »V E Č E R NI K« 'Jutra nul Dnevne vesti Požigalci in tatovi pred sodiščem Požig po naročilu. Požig iz maščevanja. Tatinsko delovanje mladega Gradčana. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval vss. g. Lenart ob navzočnosti prisednikov okrožnih sodnikov gg. Kolška in dr. Č e m e r j a ter državnega tožilca g. Severja se je zagovarjalo včeraj dopoldne več obtožencev. Prva sta stopila pred sodnike 365etm posestnik Geza Adamič in 261etni posestnik Kare! Kerčmar, oba iz Domanj-ševc v Prekmurju, obtožena požiga. Kakor navaja obtožnica, je Adamič pregovoril in podkupil svojega znanca, soobtoženega Kerčmarja, da mu je zažgal neke noči v aprilu letošnjega leta gospodarsko poslopje, katerega je Adamič lanskoo leto visoko zavaroval. Ko je kritične noči «ačelo goreti, je bila doma le žena z Otrokom. Ogenj je uničil poslopje do tal in le z največjo težavo so rešili sosedje kar se je rešiti dalo. 2e pred požarom pa so ljudje govorili, da bo Adamič sam pod žgal, ker je bil do glave zadolžen in je tako visoko zavaroval svoje objekte. Na podlagi teh govoric so orožniki uvedli preiskavo, ki je imela tudi uspeh. Kmalu se jim je posrečilo izslediti požigalca Kerčmarja, ki je sam priznal, da je zažgal /Adamičevo domačijo, ker mu je lastnik za to uslugo obljubil 200 Din. Tudi pri včerajšnji obravnavi tega ni tajil. Sodišče je zato obsodilo oba, Adamiča in Kerčmarja, vsakega na dve leti težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Nato je stopil pred sodnike 261etni mizarski pomočnik Štefan Takač iz Dolnje Lendave, obtožen da je zažgal gospodarsko poslopje in hišo posestniku Totu v Dolgi vasi. Razprava proti Takaču je bila zelo dramatična, ker je obtoženec vztrajal pri svojih prvotnih trditvah, da je dejanje priznal le zato, ker so ga o rožniki ob aretaciji neusmiljeno pretepa' li. Izmislil si je naravnost gorostasen način mučenja, ki je podobno onemu iz srednjeveške inkvizicije, česar mu pa sodišče seveda ni verjelo in so nasprotno izpovedale tudi vse zaslišane priče. Ob sojen je bil na dve leti strogega zapora in na povračilo škode v znesku 18.000 Din prizadetemu posestniku Totu. Obtoženec je po izrečeni obsodbi jokaje zapustil razpravno dvorano. Nevaren vlomilec. Pred sodniki je stal včeraj dopoldne tudi 22-letni Valter Hicke, rodom iz Gradca. Kar mu je umrla mati in je zapustil šolsko klop, se je potikal brez pravega posla po svetu. Nikjer ni imel ob stanka in se je letos spomladi priklatil v Maribor. Ker pa tu ni našel nobene zaposlitve, je začel krasti. Vlomil je najprej v trgovino Medic in Zanki na Glavnem trgu. Ukradel je iz dnevne blagajne 272 Din in pravočasno odnesel pete. Srečo je imel tudi, ko je vlomil v skladišče slaščičarja Tipla na Kralja Petra trgu Že dan poprej si je vse dobro ogleda', se skril v klet in ko je v palači vse utihnilo je šel na posel. Pobral je razne sladkari je in druge predmete v vrednosti preko 2000 Din. Sladkih besed se je nekaj dni pozneje oglasil pri trgovcu Weitzen-biimu v Prešernovi ulici in prosil pod pore, ko pa se je trgovec za hip odstrani iz pisarne, je obtoženec z veščo in spret no roko izmaknil iz njegovega suknjiča listnico z 2000 Din in 2000 šilingi ter raznimi drugimi listinami in jo odkuril. Tokrat pa ni imel sreče. Trgovec je tatvino pravočasno opazil in kmalu je predrzneža zagrabila roka pravice. Pri razpravi je Hicke vse priznal in bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. Kontrola mer in merilnih naprav Mestno načelstvo mariborsko odreja: V smislu zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi in v sporazumu z okrajnim glavarstvom v Mariboru, levi breg, oddelek kontrole mer, se pozivajo vsi lastniki, ki uporabljajo v javnem prometu stalno ali periodično katerekoli mere na teritoriju mesta Maribora, da vsa čista in brez rje pred-lože na pregled in žigosanje meroizkus-nemu uradu, Frančiškanska ul. 11, v času od 1. 9. do 31. 10. t. 1. K temu spadajo: Vsi uteži, trgovski in precizni: tehtnice, bilančne, decimalne, enakoročne, brze, z nagibno pripravo, precizne, mostne javne; tekočinske mere, pločevinaste in emajlirane; votle mere za suhe stvari (pločevinaste in lesene); dolžinske mere (metri); debelinske mere(klupe); okvirji za merjenje drv; aparati za merjenje tekočin (petroleja, olja, itd.); bencinske črpalke. Uradne ure ob priliki občasnega pregleda so od 8.—12. Vsi lastniki navedenih mer in merilnih priprav, ki jih rabijo v javnem prometu, pri kupovanju, trgovanju s kakršnim koli blagom ali proizvodi, so dolžni prinesti in dati mere žigosati v tem določenem roku. Stranke, ki svojih mer na pr. petrolejskih aparatov, bencinskih črpalk, tehtnic itd. ne morejo prinesti h kontroli, morajo vložiti pri meroizkusnem uradu s 5 Din ko-lekovano prošnjo, da se zamore izvršiti kontrola mer na kraju uporabe, Ker oddelek kontrole mer ne bo mogel radi večjega navala izvršiti isti dan pregleda vseh mer, bo mestno tržno nadzorstvo po svojih organih popisalo pri interesentih vse mere in določilo dan in uro, kdaj se lastniki morajo udeležiti pregleda. — Proti vsem onim, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, oziroma ne bodo predložili svojih mer v pregled, se bo postopalo po zakonu. UREDNIŠTVO »VEČERNIKA« ie sedaj v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Iz železniške službe. K prometno - komercialnemu oddelku ljubljanske želzniške direkcije je premeščen Josip Hlebec, doslej postajenačelnik na postaji Vuhred-Marenberg. Iz državne službe. Okrajni glavar g. dr. Vavpotič v Ptuju je trajno upokojen. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji podglavar g. dr. Bratina. Iz šolske službe. Za predmetnega učitelja na tukajšnji državni akademiji je imenovan g. France Škof. Zborovanje katehetov. Včeraj so zborovali v tukajšnjem dijaškem semenišču kateheti iz lavantinske škofije. Zborovanja so se udeležili tudi pomožni škof Tomažič, prof. dr. Pečjak in duhovni svetnik Čader Ljubljane, prof. dr. Ileffler iz Zagreba in drugi. Po zborovanju je bil občni zbor ka tehetskega društva in izvoljen je bil novi odbor s profesorjem Ivanom Bogovičem na čelu. Poroka. Davi se je poročil v frančiškanski cerkvi g. Albin Horvat, učitelj in znani zborovodja Ipavčeve župe ter pevovodja pevskega društva »Lune« in »Drave« z gdč. Marjetico Rokavčevo. Priči sta bile gg. Ivo Šoštarič, trgovec in učitelj Franjo Haberman. Pri poroki je pelo pevsko društvo »Luna«. Vrlemu mlademu paru želimo mnogo sreče! Častno odlikovanje domače tvrdke. Stara renomirana tvrdka Herman Wo-gerer, ki slavi letos 601etnico obstoja in uživa radi svojih mesnih izdelkov sloves doma in v tujini, je pred nekaj dnevi prejela več naročil od uprave kraljeve poletne rezidence »Suvoborja« na Bledu. Promenadni koncert. Jutri v četrtek zvečer bo v mestnem parku večerni promenadni koncert od 20. do po! 22. ure. Na koncertu bo igrala Schonherrjeva godba. Koncert v Slivnici. Pred meseci ustanovljeni narodni orkester »Guslar« v Slivnici pri Mariboru priredi v nedeljo 4. septembra t. 1. pod vodstvom dirigenta nadučitelja g. Radovana Mejovška v verandi gostilne ge. Lesjakove v Slivnici svoj prvi koncert z obširnim programom narodnih in modernih skladb. Ker je čisti dobiček namenjen v razne dobrodelne namene, RK, dijaški kuhinji in dr., se občinstvo vljudno naproša, da se koncerta v prav obilnem številu udeleži. Za jed in pijačo skrbi gostilničarka. Zveze z vlakom in avtobusom jako ugodne t Opozorilo davčne uprave. Davčna uprava opozarja dijake sred njih šol in njih roditelje, da je z novim šolskim letom uvedena šolnina, ki se od merja sorazmerno po višini neposrednih davkov, ki jih plačujejo starši ali dijaki sami. Zato morajo dijaki srednjih šol pri' nesti že k vpisu potrdilo o predpisanih neposrednih davkih, ki ga dobe pri prh stojni davčni upravi. Da ne bo zadnje dni pred novim šolskim letom prevelikega na-vala na davčno upravo, naj si prizadeti čimpreje preskrbe omenjena potrdila. Prva državna dekliška meščanska šola v Mariboru. Vpisovanje bo 1. septembra od 8—12 ure v sobi v Miklošičevi ulici. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile uspešno 4. razred osnovne šole in so stare več ko 14 let. Za vpis v višje razrede zadošča spričevalo o uspešno dovršenem predhodnem razredu. Učenke, ki pridejo iz druge meščapske ali srednje šole, morajo imeti na spričevalu pravilno odo britev šolskega ravnatelja. Pri vpisu vsake posamezne učenke izpolnijo starši prijavo, opremljeno s 5 Din kolkom, plačajo 20 Din za zdravstveni sklad in 5 Din za PRK. Druge šolnine in vpisnine zaenkrat ni. Revne učenke dobe učne knjige v šoli brezplačno. Šolska kuhinja PRK bo delovala tudi v novem šolskem letu v prid ubožni mladini. Ponavljalni in razredni izpiti bodo 2. in 3. septembra od S. ure dalje. Prošnje za dovolitev treba predložiti ravnateljstvu do 1. septembra Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru vpisuje šoloobvezne vajence in vajenke za šolsko leto 1932-33 na mestnem načelstvu od 28. avgusta do 15. septembra t. 1., ob nedeljah in praznikih od 9,—11 ure, ob delavnikih od 10.—12. ure. Šolnina kakor doslej. Predložiti se mora zadnje šolsko izpričevalo ali izkaz obrtne nadaljevalne šole. Upravnik. Obrtniki svojim odjemalcem! Zastoj v gospodarstvu, predvsem pa v denarstvu, s katerim je padla ne le potreba konzumenta, temveč prav tako proizvajalna moč producenta, sili našega obrtnika, da apelira na svoje odjemalce, naj redno vrše svoje plačilne obveze naprain dobaviteljem. On jedva še vzdržuje pod pezo razmer svoj apa-rat, tako z ozirom na produktivno moč, kakor tudi z ozirom na zaposlitev delovnega osobja. Obrtništvo je doslej kreditiralo svojim konzumentom ogromne zneske in s tem pokazalo svojo najboljšo voljo, poiskati potov in sredstva iz ne vzdržnih razmer pomanjkanja gotovine in naročil. Nasprotno pa apelira zato tudi na dobro voljo konzumenta, da ne zavlačuje po nepotrebnem, izrabljajoč obstoječe prilike, rednih plačil obrtništvu, ker s tem škoduje ne le obrtniku, temveč tudi vsem onim, ki so gospodarsko in eksistenčno navezani na ročno delo, a slednjič tudi sebi. — Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. Motociklistična sekcija »Peruna« priredi v nedeljo 28. t. m. izlet v Slovenj-gradeč. Start ob 8.30 dopoldne na Glavnem trgu. Vabijo se vsi prijatelji motociklističnega športa, da se izleta udeieže v čim večjem številu! Dež. Sinoči okoli 6. ure se je izlila nad me stom in okolico ploha, ki je prinesla tako zaželjeno ohlajenje. Bilo je pa vse premalo mokrote za tako izsušeno zemljo. Kakor prerojena je zadihala davi narava. Napol ovenela trava in zelenjava po vrtovih je kar vidno pila debele rosne kaplje. ki so polzele na listju in se lesketale v jutranjem solncu. Pravo veselje pa se je aojavilo v srcu našega kmeta, ko je zagledal temno nebo, ki je uresničilo njegove prošnje. Vremenski preroki nam sicer obetajo, da se bo vreme spremenilo in da bo zapihal z morja hladen veter, ki bo napravi! konec neznosni vročini in pogubni suši ter nam prinesel še več dežja. Nezgoda na cesti. Sinoči okrog 20. ure je na cesti blizu Limbuša podrl na tla neki osebni avto 331etnega žagarja Alojzija Brinovška. Pri padcu je dobil Brinovšek hude poškodbe na glavi in rokah. Obležal je nezavesten in so ga poklicani mariborski reševalci morali spraviti z avtom v bolnišnico. Naplavljeno otroško trupelce. V bližini vasi Rogoznice je potok naplavil otroško truplo moškega spola. Ker je podan sum, da je vrgla neznana mati sama svoje dete v potok, je uvedlo orož-ništyo preiskavo. I Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se člo vek dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v. vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ogenj na Teznem. Čim so pobreški gasilci po napornem delu v Rogozi dospeli domov in pospravili svoje orodje in brizgalne, se je okrog I. ure zjutraj posvetilo na Teznem. Ker so plameni švignili proti nebu in jim is bilo takoj jasno, da gori, so odhiteli proti Teznem v Gubčevo ulico, kjer je gorela hiša posestnika Plevščeka. Gašenje pa je bilo sila naporno, ker je primanjkovalo vode. Ogenj je na hiši. ki je bila zavarovana za nizko vsoto, napravil precej škode. Sejem za živino. Na sejem 23. t. m. so prignali 541 glav živine, in sicer 21 konj, 15 bikov, 165 volov. 321 krav in 19 telet. Kupčija je bila srednja; prodanih je bilo 254 glav. Povprečne cene za ki'ogram žive teže: debeli voli 2.50—3, poldebeli 2—2.25, plemenski 1.50—2, biki za klanje 1.75—2.25, debele krave 1.25—2.50, plemenske 1.25-1.50, krave za klobase 0.80-1, molzne 1.25 —2, breje 1.50—2, mlada živina 2.50—3.25 in te'eta 3—4 Din. Mesne cene: volovsko meso L vrste 8—10. II. vrste 6—8 Din! meso krav, bikov in telic 4—5 Din; tele* *!na L vrste 10—12, II. vrste 6—8 Din. svinjina sveža 10—16 Din. Prihodnji sejem za živino bo v Mariboru 30. trn. Današnji trg. Trg v sredo se skoro več ne loči od trga drugih dni. Okoličanke so prinesle precej sadja, ki je zelo poceni, pa tudi domačega grozdja je bilo precej in mu je cena že padla. Zelenjave in drugega sočivja pa je bilo kakor po navadi po primernih cenah. Na senenem trgu je stalo 6 voz s!ame, cent po 75—80, 4 voz sena. cent po 90—100 in 2 voza lucerne, cent po 100—110 Din. Cena sena se še vedno dviga. Poskušen samomor. Ko je ponoči 21. t. m. nažigal po prog! med Hajdino in Ptujem tamkaj uslužbenl železniški čuvaj kretničarske luči, je zapazil, da leži preko tračnic na pregrajenem papirju neka neznanka, ki se kljub večkratnim opominom ni hotela odstraniti. Ni mu preostajalo drugo, kakor poklicati na pomoč ptujsko policijo, ki je neznanko s silo odstranila. Trdovratna samomorilna kandidatinja je bila slaboumna 34-letna Jožefa Psunderjeva iz Turniša pri Ptuju. S policije. Posledice suše zadnjih dni se poznaio tudi na policiji. Le pijanci in razgraja^ se poskrbe, da imajo redarji z njimi posla in pa kak dolgoprstnež spravi po koncu nase detektive. Tako je včeraj nekdo odnesel učiteljici Berti Š.. ki se je soin- ® na travniku ob Dravi, ko se je za trenutek odstranila, zložljivo postelio. ročno torbico in pisan solnčnik. Pobeglo dekle. _ Danes dopoldne sta se zglasila pri tu-Kajšnji policiji roditelja 141etne Marice Sianičeve od Sv. Marjete ob Pesnici in Prijaviia, da je odšla že preteklo nedeljo zjutraj od doma in se do danes še ni vrnila. Odpeljala se je na kolesu in nesla, kakor običajno, mleko raznim strankam v Maribor. V nedeljo je mleko še raznosila, nato pa izginila brez sledu. Ker je Marica čedno in postavno dekle, sumijo starši, da je padlo v roke brezvestnim moškim, ki so jo izvabili na slabo pot. Vrat si Je prerezal. Brezposelnost in skrajno pomanjkanje sta komaj 27-letnega Andreja Cizerla iz Brega na Dravskem polju privedla tako daleč, da je v noči na 20. t. m. v skrajnem obupu segel po samomorilnem orodju ter si z nožem prerezal vrat. Obležal je takoj z veliko rano v mlaki krvi. Na pomoč alarmirani reševalci so ga odpre-mili v ptujsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Poškodba je hujšega značaja in je njegovo stanje kritično. Aretacija gozdnega požigalca. Pred dnevi smo poročali o požaru na veleposestvu Bacher in posestvu Mlakar v Račah, ki je nastal na doslej še nepo-asnjen način. Te dni pa je orožništvo iz ?ač aretiralo nekega osumljenca, ki dejanje tudi priznava. V M a r! B o r u, 3ne 24. VIII. 193?. Mariborski »VEČER NI K* Mra m mii iiBiiin nniiii ~'if Stran 3 Grozne posledice suše in zadnjega neurja na Dravskem polju TEŽKI DNEVI NAŠEGA KMETA. — OGROMNA ŠKODA POVZROČENA PO VIHARJU IN TOČI. - PRVA POMOČ. Ne saino Slovenskih goric, ampak tudi del zelenega Dravskega polja je zadelo zadnje silno neurje. Ubogega kmeta, ki nikjer ne trpi toliko kakor na tem polju, tepe šiba že leta sem in neugodne vremen ske prilike ga tirajo v obup. Kdor pozna delo na tej peščeni zemlji, pozna tudi trpljenje, v katerem živi kmet-poljanec od zore do mraka. Plačilo pa, ni v nobenem skladu z velikim trudom. Letina kmetov na Dravskem polju slabo obrodi. Jedva da zmaguje davčna bremena in ni redek primer, da zapoje celo na dvorišču boljšega posestnika eksekutarski boben svojo žalostno pesem. Poleg vseh neprilik in nadlog pa je zajela letos Dravsko polje še grozna suša, katere posledice bodo prav občutne na jesen. Solnce žge že več tednov neprestano. Vročina je izpila iz vseh mlak in potokov mokroto, in po nekod so suhi celo studenci. Travniki so podobni žit nemu strnišču, vrtovi venejo in njive go-rijo odsuše. Obupno gleda na vse to kmet. tarna, preklinja, moli ter išče tolažbe za-Wan. Tem občutnejšo škodo pa je povzročilo na polju še zadnje neurje s točo. Žalosten je pogled na opustošene njive. Le ogla koruzna stebla štrle kvišku, kjer jih ni čisto vsekala toča. Ro nekod se ne pozna, kje je rasla ajda, kje je bil posajen krompir. Pa tudi vznožje Pohorja, kjer so vinorodne gorice, je po toči hudo prizadeto. Na stotine starih trt in sadnega drevja je izruval vihar. Zmlatil je z drevja vse saidje, ki je bi’o zadnji up marsikaterega posestnika. Silen vihar, kakoršnega ne pomnijo ljudje, je povzročil na mnogih gospodarskih objektih znatno škodo. Prekucnil je več kozolcev, odkrival strehe in lomil slemena, ki so se mu upirala, človeških žrtev na srečo ni bilo, ubite je bilo le nekaj živine. Prvo pomoč hudo prizadetim posestnikom je nudila banska uprava, ki je poslala mariborskemu okraju 20.000 ptujskemu pa 30.000 Din podpore. Pri obeh o-krajnih glavarstvih se bodo ustanovili tudi pomožni odbori, ki bodo v teh hudih časih pomagali prizadetim po svojih močeh. Težko prizadete kraje je te dni obiskal tudi ban g. dr. Marušič v spremstvu tajnika g. Broliha in narodnega poslanca ptujskega okraja g. Lovra Peto-varja, ki je obljubil obupanemu ljudstvu tudi svojo pomoč. Sokolstvo ^upne prvenstvene tekme v odbojki v Mariboru Po uspešno končanih okrožnih prven-stvenih tekmah se bodo borili v Mariboru v nedeljo 28. tm. zmagovalci v okrožjih za ponovni naslov župnega prvaka. Po rezultatih sodeč so se letos posamezna društva povspela do prav razveseljive tehnične višine in bodo nedeljske tekme izredno ostre in zanimive. Zastopana bodo vsa okrožja s skupno 15 moštvi članskih in naraščajnik oddelkov. Tekme bodo na letnem telovadišču Sokola Maribor-matica in se začnejo ob 10. uri dopoldne. Vstopnina bo le malenkostna. Mariborsko Sokolsko okrožje Tekme v odbojki. V nedeljo 14. in 21. avgusta so bile tek-ttie v odbojki mariborskega okrožja. Tekem se je udeležilo 13 društev — lani samo 6, — kar kaže prav lep napredek. Želeti pa je, da se drugo leto pokažejo se ostala društva. Izmed vseh tekem je upa najbolj živa in je vzbudila največ zaganja igra med društvi Maribor II. in Maribor I. Maribor I., ki je bil že skoro siguren prvega mesta, je podlegel po hudem boju Mariboru II., ki bo prvak mariborskega okrožja, če mu pusti Maribor III., s katerim še mora odigrati prvenstveno tekmo,- obe točki. Igra med Mariborom II. in Mariborom I. je privabila okoli igrišča množico »pritiskovalcev« za oba nasprotnika., (Uspeh: 15:12, 13:15, 16:18.) Splošno so pokazali moški oddelki več zanimanja, vigranosti in elegance, posebno pa moški naraščaj, kakor ženski oddelki. Vendar je tudi tu napredek prav dober, posebno še z ozirom na lanske tekme. Vrstni red posanv-znih oddelkov je naslednji: člani (predvidoma): 1. Maribor II. 24 točk 2. Maribor I. 23 točk 3. Maribor III. 22 točk 4. Studenci 19 točk 5. Fram 18 točk 6. Hoče 18 točk 7. Slov. Bistrica 14 točk 8. Tezno 10 točk 9. Pragersko 9 točk 10. Rače T t°čk 11. Ruše 6 točk 12. Limbuš 2 točki 13. Slivnica Otočk ker je med tekmovanjem odstopila. Članice: 1. Maribor I. 24 točk 2. Limbuš 22 točk 3. Hoče 20 točk 4. Ruše 16 točk 5. Pragersko 16 točk Moški naraščaj: 1. M ■ ibor I. 24 točk 2. S ..denci 21 točk 3. Maribor III. 21 točk 4. Tezno 20 točk 5. Pragersko 14 točk 6. Rače 8 točk 7. Hoče 6 točk 8. Fram — točk 9. Slivnica — točk Zenski naraščaj: 1. Maribor III. 24 točk 2. Tezno 23 točk 3. Maribor I. 21 točk 4. Rače 18 točk Tekme so bile pod vodstvom okrožnega načelnika br. Ferša in referenta za odbojko br. Apiha s sodniki: br. Lintnerjem, Gvardijančičem, Cilenškom, Deklevo, Kolarjem in Ledinekom. V okrožju je bilo odigranih okrog 230 prvenstvenih tekem, kar kaže ogromno delo društev. Le nekatera društva so med tekmo odstopila. Prvaki našega okrožja se bodo v nedeljo 28. avgusta pomerili s prvaki drugih okrožij in z Mariborom-matico (lanskim župnim in zveznim prvakom) za župno prvenstvo. Te župne z:\ljučne tekme postanejo pri nekaterih oddelkih lahko zelo ostre. Lepa sokolska prireditev v Framu. Minulo nedeljo je imelo Sokolsko društvo v Framu svoj drugi javni nastop, pri katerem so prireditelji pokazali, da pravilno umevajo sokolsko idejo in da je njih delovanje smotreno, bratsko in sokolsko. Pred nastopom samim je bil pohod po vasi, katerega so se udeležili vsi tamkajšnji sokolski pripadniki. Pred vhodom na letno telovadišče sta pozdravila zbrane tamkajšnji župan in starosta framskega sokolskega društva. V imenu župne uprave je pa spregovoril br. Struna. Pri nastopu samem so pokazali vsi oddelki svojo najboljšo voljo in so s svojimi izvajanji tudi v resnici dokazali, da so se za nastop marljivo pripravljali. Med vsemi točkami — bilo jih je osem — je ugajal najbolj nastop razvanjskega ženskega naraščaja s petjem in izvajanjem vaj »Po jezeru«. Prireditve so se udeležila po zastopnikih in odposlanstvih vsa bližnja in oddaljenejša sokolska društva ter s tem dala framskemu sokolskemu drhštvu moralno podporo pri njegovem delovanju. Po nastopu, katerega se je udeležil tudi okrajni glavar za desni breg g. Makar, se je razvila na telovadišču živahna zabava. K prav posrečenemu nastopu čestitamo br. načelniku ter želimo da vztraja in deluje v korist razvoja sokolskega stremljenja z isto vnemo in nesebično požrtvovalnostjo kakor doslej tu di še v naprej. Seja TO mariborske sokolske župe bo drevi ob 8 uri v Narodnem domu. Konjice Sokolstvo v Dravinjski dolini. Po izredno lepo uspelih letošnjih številnih sokolskih prireditev naših sokolskih edinic v dravinjskem sokolskem okrožju je bila 14. t. m. v Konjicah tekma med posameznimi sokolskimi edinicami okrožja v odbojki in v štafetnem teku. V tekmi v odbojki je zmagalo kot prvak okrožja za člane društvo Konjice, za članice, moški in ženski naraščaj pa društvo Poljčane. V štafetnem teku na 1500 m je zmagalo Sokolsko društvo Konjice v času 4 minut in 1 sekunde; sledijo za tem društva Zreče, Poljčane, Oplotnica in Loče. Sokolska četa Sv. Jernej nad Ločani! je imela svo’j letni telovadni nastop preteklo nedeljo 21. t. m. na šolskem dvorišču, ki ga je četna uprava prav praktično uredila. Četa je skupno z matičnim društvom Loče nastopila z vsemi oddelki v 9 telovadnih točkah in to prav uspeš no, zlasti so želi priznanje in navdušenje številni četniki. Po telovadni prireditvi se je občinstvo zbralo k prijetni domači zabavi. Iz delovanja dravinjske podružn. SPD. Letos pozimi osnovani odsek za tujski promet se je lotil takoj z vso vnemo dela. S primerno reklamo in z ureditvijo informacijske službe v Konjicah in bližnji okolici sami je privabil v Konjice večje število letovičarjev, ki doslej še niso vedeli za naš lepi kraj. Te dni pa je podružnica izdala skrbno sestavljeno in s krasnimi slikami v bakrotisku opremljeno bro šuro, ki v slovenskem, srbohrvaškem ir nemškem jeziku opisuje Konjice in bližnjo okolico. Vsa čast ljudem, ki so sodelovali pri tem za skromni začetek tako dobro uspelem dc/u. Velika shoda JRKD naše okrajne organizacije v Vitanju in pri Sv. Jerneju v nedeljo 21. t. m. sta uspela kar najbolje. Udeležilo se je obeh shodov številno občinstvo. Govorili so gg. narodna poslanca dr. Auer iz Siska in Karol Gajšek iz Konjic, dalje gg. notar Rado Jereb in dr. Ervin Mejak. Oba shoda pomenita zopet lep korak naprej k utrjevanju državne zavesti in konsolidacije razmer v okraju, £iril Hristov: Uničen Bogdan se je zravnal na postelji in skoro preplašeno pogledal zdravnika. — Kaj bistvenega? — Ne vem. — Ti bom jaz povedal. Utrujeno je spet spustil glavo na blazino in molčal; komaj viden usmev mu je zaigral okoli ust. Kako izreden obraz. Ne ravno lep, toda ožarjen od neke notranje svetlobe vselej, kadar vztrepeta duša tega samora-mjem; videti je lep in vsaj deset let mlaj-najem; videti je lep in vsaj deset let mlajši. Takrat stopi v ospredje, kar je najlepšega v njegovem obrazu: njegove oči. svetle, kakor bi bile posute z zlatim prahom in njih topli, otroški pogled — njegove rdeče, skoro dekliške ustnice s stalnim smehljajem v oglih. Ta pogled in ta bhi usmev imiata posebno moč nad ženami; njegove ljubice so včasih pod vplivom teh oči in usten vzklikale kakor v sladostrastju in ga viharno objele in poljubile. Zdravnik ni mogel odmakniti pogleda °d oči in ust tega moža, ki je stal že na bragu starosti. Ti praviš: Pomanjkanje nečesa bistvenega: je pričel pacient. — Da, zares. Kaj je bolj bistvenega od žene v vseh življenjskih ozirih? Imel sem in imam mnogo žena; toda nimam take, kakršne Potrebujem. Da bi bilo temu drugače, ne bi smel spoznati toliko Evinih hčera, vsaj ***> tako temeljito. Si že kdaj videl poklic- nega spretneža na sejmih? Njegova predvajanja te presenetijo. Toda, če sežeš v njegov široki rokav in pogledaš za njegovo mizo, seti bo zdel najduhovitejši ča rodej tako preprost, tako smešen! Tak Čarodej je žena. Kakor bi se nagonsko zavedala svojih nepopolnosti, sku ša od njih odvrniti pozornost in jo osredotočiti v nakitu, ki ga s strastjo obeša po sebi. Srečni so, ki žen dobro ne poznajo. Zavidam jih, čeprav ne bi hotel biti na njihovem mestu. Če so umetniki, morejo ustvariti velika, nesmrtna dela. V sre dišče svojih umotvorov radi postavijo eno ali več žen. Sami verjamejo v veličino predočenih značajev. Zame more najmočnejša, najbolj ekskluzivna žena pomeniti samo epizodo, samo poglavje. More biti samo dekorativni element. Lju bim jo, kakor ljubim rože, ptiče in lepe zveri. Ali to ni dovolj. Nimam ničesar, kar bi postavil za temelj svoji zgradbi. Norčevati se z žensko naravo — tega ne morem; bila bi črna nehvaležnost, izdajstvo. Krasiti jo z izbranimi krepostmi, ki jih more vsak sanjač celo za eksport dovolj fabricirati — se mi zdi nevredno. Vse to izčrpava mojo produktivnost. To me duši, mori. Upropašča me, da poznam skrite strani ženskega bitja, ki bi jih komaj smel naslutiti. V najboljšem primeru: Ako odtrgaš čebuli drugega za drugim vse liste, ničesar ne ostane in celo oblika se izgubi. — Ti si prenasičen od telesne in dušev re golote žene. Predolgo si sedel ob preobloženi mizi užival. Sedaj se moraš gostiti, da se povrne normalno občutje. — Ah, doktor, bolezen ni tako prepro-1 sta. — Bolj preproste ni. Starost sicer prinaša mnoge slabosti, pa nas te bolezni za nesljivo ozdravlj. Zadovoljen bodi, da ni več petindvajset let. V tvojih letih prič ne človek ceniti najmanjšo žensko pozornost ... — O, doktor, doktor... Na hodniku blizu vrat se je začul razgovor. — Brezpogojno ga moram videti, razumete? In sicer takoj! Gre za nekaj posebno važnega! — je rekla glasno neka ženska. Njen glas je zvenel tako zapove-dovalno, kakor da ni vajena nobenih ugovorov. — Rekla sem vam že večkrat, milostji-va, da to ni mogoče. Samo po kosilu so dovoljeni obiski. — Jaz pa vam rečem, da bom vkljub temu vstopila. — Prosim vas, pustite jo naprej — je rekel Bogdan prijatelju. Zdravnik je odprl vrata in povabil obiskovalko naj vstopi. Na pragu se je pokazala lepa, elegantna dama z belim klobukom in belim ko-žuhovinastim ovratnikom, ki ga je takoj pri vratih vrgla na mizo. Zablestel je njen snežnobeli dekolte in glavo so ji obkrožali črni kodri, nalik kačjemu gnezdu. — Mar te ni sram pogledati me v oči? — je zavreščala, ne da bi vsaj s pogledom pozdravila zdravnika. — Ves teden te iščem! Kako moreš biti tako grozovit? Odpravil se je na potovanje po deželi!... glej ga no, kam se je skril! Misliš, da ne vem, kaj to pomeni. Samo radi mene gotovo nisi tega storil. Seveda, če si z devetdesetimi zavozlan, je čisto naravno, da si moral izginiti. No, kaj pa ti je? Naravno, ničesar! Sedla je na posteljo in ga gladila po glavi. Gledala je vanj in se mu nasmihala v neskončni ljubezni. — Kako si me mogla najti? — Da bi te ne našla? Če greš na kraj sveta, bom našla sled za teboj. Sedaj greva. Kaj ne, gospod doktor, da je zdrav in lahko odide? Krasno vreme je! čudovita jesen je zunaj! Dragi, lepa kakor ti! Vstani, jaz te bom bolje .varovala kakor te zlobne sestre. Dvigpi se vendar, kaj strmiš vame, kakor ne bi razumel kaj ti pravim! Zdravnik je skoro zlovoljno prisostvoval temperamentnemu nastopu dame in pripomnil: — Vidim, da te ne bodo pustili v bol* nišnici. Ukazal bom, da ti prinesejo obleko. — Zelo ljubezniv človek ste. doktor! Dovolite, da vam stisnem roko! — se je obrnila k njemu živahna dama. — Prosim vas, milostiva, pojdite v čakalnico, dokler se vaš prijatelj ne oble če. — Kaj? On bi se sramoval pred mano? Ne bodite, prosim vas. takšen otrok! Naj samo hitro prinesejo obleko, čujete? Vse drugo prepustite meni! Sama ga bom oblekla! In meni bodite hvaležni, da se znebite mene in njega! — Da, da. imate prav ie rekel zdravnik in odšel. — Kakšen sirovežl oddelek v Ljubljani, in sicer radi sestave zavisi njeno kataloga najkasneje do 17. t. m. Blago vseh prejemki pa se mora doposlati med 23. in 26. av- spodinje. Se p; gustom, da dospe do 30. avgusta v Ljub- sti, ki jo ima ( ljano. Tovornina po železnici je polovič- večja umetno na. Natančni pogoji so razvidni iz raz- pravilno naku poslanih okrožnic, katere so interesentom in na pravem Franio Ambrožič sobo- in črkoslikar Grajska ulica 3 Jože Šinigoj delikatesna trgovina Aleksandrova c. 18 trgovina s čevlji Aleksandrova cesta n ob 17. prvenstvena tek-I. (Zagreb) :ISSK Maribor bornik g. Marusig. Tajnik. Ob stoletnici prvih vžigalic VŽIGALICE IZUMLJENE V ZAPORU. Res je ironija usode, da je svet izvedel ob stoletnici, odkar poznamo vžigalice, da so se prve pojavile v zaporo in da bi sto 'let pozneje moral »kralj vžigalic«, še pred letom dni tako silni Ivar Kreuger, končati svojo kariero v zaporo, če si ne bi sam pravočasno vzel življenja. Vžigalice, ti mali leseni klinčki, pomočeni v neko kemično tekočino, pri katerih produkciji je zaposlenih toliko milijonov; in stotisočev delavcev, so bile usodne tako za svojega izumitelja, kakor tudi za človeka, ki je z raznimi mahinacijami dobil svetovni monopol te lepe, s pisanimi etiketami opremljene škatljice, za človeka, ki ga je ves svet do njegove smrti smatral za pravega »kralja«, ki je suvereno razpravljal z državami in jim milostno podeljeval posojila v težki dolarski valuti. Neki mladenič, po imenu Kammerer, ed bil 1. 1832. zaradi nekega majhnega prestopka zaprt v ječi v Hohenaspergu. V silnem dolgočasju, ki ga je mučilo v zamreženi celici, je razmišljal o tem, kako nepopolnega in nepraktičnega orodja se mora človek posluževati, da pride do ognja. Naenkrat ga je objela neodoljiva želja, da bi pomagal človeštvu in prav osamljenost v ječi mu je pripomogla k uresničenju njegove ideje. Spomnil se je nekih bivših kemičnih eksperimentov, ki jih je sklenil nadaljevati. Prosil je pri jetniškem ravnatelju za razgovor, ki mu je bil tudi dovoljen. Jetnik je govooril tako prepričevalno o svoji želji, da bi pomagal človeštvu, da se je trdo srce jetniškega ravnatelja omehčalo in mu je dovolil, da si je uredil v svoji celici majhen laboratorij. Kammerer se je strastno vrgel na delo. Kmalu je sestavil neko tekočo maso, katere glavni sestavni del je bil fosfor. Nekega dne je z odločno gesto pomočil košček lesa v to mešanico in počakal, da se je konica lesenega klinčka strdila in posušila. Z odločno potezo je podrsnil nato s klinčkom po steni in prva vžigalica na svetu se je — vnela. Najprej je sicer cvrča^ lo, se bliskalo in smrdelo, toda les se je vendarle vnel. Ideja praktične vžigalice je bila uresničena. S tem pa seveda stvar še ni bila konč no rešena. Izumitelja je čakala še težka, mučna in trnjeva pot praktične izpopolnjenosti vžigalic za vsakdanjo človeško uporabo. Ko je bil izpuščen iz ječe, je takoj pričel z nadaljnim delom. Kaj kmalu pa mu je zmanjkalo denarja in pojavljale so se skoro nepremaglive težave. Vsi njegovi iapori, da bi našel primeren kapital za izpopolnitev in praktično izrabo svojega velikeg izuma, so bili zaman. Podjetne osebe v Nemčiji in v tujini so se živahno zanimale za Kamme-rerjev izum in nadaljne poskuse, to pa ne z namenom, da bi mu pomagale, temveč z namenom, da izum izrabijo v lastno korist. Ubogi Kammerer je zaman iskal za- ščito pod okriljem zakona. V Nemčiji tedaj še niso poznali zaščite patentov in industrijske svojine. Pač pa je obstojal v zakoniku poseben paragraf, ki je prepovedoval vsako proizvajanje in razpečavanje predmetov, ki lahko povzroče ogenj. Oblasti so uporabi'e ta paragraf in je moral Kammerer takoj prenehati z nadaljnim delom. Tujina, ki je niso vezali nemški zakoni, se je prav dobro zavedala silne vrednosti novega izuma in je takoj nadaljevala poskuse izpopolnitve vžigalic, ne da bi imel njihov izumitelj od tega kako korist. V času, ko je njegova vžigalica nastopila svojo triumfalno pot po vsem svetu, je Kammerer, ubog in nepoznan, umiral v norišnici. Vžigalice pa so se med tem izpopolnjevale, postale so prva človeška potreba in obdržale so svoje vodilno mesto kijub stoterim novim izumom še do danes. Za proizvajanje vžigalic se uporabljajo cele gore fosforja, velikanski gozdovi padajo vsako leto za produkcijo teh milijard in milijard belih klinčkov z rdečimi, rumenimi in rjavimi glavicami. Proizvodnja vžigalic je postala kaj kmalu sreča in blagostanje cele švedske države, danes pa slavi stoletnico svojega obstoja. Obhajamo pa letos kaj žalostno proslavo te stoletnice. Prvi izumitelj vžigalic je umrl v norišnici, ubog kakor cerkvena miš; »kralj« teh vžigalic,, ki naj-brže ni imel niti pojma o tem, kdo je izumil prvb vžigalico, niti se ni zanimal za to, je ob njeni stoletnici končal svoje življenje v samomorom v strahu, da ga roka pravice ne bi posadila tja, kjer je nastala prva vžigalica, v — zapor. Vinska razstava na ljubljanskem velesejmu Kakor smo že poročali, priredi Ljubljanski velesejemski urad, kmetijski oddelek v času od 3. do 12. septembra t. 1. v paviljonu »G« razstavo in na drobno razprodajo razen medu in medice ter sira in drugih mlečnih izdelkov, tudi razstavo raznega vina iz Slovenije, in sicer v obliki vinskega sejma, katerega se lahko udeleži vsak producent ali društvo, zadruga itd; Razprodajal bo vsak dan sam po svoji volji, po kozarčkih iz soda a'l iz steklenic, za kar bo plačal le določeno odškodnino za zasedeni prostor. S tem bo vsakemu dana tudi ugodna prilika,d a seznani zanimance s svojimi pridelki in da stopi z njimi v neposredni stik. Prijave se morajo čimprej nasloviti naravnost na velesejemski urad, kmetijski še na razpolago pri velesejemskem uradu. Zanimanje za ta oddelek je kot vedno prav veliko in zato bo vsak dobro odrezal, kdor se tega .vinskega sejma udeleži. Razstava »Domače ognjišče« na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra. Res je, da je dobro, ob skrbi in negi izobražene gospodinje vzdrževano domače ognjišče še najtrdnejša podlaga sre či in zadovoljstvu vse rodbine; to je zdra va celica največje organizacije — države. Povdarjamo — izobražene gospodinje — kajti tudi gospodinjstvo zahteva znanja. Kako tudi ne? Od prehrane, od reda v hiši je odvisno zdravje rodbine; od potrošnje in pravilne razdelitve dela zavisi njeno blagostanje. Dve tretjini vseh prejemkov gresta skozi roke gospodinje. Se pa ona tudi zave odgovornosti, ki jo ima ob nakupu, ob štednji? Naj-večja umetnost je ob pravem času in pravilno nakupovati in ob pravem času kraju štediti. To bo poka- zala II. razstava Zveze gospodinj na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra t. 1. Kaj in kako bomo kuhali, povedo jasno in nazorno razni oddelki na II. razstavi Zveze gospodinj na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra, saj bodo izvežbane gospodinje in gospodinjske učiteljice pred očmi gledalcev kuhale in pekle. Kako pravilno vkletimo zelenjavo, kako konzerviramo sadje in zelenjavo, kako naj kupujemo meso in druga živila, vse to mora znati in vedeti gospodinja. V poljudno-znan-stvenem oddelku »Kaj kupim drago, kaj poceni?« se naučimo ceniti živila po njih hranilni vrednosti. Statistike so za vsako delo važen kažipot. Kaj smo storili na tem področju,k am moramo kreniti in kako? Nazorne tabele gospodinjskega pouka, raznih gospodinjskih šol ih zavodov, njih slike, učni načrti in uspehi morajo vsakega zanimati. Tok časa in težke gospodarske razmere zahtevajo najin-tenzivnejšega pouka v gospodinjstvu, ki uči, kako se kar najbolje izkoristijo vsi domači pridelki. Naše ženstvo vabimo, da si ogleda to razstavo, ki bo prirejena s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Šport Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo. V nedeljo 28. t. m. se odigrajo naslednje tekme: v Mariboru: ISSK Maribor:Grad« janski; v Ljubljani: Primorje:Ilirija; v, Zagrebu: Hašk:Concordija; v Splitu: Hajduk:Slavija (Osijek); v Beogradu: Ju-SOsJavija-.Slavija (Sarajevo); v Skoplju: BSKrSSK; v Sarajevu: Sašk:Gradjanski (Sarajevo) in v Beogradu: Bask:Mačva. Lahkoatletski dvoboj SSK Maraton :SI< Rapid bo v nedeljo 8. septembra dopoldne na igrišču SK Rapida. Tekmovalo se bo v sledečih disciplinah: tek na 100, 200, 400, 800 in 5000 m, štafeta 4x100 m, skok v višino, daljavo in s palico, met krogle, kopja, diska in kladiva. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 28. t. m. se odigrajo v Mariboru te-le tekme: ob 10. na igrišču Rapida: prijateljska tekma Cakovečki SK:SK Rapid. Službujoči odbornik g. Amon. Ob 15. na igrišču ISSK Maribora: prijateljska tekma mladin Gradjanski (Zagreb): ISSK Maribor in ob ma Gradjanski I. Službujoči Razstavišče »Ljubljane v jeseni" logov «Sim 24 povižanki P1®6® iz dveh ra* »Iz kakšnih?« »Dvojčka!« Mlade zdrave svinje zelo dobre pasme, navajene na sirovo in kuhano navadno hrano na proda). Veleposestvo Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64. 2681 Atomobitlstl in motociklisti pozor! Avto in moto gumi kupuje v vsaki množini in najvišjih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenba-chova ulica 14. 2345 Prva mariborska zasebna kuhinja pod spretnim vodstvom, sprejema abo nente. Zlasti abstinentom alkohola, se priporoča lastnica. 2395 »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18. 2500 Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«. Slovenska 18. 2501 Jos. Tichy 1 Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ni. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 V Mariboru v bližini srednjih šol sprejme boljša družina dva dijaka na prvovrstno hrano in stanovanje; kopalnica na razpolago. Na željo pomoč pri učenju v hiši. Naslov v upravi. 2662 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla«. 3 Kuharico starejšo, z gostilniško prakso, vdovo ali samico z lastnim pohištvom iščem s 1. septembrom. Ponudbe na upravo pod »Sta rejša kuharica«. 2680 Učenca za slikarsko obrt poštenih starišev sprejmem. Franc Ambrožič, Grajska ul. 3, Maribor. 2664 Ovčja volna, dolga, oprana, žima, morska trava za madrace, ceneno na prodaj. Skladišče, Vojašniški trg 1. 2675 Stanovanje kuhinjo in sobo, eventuelno s kabinetom, išče za takoj stranka brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«. 2679 Pisalna miza, umetno delo, poceni na prodaj. Eissel, Vetrinjska ul. 10. 2677 Časopisi, revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol notna slične fotografijam. 2595 Trisobno stanovanje, po možnosti s kabinetom, kopalnico, kletjo, to je z vsemi pritiklinami, iščem s 1. septembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 2678 Cenena in solidna tapetniška dela, nova in popravila. Madrace tridelne 250.—, vloge 115.—, oto-mani lepi močni 500 Din itd. Delavnica, Vojašniški trg 1. B. Jagodič, dr. 2676 Pozori Prima volovsko meso prednji del Din 3.—, zadnji Din 5.—, teletina Din 4.— in Din 6.—, dobite samo v novi mesnici: Obrežna cesta 53, Studenci pri Mariboru. 2666 Prodam kompletno spalnico iz trdega lesa, politirano za Din 4.00U.-in mehko spalnico, po želji pleskano za Din 2.200.-. Mizarstvo, Linhartova ul. št. 4. 2670 Naročnikom in čitateljem „Večemika" priporočamo te-le mariborske tvrdke, naše inserente / Ante Jakac čevljarska delavnica Slovenska ulica Izdaja konzorcij »Jutra« « LjgbHani; nredstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR x JVlariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru