104. štev. hhaja rasen pondeljka hi dneva po prazniku **ak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer s« jih ne pri* obči. RokopiBe se ne vrača. Oglasi i Prostor 1 mm X #5 mm po K 1*20. Uradni »zglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilo popust Reklamacije za list so poštnine proste. Pavia tul Iranko v drlavt SHS. V Ljubljani, v četrtek 6. mala 1920. Posamezna Stav. 1 krono. Leto IV. Telefonska st. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K ISO, zr bi hotela, celo angela. A vidva, (glas se Ji Je tresel) ravnata straSno z meno*. Jagič me Je porodi, ko se Je postaral, a vi...« »No, dovolj, dovolj,i Je vzkliknil Volodja, sedel bližje k nji In JI začel poljubljati obe roki* — Prepustiva modrovanje in dokazovanje Schoppenahuru, a midva poljubujva te ročice !« »Vi me prezirate, a ko bi vedeli, koliko trpim vsled tega!« le vzdihnila neodločno, ker ie vedela že v naprej, da H ne verule. »Ako bi vedeli. kako rada bi se Spremenila, začela novo živllenie 1 Z udivljenjem mislim na to,« je nadaljevala. ta v resnici Ji Je navdušenje izvabilo solze v oči. »Da bi bila dober, pošten, čist človek, da bi ne lagala. Imela žlvllenski cilj...« »No, pustite, ne pretiravajte * Ne ljubim tega!« Je deial Volodja in na obrazu se mu je pojavila porogliivost. »Bogme. kakor na odru! Obnašajva se vendar človeško!« Da bi se ne razhudil in ne odšel, se mu Jo Sofiia Lvovna iela opravičevati in se ie njemu na liubo celo nasmihala; zopet je navedla razgovor na Olgo in na namero, rešiti vprašanj® svojega življenja in postati človek. »Jara-ra-bumblja!« Je zapel Volodja polglasno. »Tara-ra-bumbila!« Nenadoma Jo je objel preko pasu. A ona, sama ne vedč. kaj počne, mu le ovila roke okrog ramen ‘m mu vzhičeno kakor v sanjah zrla minuto v razumni, hudomušni obraz, čelo. oči In krasno brada »Že davno veš, da te ljubim.« mn Je priznala in silno zardela: čutila se le. da so se ll ustne krčevito zvile od sramu. »Ljubim tel Za- kaj me mučiš?« Zamižala le In ga krepko poljubila na usta* doigo. skoro minuto, se njene ustne niso mogla ločiti od niegovih, dasl le vedela, da se to ne spodobi, da lo more sam obsojali in da lahko vsiopi služkinja. (Konec prih.) Stran 2. H APR!#. Štev-, 11*4. E o »svoje« nastopiti proti tukajšnjim omunistom.. Mezdno gibanje tipografov. Kakor le Vam znano, so tukajšnji lastniki tiskaren izprli svoje delavstvo. Mesto dosedanjih listov izhaja skupen meščanski dnevnik »Beogradska stampa«, ki združuje v sebi po vzoru »Zagrebških Novln« sledeče dnevnike: »Beogradski Dnevnik«, »De-mokratijo«, »Fpoho«, »Pravdo«, »Politiko«, »Trgovinski Glasnik«, »Tribuno«, »Balkan« in »Samoupravo« — »Beogradska Stampa« Ima vse: članke za vlado, proti vladi —* za prvi ma1 hi delavce*-— proti delavcem. Kar želiš, dobiš v tem mlš-mažu, ki le sedaj organ radikalcev, klerikalcev, demokratov, liberalcev... Proti zahtevam delavstva; sloga vseh prejšnjih »smrtno« se sovražečih... Poleg »Beogradske štampe« izhalaio pa še trije dnevniki, to so: »Radničke Novin#«, »Republika« in novi list »Depeša«, kolih tiskarne so se pogodile z delavci. Železničarski štrajk. Minister dr. Korošec stoji v pozi Napoleonovega maršala; v pozi Napoleona pa stoji njegov »pomočnik« Sabo Jelič. Streti Železniško organizacijo le nluna de-viza. Danes le izšlo uradno sporočijo ministrstva saobračaja, ki napoveduje stroge preiskave in kazni proti Stavkajočim železničarjem. Uradno poročilo pravi dalje, da »su u Isto Vreme preduzete i druge administrativne mere. da se n budude sprečl agitacija 1 bezdušno zavadjanje od Strane kolovodja«... Bomo videli. Nal pa g. Korošec ne pozabi, da bodo železničarji ostali še — železničarji, ko ga bo že davno odnesel vihar raz stožca ministrskega. Vlada, Vlada — štrajka 1 Smo pač dežela štrajkov. NaJpopreJ štrajka naše »narodno predstavništvo«, potem začno železničarji, nato nastane generalni štrafk v državi — edino vlada le še bita aktivna, saj v predpisih in roaredbah. No, sedal, — sedal pa še vlada štrajka. Ko ie te dni dobil predsednik Narodnega predstavništva g. Ribar pismo od predsednika vlade Stojana Protiča, debelo pismo, se Je zek) začudil, ko ga Je prebral. Vlada mu je v pismu sporočila, da ne pride več v parlament, če — ne pride tudi opozicttal Kal —? Kaj takega pa še ne. odkar svet stoji! Naša država mora vendar saj v nečem prednjačiti I Kaj se bo is tega napravilo, m vemo. Res Je, da je regent pozval poslanika Vesniča iz Pariza, ki nal se* Stavi novo vlado. Vesnič Je menda fe prišel sem in Je bil v dvoru. Kal bo Iz tega. se ne ve. Nekateri so mnenja, da le to vse skupaj le tako za »Javnost«. v resnici pa ostane vse pri starem . Neljub je bil sedanii vladi Protič-Koroščevi prihod pariške delegacije Trumbiča. Ribafa in ftolgem. Gre se {a vprašanje okupiranih krajev.Vlada Protič-Koroščeva je dajala delegaciji pitijska (nerazumljiva) navodila. Hotela Je, naj se reši to velevažno vprašanje — samo, a tako, da lahko V neugodnem slučaju porečejo: Sedaj so Ribaf, Žolger in Trumbič sem prispeli m hočejo določeno smer In odlučno direktivo. Narodno predstavništvo. Sodrng Anton Kristan je podal za sejo dne 3. maja šest interpelacij o dogodkih 24. aprila, o konfiskaciji »Naoreja« in o aretiranih sodrugih. Storil le tudi vse potrebne korake, da dobe tukajšnji merodajni krogj prave Informacije o Staniu stvari. — Tudi posl. Ribnikar in tovariši so podali daljšo interpelar djo o razmerah v Sloveniji. Draginja Je tu vsak dan večja. Stanovanja so se silno podražila. Vzrok so glavno ruski ubežniki, ki draže stanovanja. Njim ie vseeno, čt plačalo za stanovanie 600 ali SOO dl narjev na mesec. Pravijo sicer, da morajo 15. t. m. vsi tisti iz Belgrada, ki nimalo nič dela. No. bomo videlL. POSVETOVANJA O JADRANSKEM VPRAŠANJU V BtLGRADU. LDU. Belgrad, 3. (Uradno.) Ministrstvo za zunanje posle objavlja- Včeraj in danes so se pod predsedstvom regenta Aleksandra vršile seje ministrskega sveta, katerim so prisostvovali vsi ministri ter člani naše mirovne delegacije dr. Trumbič, dr. Vesnlč. dr. Zolger in dr. Rvbar. Minister za zunanle posle dr. Trumbič le podal obširno poročilo o staniu vprašanj zunanje politike. Po konča ni Izmenjavi misli le bil sprejet sklep, da se nadallulejo razgovori z Italijo glede rešitve iadranskega vprašanja. Na predlog ministra za zunanje posle se mirovna delegata Pašič In dr. Trumbič pooblaščata, da se v to svr-ho sestaneta z Italijanskimi delegati. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Belgrad, 3. 85. redno sejo narodnega predstavništva otvarja podpredsednik dr. Ribar ob 17 ter naznanja, da te preminul narodni predstavnik Tihomir Draškovič. Radi premajhnega Števila pristojnih poslancev zaključi nato sejo ter odreja prihodnjo za 5. maja, ker upa, da bo dotlel dovolj poslancev navzočnlh. GOVOR DR. RENNERJA 1. MAJA. LDU. Dunaj, 3. (ČTU.) Na prosla- vi 1. maja v Dunajskem Novem mestu Je državni kancelar dr. Renner Izjavil, da namerava vojaška premoč na moiiu zapadnih držav zasužnjiti svet. V tej smeri se pričakuje za osvoboditev še večll bol kot doslej. Borbo bo izvojeval proletarijat vsega sveta. Odločitev je v rokah delavskih mas zapada In Rusije. Ruska pot ne vodi do cilja v Avstriji. Zaradi te ga se državni kancelar postavite na stališče demokracije. — V Neun-kirchnu Je dr. Renner ostro kritiziral postopanje komunistov, ki naravnost provociralo nevarnost, katere pa ne morejo obvladati. Stranka neodvisnih 48 nlkov na Madžarskem, LDU. Dunaj, 3. maja. (CTU). Kakor poroča »Wiener Mittagspost«, se je na Ogrskem zopet konstituirala stranka neodvisnih 48nikov, čije cilj je energično nastopati proti stremljenjem reakcijonaitiih politikov za ponovitev parodije stare monarhije. POLJSKA MOBILIZIRA. LDU. Dunaj, 3. maja. (CTU). Te-legraphen-Kompagnle Javlja, da je poljska vlada odredila mobilizacijo v Poznanju, Tonam in v Galiciji. Ob-vezancl se morajo javiti v 24 urah. Grozna požarna katastrofa na glavnem kolodvoru. Na čuvajnem stolpu št. I. pri prelazu Martinove ceste ta Južne železnice sta včeraj okoli 7. ure 10 minut zapazila čuvaja Senegačnik ta Karl Petrin, gost dim, dvigajoč se iz voza, na katerem so bili natovorieni pločevinasti sodi nafte. Javila sta preml-kalnetnu in prometnemu osobju glavnega kolodvora! »Na 16. ttn nekaj gori! * Kretnik Anton Šušteršič je takoj odhitel na javljeno mesto ter opazil pretečo nevarnost. K ostalim petrolejskim rezervoarjem priklopljeni voz, ki je bil natovorlen jk polnimi sodi nafte, je začel takoj odpenjati in klicati na pomoč ostale tovariše. Vse premikalno in drugo osobje, uvldevajoč kritični in katastrofalni položaj, Je z vsemi silami pognalo in premaknilo že goreči voz dalje na izolirano mesto. Med premikanjem Je bila prva eksplozija, pri kateri pa ni bil nikdo navzočih ielez-ničarjev poškodovan. Železničarji so potem voz podložili. Bil je grozen prizor. Gosti dimi so se valiU eroti nebu. Močne, votle eksplozije so od trenotka do trenot-ka odmevale ter metale sode visoko v zrak In daleč na okoli. O požaru takoj obveščena požarna bramba je dospela v najkrajšem času na lice mesta ter začela z vsemi napornimi silami obsežno rešilno akcijo. Med požrtvovalnimi gasilci pa je druga velika eksplozija zahtevala človeške žrtve. Pločevinasti, debeli kose! nekega eksplodiranega soda so leteli tudi proti barakami v bližini prelaza Martinove ceste Tam so stali gasilci z vodovodnimi cevmi. Ti kosci so prileten med gasilce ta povzročili težke žrtve. s 1. Velik kos pločevine je zadel z vso Silo gasilca Alberta Zargija v prsa ta trebuh. Bil je na mestu mrtev. Zargi je po poklicu tapetnik ter stanuje na Poljanski cesti št. 15. Njegova žena je nekaj minut preje njemu hotela donestl večerjo pred Mestni dom ter se je z rešilnim vozom odpeljala na kraj nesreče. — Gasilec Maks Levec, hišnik meščanske imo-vine na Pogačarjevem trgu, je smrtno nevarno ranjen v glavo. — Lahko so ranjeni gasilci Klanjšek Maks, Perme Ivan ta Zgonc Anton. Po poldrugo uro trajajočem gašenju, katerega se je udeležilo tudi železničarsko ospble. le požarna bramba okoli polu 9. popolnoma udušila požar. Voz je ves pogorel, ostali so samo železni deli. — Pravi vzrok doslej uradno še ta ugotovljen, ravno tako tudi ne škoda, ki je zelp velika. Izključeno je, da bi bila požar zakrivila kaka oseba, ali da bi ga povzročita kaka Zlobca roka. — Ranjencem je nudil prvo zdravniško pomoč dr. Demšar. Prepeljali so jih x deželno bolnišnico. Voz je bil 12. tonski Ik štev. 622619 ter je bil natovorjen z 31 sodi, napolnjenimi z nafto in vrhu 32 pralnih sodov. Nafta je došla iz Bobn-mina ter je bila določena za skladifift} južne železnice v Mariboru. Vsebina je tehtala okoli 12.000 kg. Škoda ie znatna. Novice. — Komunistični občinski mandati razveljavljeni tudi v Karlovcu. Poroča se: Hrvatska pokrajinska vlada je razveljavila vse komunistične mandate v karlovškem občinskem zastopu kakor tudi izvolitev kornuni- f stičnega župana Majderja. V občinski i zastop pridejo namestniki po kandidatni listi. — Prvi maj v Zagrebu. Povsod se le delalo ta tudi trgovine so bile odprte. Dan le potekel popolnoma mirno. Sestavo čehoslovaške vlade Je predsednik češke republike F. G. Ma-saryk zopet poveril prejšnjemu ministrskemu predsedniku sodrugu Tušarju. — Poskusen umor Bele Kuna. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je razpisalo nagrado do 2000 K proti Ivan« Strasserju ta proti Ladislavu Feke-teju, ki sta poskušala 4. aprila 1920 v Steinhofu Interniranega Belo Kuna umoriti z zastrupljenimi slaščicami — Dunajski salonski orkestri so radi mezdnega gibanja začeli stavkati. — Podraženle plina na Dunaju. V kratkem se zopet podraži pita. Kubični meter bo odšle) stal 4 K 50 vin. — Z dunajskega vseučilišča. Rektor dunajskega vseučilišča Je izdal proglas na vse slušatelje, v katerem Jim naznanja. da se predavanja zopet prično v torek, dne 4. mala. V rtut glasu kar nalstrože obsota izgrede dilaštva ta pristavila, da postavlja delovanje dr. Ervina Lasta v švicarski pomožni akciji in naval tujerodnih elementov iz vzhoda na dunajsko vseučilišče zadnje dogodke v nekoliko milejšo luč. Končno poživile di-Jaštvo vseh narodnosti to veroizoo- vedaui. asi v bodoče ohrani red In mir. In Izreka krivcem najstrožji ukor. I — Avstro-ogrska banka izda nove bankovce po 1000 ta po 10.000 kron. Kot provizorlj ie 3. t. m. izdala stare bankovce s Črnim natiskom »Echt Hauptanstalt der Oesterreichisch-Ungarlschen Bank« (Pristni Glavni zavod Avstro-ogrske banke). Razpi sala je 50.000 kron kot nagrado za onega, ki prime ponarejevalce. — Francoski slikar Ferdinand Roybet umrl. Francoski listi porg-čaio, da Je v 80. letu svoje starosti nmri slavni francoski slikar Ferdinand Rovbet. Njegova najznamenitejša slika le »Burka Henrika III « Roybet le bil zlasti slaven tudi kot portretist. Njegovi umotvori prekipevalo zdravia in življenja. 32.000 nezakonskih otrok se rodi povprečno vsako leto v Zedinjenih državah od belih starišev. Od teh flh pa niti 70 odstotkov ne dočaka prvega leta. V Evropi je število smrti med nezakonskimi otroci še enkrat tako veliko kot med zakonskimi; v Ameriki je pa ponekod trikratno. Skrb za nesrečna bitja bi morala biti pač malo večja kot je. ___________________ Delavstvo papirnic. Mezdno gibanje delavstva papirnic Vevče, Goričane, Medvode. Delavstvo papirnic Vevče, Goričane, Medvode, organizirano v svoji strokovni organizaciji je stavilo svoje zahteve za povišanje plač na upravni svet omenjenih papirnic. Na podlagi vloženih zahtev so se vršila pogajanja dne 27. aprila t. I Pogajanja so za delavstvo ugodno Izpadla. Sestavil se je sledeči zapisnik z ravnateljstvom papirnic Vevče, Goričane, Medvode na eni strani. In delavstvom gornlih tovaren na drugi strani. Zastopani so: ravnatelj Alfred Pilner pL Steinburg, ravnatelj Konrad Morbacher, za tovarne; za delavstvo: predsednik podružnice Albin Polmajner, Janez Cvajner, Fink Vincenc. Peternel Ivan, Rešek Ivan. 1. Delavci preko 18 let dobe 18 kron, pod 18 leti in ženske osebe po 13 K na dan več. Akord je v Isti razmeri procentuelno povišan. 2. Točka druga se enoglasno odkloni. 3. Pazniki ta delavci v Medvodah ta Goričanah se uvrstilo y Isto katergorijo Premko« 1ME % 4 Delavstvo pri sekalnem stroju, na drvniku, v skladiščih, na postaji in pri »Kollergangu« dobe isto mezdo in isto premijo, kakor delavstvo v tovarni lesovine; delavke pri nabiranju ta pripravljanju lesa se postavijo na isto stopnjo, kakor delavke pri »pokrovnih strojih« (»»De-ckelmaschine««). 5. Družinski očetje ta vzdrževa-telji družine, ki nimajo tovarniškega stanovanja, dobe mesečno 30 K in samske osebe, ki so primorane stanovanje najeti, dobe po 20 K mesečno. 6. Zahteva po 100% povišanju pri čezurnem delu v nedeljah ta praznikih se enoglasno odkloni, pri-pozna pa se za nedelje ta delavnike postavno 50% povišanje plača. Isto tako 100% povišanje o Božiču, o Veliki noči ta Binkoštih. 7. Strojniki se uvrstijo v drugo katergorijo, in se jim ista plača izplačuje, četudi stroj stoji. 8. Delavstvo, ki je poklicano k normalnim orožnim vajam, se plača: oženjenim 50 odstotkov ta samskim 25 odstotkov od dnevne mezde, izvzemši dragtajske doklade. 9. Določi se en delavec, ki po vsaki zdravniški ordinaciji prinese z Ljubljane zdravila, ta obenem ck>~ naša bolniške podpore iz okrajna bolniške blagajne. 10. Vdova umrlih tovarniških delavcev imajo pravico, da ostanejo v stanovanju še til mesece po moževi smrti, v katerem času naj si pa preskrbe drugo stanovanje. 11. Prošnji penzijonistov s dne 20. decembra 1919 se ugodi ta se jim poviša dosedanja pokojnina za 100%. 12. Kuharjem celoluze v tovarni Goričane se poviša temeljna plača za 22 K enako mazalcem transmisije v Goričanah in Medvodah, lqjer te osebe obenem Izvršujejo delo jer-menarjev. 13. Zahteva vrtnarja Jeraja Matevža se enoglasno odkloni. Navedeni pogoji stopijo v veljavo s 1. aprilom 1920 in se Izplača dodatno plačilo obenem z naslednjim plačilom. Ta zapisnik sa zaključi In podpiše. Vevče. 27. aprila 1920. A. P. pi Stetaburg, s. r„ Morbacher Konrad s. r„ Albin Tolmad-ner, Cvajner Janko, Fink Vincenc, Peternel ta Rešek Janez. Pogajanja so se končala ob 18. zvečer. Bilo je to po dolgem času prvo pogajanje, pri katerem je delavstvo prodrlo skoraj na celi črti. Delavstvo JSZ pri pogajanjih ni bita zastopana Dnevne vesti. Ovrzlte ali popravite! Z ozirom na članek, ki ga je priobčil v nedeljo »Naprej«, nas poživlja »Večerni list« pod dorenjim naslovom, da odgovorimo na članek g. J. Kalana ali pa ga ovrzimo. »V. L.« nima te pravice, da bi nam ukazoval. Pravi tudi, da smo se v dostavku uredništva izognili odgovoru na Kalanovi vprašanji. Naš odgovor je točen in kratek. Če bi na hoteli odgovarjati In pojasnjevati to, kar zahteva častivredni gospod Kalan, bi morali pisati dolge članke, ki pa zanje sedaj ni primeren čas. Pač smo prejeii na njegov članek že nekaj polemičnih člankov, ki jih objavimo, če bp kazala Naše mnenje pa Je, da gospodu Kalanu nismo dolžni daljšega odgovora, ker smatramo, da je ta najmanj kriv razmeram, zaradi katerih se vznemirja v svojem članku. Kdor pa hoče od »Slovenca« ali »Večernega Lista« imeti glavni odgovor na Kalanovo vprašanje »zakai tako sovraštvo na duhovnike Itd.«, naj prečita še enkrat naš uvodni članek »Ljudstva strezni se!« Tam je dovolj jasen odgovor za politikarie. ki bi nas radi zvabili v daljšo polemika Na jemljemo vam pa upanja, da se bomo že še tudi o tem pomenili, toda takrat, kadar bomo mi hoteli. Brez zamere I Prepoved alkohola bt »Večerni Ust«. »Večerni list« od 3. t. m. se Je razkoračil ta povzdiguje v deveta nebesa svojo vlado, ker le prepovedala točenje alkohola. Naše stališče »lede alkoholizma Jc znana Presenetilo pa nas le, da le vedno samo in samo delavec tisti pijanec, radi katerega Je morala vlada prepovedati točenle alkohola. Vsaj tako piše »Večerni list« • »Delavci, ki so bili vajeni že na plačilni dan zapiti polovico plače, drugo polovi«) pa Iz obupa naslednji dan Itd.« — ■ Ali res misli »Večerni list«, da bo s tem prikril pliančevanje »boljših« krogov, po farovžih, verii-nlkov Itd., kjer se pljealkohol, da toče z mlzeJ Delavec, zapomni si, kako t*aUi«LM pgft DQ mrfOamklh listih. o delavstvu. Seveda o »boljših« glh Je navada pisati: »Družba je bi vesela ...« — Boj proti aBcoholiz napovedujemo tudi mi. zahtevaratf pa, da se ta bol prične tudi zoper pi* Jančevanje »boljših« ta »veselil družb«, ne pa pristransko. S-k. * Plače železničarja v. Piše nam že« lezničar: Kako naj bi naš jugoslo*! vanski delavec hnel veselje do delal Služil sem pri državni železnici w Slavoniji, v Brodu na Savi. Imel s “ 1200 K mes. plače, s katero nis mogel niti živeti, niti umreti V< sem na progi Sisak-Vtakovd. vsaki turi sem bil prisiljen do 150 K. Ako sem torej vozli šest« krat. sem potrosil že skoroda celd plača ali pa sem moral biti lačen,; Res čudno Je, če človek pomisli, di mora delavec doma pri delu ravnd tako stradati, kakor Je stradal svajk čas v Karpatih I Gospodje pač še vedno mislila da smo v Karpatih! Najboll nepremišljeno pa Je bilo tet" da so gospodje preselili semkai tiste nesrečne Primorce in Jih držali cel* tri mesece brez plače in Imenovanja^ Ko se ie nekoč vozil g. dr. Korošec H Ljubljane v Belgrad in se le na sosed*! nji postaji izvršilo čiščenje stroja. ji prišel dr. Korošec k strojevodji £jf mu rekel Kaj ne gremo še? Joj. ma- lo porinite, potem bo šlo na votta' božjo! — Ali »stroj« še vedno stoft: mi smo še vedno lačni ta — nezado*; voljni. Jugoslovanska gospoda Ml menda v skrbeh za zasedeno oz en*« lje. AH Notranjci menda ne pros:“J še veiižnikov ta čifutov na ko lim presedajo že itak Italijan: karabinllerll. Hudobno poročilo »Večen lista«, »Večerni list« poroča, da policila aretirala Marcela Zorga K »Večerni list« nima navade poročati resnico, pojasnimo to »aretacijo« ud na podlagi obvestila, ki mu verujemo«,; Zorgi ie umrla te dni mati. Ob tej prH liki se je zglasil sam na polletji ta sporočil da se udeleži pogreba ta pi pogrebu tudi sam pride zopet na pon ličijo. Tako se Je tudi zgodila — »Večerni list« »e Je torei zopet malce zlagal. Na Koroškem delalo »za« ple» blscit na ta način, da—zahteva grad* j beno vodstvo za gradbo ceste St IIJ* Škofiče) od delavcev deveturno dela j in da tiste delavce ki se bran Ho, krat» komalo odpuste. Kogar hoče Bog uničiti tega udari s slepoto! Slepcl-lnvalldl se opozarjajo na sledeče: Zveza jugoslovanskih ženi in deklet v Ameriki je darovala za slovenske vojne slepce 350 dolarjev« - • Po naročilu vrlih darovalk Je raz« deliti omenieno vsoto v prvi vrstf med najsiromašnejše oženjene slep« ce. — Vsak slepec-vojak. ki bi bit rad deležen tega darila, naj se pismeno zglasi do 15. majnika v zavoda za slepe, Stara pot 3 v Ljubljani. —> Amerikanske žene ta dekleta naj b( našle obilo posnemovalcev in posne* malk tudi v širši domovini. Zamenjajte 50- in 20-kronske batu kovce! 50- in 20-kronsk! bankovci st bodo zamenjavali še samo do 15. i m. Po 15. maju bodo ostali v prometa Še 10-. 2- in 1-kronski bankovci, k! se bodo zamenjali pozneje. Gonja meščanskih listov proti da« lavstvu. Preleli smo: Vsi se še sdoj mlniarao. kako gonto so v prizori!! meščanski listi zoper delavstvo* predvsem pa proti stavkajočim že* lezničarjein. katerim so natveziU va* like plače, ki lih pa seveda železni* čaril niso dobivali ta so to tndi sami konštatirali. AH ni kaznjivo dejanji meščanskih listov, ki so nad delav«« stvom na ta način hudo grešili? Delavci, kaznujte sami to meščanski časopisje s tem, da si kupujete in na* ročate edinole delavski Ust »Naprej^ ki vas vedno pravilno zastopa. Ni pozabite, kaj se ie vse pisalo čez de* lavstvo ob priliki nesrečnih dogod« kov na Zaloški cestii! Nobenem* nismo ničesar žalega storiH ta obso* lamo tudi to. da se le godita g. K#* lanu krivica, kakor zelo obsoiama di se Je postrelilo 14 nedolžnih delavce« In se ie pisalo o delavstvu, kakor di bi ono hotelo nastopiti z oboroženi sUo In z revolverji Torej več pravici in resnlcollubnostl, ne pa strastni* gonj znper pošteno In dobro čuteči delavsko liudstvo! Ameriški Rdeči Križ za JugosltK vanske prostovoljce. Iz Amerike snr1 prejeU sledeči zanimivi dopis: Marc« meseca 1.1. Je priplul v New-Yon| parnik »Santarem« z 694 JugosL prostovoljci, 56 žensikami In 10 otroci, kf so bili vsi brez vsakih denarnih sredstev in to bita nlih oblačila In snagi v dezolatrtem stanju. Dospeli so It Dubrovnika, odkoder so bili od posla* ni nazaj v Ameriko. Nihče ni o njihc vem prihodu obvestil naših ameriški" rojakov, pa tudi ne Rdečega Krif • (add&lfik Jncfnslav Dhrlstoa. “ Stev. 104, NAPRIJ. Strun 3. tYork, 1107 Broadway). Rdeči Križ ie ea niihov prihod izvedel šele, ko so se izkrcali v Ellis Island radi pregleda. Zato seveda jugosl. organizacijam tudi ni bilo mogoče priskočiti vr-nivšim se prostovoljcem s podporami na potnoč in ie v naglici bila mogoča le mala pomoč za nekaj dni. Tristo prostovoljcev ie iz Ellis Island odšlo nato v Equst Pittsburgh na stroške *Westinhouse Electric Companv«, ki lih ie vzela v delo. Prostovoljci niso pri tem podpisali nikake pogodbe. Nekai jih Je odšlo iz New-Yorka v razne rudnike v Permsvlvaniji in West Virginiji, nekaj pa jih Je ostalo v New-Yorku, kjer čakajo pomoči od svolih sorodnikov in znancev. Rdeči Križ iim je izposloval brez plačno brzojavno obveščanie svoj cev. da iim dopošljejo denarno pomoč. Rdeči Križ le prostovoljcem preskrbel tudi kopeli, novo spodnje oblačilo, otroci so dobili tudi gornje oblačilo. Vse to brezplačno. Vsakdo ie dobil po en volneni sweater in najbolj potrebnim je Rdeči Križ nabavil tudi nove čevlje. V New-Yorku jih je ostalo 85, ki niso mogli dobiti nikak-Šne pomoči od svojcev in znancev, da bi došli na svoje prejšnje bivališče in naselbino. Tudi to jim je po posredovanjih preskrbel Rdeči Križ. Voznina in potovalni stroški, ki jih je izdal Rdeči Križ, so znašali okoli 5000 dolarjev. Tudi za službe je Rdeči Križ poskrbel mnogim izmed prostovoljcev. Trije so v New Yorku kot bolniki v oskrbi Rdečega Križa. Centrala Rdečega Križa je obvestila poleg tega vse svoje oddelke v kra jih, kamor so odšli vrnivši se prostovoljci, da jim nudijo vsepovsod Domoč in podporo. — Tako tore! Amerikanci! Ljudsko štetje v Jugoslaviji. Vlada je odredila, da se izvrši 31. decembra 1920 splošno ljudsko štetje na teritoriju kraljevine SHS. Istočasno se ima izvršiti tudi popis vse domače živine in popis hiš in poslopij, -V katerih stanujejo ljudje. Ljudsko Itetje bo v rokah občinskih oblasti. Zahvala. Kleparski pomočniki pri tvrdki Kom so mi v podporo podarili 370 K. zakar se jim na tem mestu najtoolejše zahvaljujem. — Marija Sagadin. Vljudna postrežba. Na Starem trgu prodaja g. Sevar kruh mestne pekarne. Včeraj so poslali delavci neke tovarne k njemu po bel kruh. Prijazni možakar vpraša, za koga bo ta kruh. Ko izve, da za delavce neke tovarne, se odreže: »Delavci naj žro črni kruh.« Seveda s kupčijo potem ni bilo nič, dasi je trgovec imel kruh. Taka drznost je lastna le skrajno surovemu neotesanemu človeku. Mož |e bivši delavec. Skraišba stoinlne nrostega roka. povišba stojnlne In pospešila oddala blaga. Po odredbi ministarstva sa-obračaia v Beogradu se z zmislu obr. prav. § 80 (80) z dnem 1. maja 1920. do preklica za vozovne naklade ori oddali v Ljubljani drž. kol.: 1. skrajša stoinine prosti čas na 6 ur: 2. stoj-nlna se zviša za en voz in eno uro za prvih 24 ur na 5 K, za vsako nadaijno uro pa na 10 K; Po preteku dveh stojnim zavezanih dni se bo blage nS» s ranka že ni Prevzela in od- !t?°StS ,V t,ubI1ani državni kolodvor, prodalo brez vsakega posebnega obvestila. nam®rava|o zopet podra- ■ Kakor poročajo hrvatski llotf nameravajo tekom 1. mVseca znnS podražiti vse tobačne izdelke, ta sicer kar za 50%. ii ,^rede»ica. Mestni magistrat Hubhanski opozaria na razglas o za-tiranlu predenice. ki ie nabit po mestu. Licitiranje plemenskih bikov. Oni živinorejci, ki nameravajo v tekočem letu uporabliati svoie bike za BfZ’,2ev “ vabita S mest- svrho ljcenclranta^^Sx!Urad) v grad za dobre Plemenjake n>L nar nai živinorelci zglase tudi svoleb!™ xe od 6 mesecev naprej, za katere je tudi določena vzreievalna nagrada. črne koze so zelo razširjene po občinah Sv. Martin, Tinje, Sv. Ven-Česl (vse na Pohorju) ter Makole in Slov. Bistrica. Okrajno glavarstvo v Mariboru je zato prepovedalo v teh občinah vse iavne shode. *kiSlke tetv,ne ustila r Traču. Iz Oorenut na kol°dvoru v Tržiču na odnesli 80 dne 3. mata do noči KSV,ata^viomilci 58 kg črne-vt, mS; Skoda z^lih ustrojenih i ,s,° sklatili tisoč kron. rejenimi ključH. odprli t pona- Bol s tihotapci ir rt ne javljajo: Ob demariSSH* Radgu-Lemovšku se Je dne ?aUskl črti pri okoli 2. ponoči vnel boi^edT a t 1 vansko Patruljo iq tihotaŽJ^^ ibo, broječo okoli 15 tihotapcev, ki so tihotapili jajca in druga živila. Patrulja ie ustrelila. Na licu mesta je obležal mrtev en tihotapec, katerega še niso doslej mogli spoznati in so ga pokopali na radgonskem pokopališču. Pri njem so našli 93 jajec. Zaplemba tobaka. Vrhniškim tihotapcem so včeraj zopet zaplenili 485 zavitkov finega turškega in hercego-vinskega tobaka. „ Tatvina v zavodu usmiljenih bratov v Kandiji. V noči med 30. aprilom in 1. majem so vlomili tatovi v bolniško pisarno usmiljenih bratov v Kandiji. V pisarni je vzidana mala železna blagajna, v kateri so bili shranjeni prispevki meseca aprila* (med njimi tudi velikodušni dar E»skomptne banke«, 3000 K), skupaj 12.000 K. Vsota, ki bi se bila porabila za poravnavo računov preteklega meseca. Poleg tega je bil shranjen v blagajni tudi denar v zavodu zdravečih se bolnikov. 12.000 K. Tako so tatovi, ki so vlomili skozi okno In v blagajno, odnesli 24.000 K in za toliko oškodovali zavod, ki je dolžan bolnikom povrniti shranjeni denar. Ruskemu kapetanu izginil kovčeg. Te dni je v neki ljubljanski kavarni pozabil ruski kapetan Nikolaj Mak-šev svoj ročni kovčeg, v katerem k imel pečat z državnim grbom stare vlade in druge dragocenosti. Kovče-ga kapetan ne more več dobiti. Kapetan polaga veliko važnost na pečat (saj je itak danes že za med starino). Velik požar. Dne 2. maja. popol-de je nastal v Dolenji Brezovici pri St. Jerneju velik požar. Upepelil je trem največjim kmetom vse, dvema pa gospodarska poslopja. Pogorelo jim je razen nekaj obleke in govedi vse poljsko orodje, ves živež in vino. Pri dveh so zgorele tudi svinje, škoda Je velikanska, ceni se nad pol milijona kron, dočim znaša zavarovalnina komaj par tisoč kron. Zažgali so otroci. — Tiskarski škrat nam je v včerajšnji številki zopet ponagajal Venomer nam krajša cele besede (iz >■ gospodarstvu« Rusije napravi kar »gospod « Rusije: ali Iz »prometna« kriza naprav} kar »promet.« kri za). Tako je napravil tudi v 5. odst. poročila o češkoslovaških volitvah iz besed »vso lounsko župo« kar »vso Caunsko župo« ali pa v poročilu iz Idrije iz imena »Podroteja« kar svoje »Podasteja«. Napravil |e še več manjših napak, pri katerih naj ie še poča • ka na plačilo... (Ako seveda sam preje ne odneha 0 Timeat... Objava, Uradno ime poštnega urada Vodice pri Kamniku se spremeni v Vodice nad Ljubljano. ra. Reoertoir slovenskega gledališča ▼ Ljubljani. Vsied obolelosti gospoda Rogoza se izpremeni operni in dram-ski reoertoir sledeče: O p e r a: 5 maja. sreda, »Faust«. Abon. D. 6. maja. četrtek, »Rusalka«, Abon. B. 7. maja, petek. »Trovatore«. Abon. E. 8. maja. sobota, »Žongler«. Abon. C. 9. maja. nedelja, »Poljska kri«. Izven abon. 10. maja, pondeljek, zaprto. Drama: 5. mala. sreda. »Smrtni ples«. Abon. E. 6. maja, četrtek, »Vsiljenka Saloma«. Abon. A. 7. maja, petek, »Vsillenka Saloma«. Abon D. 8. maja. sobota, »Sneg.« T0n,‘ fh 9' h13*® nedelja. popoldne *V*ni“ i!cac i Izven ab0T1- ZveCer »Vsilfenka Saloma«. Izven abon. Iz gledališke pisarne. Slavno občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se od 4. maja dalje inklusive 4. maj vrše predstave v obeh gledališčih zopet ob 8. uri zvečer. Iz stranke. POZIV. 8 kruto roko je izkoristila vlada dogodke minulih dni, da se maščuje nad delavstvom in predvsem, da mu otežkoči živahno delovanje po organizacijah. Vsak, tudi najmanjši sum dfl k> ^^mniČenie fl Je zadoščalo, da Je vtaknila v preiskovalni zapor j$hnaSih prlsta§ev- V civilnih ta vojaških zaporih vseh sodišč po Slovenskem drži množico sodrugov 1 ki niti sama ne ve, česa bi jih obdoi- i žila. Doma pa trepečejo njih svojci v strahu, če ni morebiti njih živitelj res ' kaj zakrivil — ker mislijo, da v 20. i stoletju ne nrore biti nihče brez krivda tako dolgo zaprt Vsled smotrenega meščanskega hujskanja nastale zmede so povzročile, da niti naše tajništvo nima na-tančneiših podatkov o vseh preganjancih, ker mnogeorganizacije sploh še niso poročale niti o dogodkih samih. niti o svojih ukrepih glede pomoči preganjancem in njih družinam. Četudi so marsikje baš odborniki in zaupniki sami v zaporih, vendar mislimo, da se povsod najdejo so-drugi. ki bodo stopili na njih mesta. Pozivamo jih, da nam nemudoma poročalo: 1. imena vseh preganjancev, 2. kje so zaprti, 3. česa so osumljeni. 4. če in kdo jih pravno zastopa, 5. gmotne razmere njih družin, posebno ie-li pomoč potrebna takoj, 6. koliko more pomagati krajevna organizacija sama. Taka poročila naj nam pa pošljejo tudi preganjanci oziroma njih svojci sami. sicer bi bila pomoč nemogoča. Centralno tajništvo .ISDS v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Pevski odsek »Svoboda« Ljubljana naznanja svojim članom, da se vršijo redne vaje vsaki torek in petek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, II. nadstropjie. Obenem priporoča odsek, da se ljubljanski pevci tudi udeležujejo vaj v Spodnji Šiški vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer v gostilni pri Celarcu. Nasprotno naj se tudi Si-škarji udeležujejo vaj v Ljubljani. Dalje daje odbor vsem društvom in organizacijam v vednost, da se glede sodelovanja odseka pri eventualnih zabavah in veselicah obračajo le na tajništvo pevskega odseka, ne pa na tajništvo Centrale »Svobode«. Vsa 90c. pevska društva se obvešča. da ima odsek še nekaj partitur in drugega notnega materijala na razpolago. Informacije. Dopisi glede tega so poslati direktno na sodruga tajnika Tekauc A., Učiteljska tiskarna, Ljubljana. Sestanek Igralcev športnega kluba »Svobode« se bo vršil v petek, dne 7. t. m. Točna udeležba! Obče! zbor slov. zdrav, društva v Ljubljani se bo vršil dne 6. t. m. bo treh popoldne v magisratni dvorani z že oblavlienim sporedom. k. Kolesarska cestna dirka. Klub kolesarjev in motociklistov v Ljubljani otvori svojo letošnjo športno sezono in priredi dne 16. t. m. otvoritveno cestno dirko na progi Ljubljana—St. Vid start in cilj pri drugem kilometru. Razvrstitev tekmecev je sledeča: a) Novinci na progi 5 kilometrov, pravico udeležbe vsi kolesarji, ki so člani kluba, kolesa običajna, b) Junljori, na progi 5 kilometrov, udeležba Ista, kolesa poljubna. c) Glavna tekma, na progi 10 kilometrov, udeležba kot zgoraj, d) 1 olažilna tekma na progi 5 kilometrov za vse, ki ostanejo pri zgornjih prireditvah brez nagrad. Vsi oni, ki niso člani kluba, pa bi se hoteli udeležiti tekme, lahko še pravočasno prijavijo svoi pristop na naslov kluba (Ljubljana, Gosposvetska cesta 14). Prijave za dirko je treba uposlatl najpozneje do 12. t. m. na klubov naslov, z označbo, v kateri skupini želi dotičnik tekmovati. 498 SESTANEK TRUMBICA S SC1AL.O.JO. L.DU. Dunaj. 4. (CTU.) Rimska »Tribuna« poroča, da se bo sešei Scl-aloja z dr. Trumbičem v Švici, in sicer v Brigu ali kakem drugem kraju ob simplomski železnici. STAVKA V TRSTU. LDU. Trst, 2. Pri stavki bančnih uradnikov, ki traJa že pet dni. ni nič novega, kakor tudi ne pri stavki trgovskih uslužbencev in delavcev v kemičnih tvomicah. Kovinski delavci se ne nameravajo še vrniti na delo, dokler se jim ne izpolnijo zahteve. PRVI MAJ V ITALIJI. LDU Rim, 4. maja. (DunKU-Brez-žlčno.) Proslava 1. majnika Je v italijanskih mestih potekla mirno. Le v Turinu so bili spopadi med redarji in množico, ki Je vrgla bombo in ranila dva redarja- Redarji so streljali na množico, ubita sta dva moška, ranjenih je 31. STAVKA BRODARJEV NA LABI. LDU Berlin, 3. maja. (DunKU.) Načelnik rečne plovbe objavlja: Stavka na Labi, Odri in na severnih vodnih cestah ie splošna. Privatna plovba se Je pridružila stavkajočim. Kakor doznava Wolfbureau na pristojnem mestu, vest o splošni stavki ni povsem resnična. Vsekakor pa stavka večina obratov. STAVKA MORNARJEV V FRANCIJE LDU Berlin, 4. maja. (DunKU.) »Yorw&rts« Javlja U Pariza, da so zastavkali mornarji v Le Havreu, Cherbourgu, Brestu, Marseilleu ta Bordeauxu. LDU London, 4. maja. (DunKU.) Brezžično. Včerajšnji poziv francoske delavske zveze k stavki Je resno vplival na plovstvo. V Marseilleu so mornarji zapustili vse ladje, tudi dva osebna parnika. 2000 ljudi ne more odpotovati. Stavkajočih je 12.000. Parniku »France« se ie zabranil odhod. FRANCOSKI VOJNI MINISTER ODSTOPIL. LDU Amsterdm, 4. maja. (Dun.-KU.) Kakor poroča Hollandsch Ni-euws Bureau, je franoeski vojni minister Lefebvre odstopil. MEDNARODNA PARLAMENTARNA KONFERENCA. LDU Pariz, 4. maja. (DunKU.) Kakor se govori, so na programu mednarodne parlamentarne konference nastopne točke: 1. Daginjska kriza in njeni vzroki ter mednarodni ukrepi za obrambo proti njej; 2. zračni transporti in odnošaji do menarod-ne trgovine; 3, posledice meničnih tečajev na mednarodno trgovino; 4. proučavanje možnosti znižanja vp-žarine; 5. zenostavljenje državnih predpisov pri gradnji ladij, v kolikor prihajajo v poštev trgovske ladje; 6. odredbe in trgovinski odnošaji med zapadom in vzhodom. PRVI MAJ V RUSIJI. LDU. Moskva. 4. (DunKU. — Brezžično.) Majnikova proslava se je po vsej Rusiji vršila z velfico udeležbo prebivalstva V mnogih obratih se le delalo. Tako je ostalo v Saratovu cd 80.000 delavcev na delu 70 tisoč. VLADA V ASERBEIDŽANU OD-STOPILA. LDU Pariz, 4. maja. (DunKU-Brezžično). Iz Datuma se poroča, da je odstopila vlada v Aserbeidžanu. AMERIŠKI SENAT. LDU. London, 4. (DunKU.) »Times« javljalo iz Washingtona: Se nator Lodge bo predložil jutri v senatu sklep, po katerem se proglasi mir z Nemčijo ht Avstrijo. Na dnevnem redu le zahteva, da začne predsednik bogatenja, da se vzpostavijo z obema državama prijateljski od-nošaji. REPUBLIKANSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDATJE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. LDU. Dunaj, 4. (CTU.) Po pariških vesteh kandidira republikanska stranka v Zedinjenih državah senatorja LodgeJa za predsednika. Iz Slovenije. Črnomelj. (Meščanskeme- t o d e). Dne 25. aprila t. i. so naši zavedni delavci Izobesili črno zastavo v znak žalovanja za padlimi delavskimi žrtvami in delavske solidarno-stL Seveda našim liberalnim in klerikalnim birokratom to ni bilo no godu. Poslali so orožnike k dotfčnikom, da so to stvar vzeli na zapismk in dali ukaz. takoj sneti zastavo, nakar se Je zastavo odstranilo. Vročim glavam pa niti to ni zadostovalo. Poklicali so zavedne osebe k okrajnemu glavarstvu na odgovor, nakar Iim le gosp. okrajni glavar brez upoštevanja vseh okoliščin prisodil vsakemu do sedem dni zapora in jih odslovil rekoč: »Delavcem se i(ak dobro godi in ie čas, da že enkrat mirujejo!« Seveda, ko smo bili v stari Avstrijk ko sino se morali in smo bili prisiljeni hliniti žalost, je bilo vedno premalo črnih zastav! Sedaj, ko nas navdaja resnična žalost nad prelito krvlo rodnih bratov, je to naenkrat prestopek in kazniivo dejanje' —Val meščanski časopisi vpijejo o sijajnih plačah železničarjev. Da. to je plača, ko mora železniški delavec delati za eno obleko celih 6 mesecev, ne da bi si kupil hrano, plačal stanovanje in sj nabavil še druge vsakdanje potrebščine! Dasiravno je brl pred petimi leti železniški delavec tudi slabo plačan. si je vendar za enodnevni zaslužek lahko kupi! srajco, ki danes stane že 220 KI Ravno tako je z drugimi predmeti, ki jih delavec mora imeti. Meščanski listi naj bi si poprej ogledali cene, ki so v izložbah bogato opreinliemh prodajalen, in potem še-^vpijejo, da se delavcem dobro godi. Poznamo vas. meščanska gospoda in se bomo pq tem vedno ta ob vsaki priliki ravnali! Store pri Celju. (Obratnemu ravnateljstvu južne železni c e) Na postaji Store »o se v času stavke godila neverjetna nasilja na-pram železničarjem. Vendar pa. akp-ravno 2« od 27. aprila železničarji zopet redno opravljajo svojo službo, še nimajo zaželjenega miru od strani postaienačelnika. Vsak čas sl kaj drugega zmisli in s tem vznemirja svoje uslužbence. Še celo v službi jim ne da miru s svojimi političnimi fantazijami. Sedaj zahteva, da mu mora vsak prinesti izjavo, s katero se obveže pod prisego, da izstopi iz komunistične stranke (ki pri nas sploh ne obstoja)! Te izjave hoče potem poslati na obratno ravnateljstvo;, Kdor mu tega ne prinese, tistemu žuga s posledicami. Vprašamo vso javnost: Ali ni to nesramno nasilstvo?. — Vprašamo tudi obratno ravnateljstvo: AH je prišla res od ravnateljstva takšna naredba, ali imajo načelniki res pravico svoje uslužbence tudi med službo s takimi rečmi mučiti in vznemirjati? Ako temu ni tako. potem prosimo, da se že tudi tukaj napravi enkrat mir, ker takega škandaloznega postopanja proti delavcem ne moremo trpeti! Silan s tvoji! piili m. DosedaJ izkazana darila K 80851 nadalje so darovali: Prof. Rožman, Celje 100 K, Tamburaško društvo »Stol«, Žirovnica 40 K, Svetina Žirovnica 10 K, Dr. Simon Dolar, profesor v Kranju 20 K, nabrala Ivanka Anžič v Tržiču in sicer so darovali sledeči: Musger Evstahij 10 K, Nes-wadba Ludvik in M. 50 K, Anžič Ivanka 10 K, Dacar Marija 10 K, Kogoj Ivana 2 K, Klofutar Valentin 4 K, Primožič Helena 1 K, Kristan Frančiška 1 K, Meglič Frančiška 6 K, Nar šič Uršula 10 K, Zaplotnik Alojzija 2 K, Hišler Antonija 2 K, Jerman Jo-sefina 3 K, Blažič Antonija 4 K, Brejc Helena 2 K, Vinter Darinka 1 K, dir. Havlina Ana 6 K, Prosen CirH 10 K, Meglič Jože 2 K, Arko Jožef 6 K, Brpjia Ana 10 K, Zupan Katarina 2 K. Loričar Ivan 10 K, Gross Emilija 10 kron, Aman Helena 10 K, Zupan Marija 3 K, Ude Marija 3 K, Alfacius Angela 10 K, neimenovana 10 K, Kokalj Franc 25 K, M. P. 50 K, L C#UČ 30 K, Uršula Tavčra 20K, V. V. 20 K. skupna vsota 8.610 K. Via mm juipucr. Casu primerno čtivo kupujte, ČitaJU, razširjajte BROŠURE* Temeljna načela socHahe demokracije (Erfurtski program). Spisal Karel Kautskv. I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. IH. Kapitalistični razred. Cena 80 v, IV. Država prlhodnjostf. Cena 40 vin. Propagandni šolali Narodno vpra&anie in Slovenci. C*. na 10 vin. Vojna In socljalna demokracija. Cena 30 vin. V dob! klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi majnlk 1918. Cena 1 K. Van z enako volilno pravico! Proč s carino na Živila. Cena 40 vin. Zvišanje duhon. plač. Cena 10 vin, Tajnost! španske Inkvizicije. II., III in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin. Katoliško svetovno nazlranje In svobodna znanost. Cena 70 vin. Strahovi Cena 30 vin. Cerkvene pristojbine ali štoinina. Cena 30 vta. Razprave VIL rednega zbora JugoeL soc. dem. stranke b L 1909. Cena 60 vin. Koliko pri tiče družinam vpoklicanih! Cena 20 vta. Razprave X. rednega zbora jugosl soc. dem. stranke h L 1917. Cent 1 K 50 vin. Delavske razgledne«. 3 vrsti. Cena 20 vta. Majniške razglednice. Serija po 1 $ Pripovedni in znanstveni spisi t Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka !n drugo. Spisal Etbta Kit« stan. Cena 50 vin. Dr. Janez Ble!wels in njegova dob