Glavna skupščina ,,Saveza hrvatskih učiteljskih društava". (DaUe). Cast aašemu duhovaištvu, veadar ravao orglarska ia pevska služba čestokrat dovede v neugodea položaj učitelja napram duhovaiku. Maogo razpora ia nesporazumljeaja se lahko zahvali za svoj početek ravao temu podrejeaemu odaošaju učitelja napram dubovniku, osobito ako se aameri sekira na železo. Tako sem, slav. skupščina, na kratko hotel izreči težavo ia odgovoraost orglarske ia pevske službe brez kakega komeatara. Vsak izmed vas bi zaal ta položaj od svoje straai ilustrovati, toda pustimo to. Moglo bi se vprašati: Kdo tedaj aaj orgla ia poje? Najliberalaiji bi hoteli popolao emaacipacijo učitelja od orglarske ia pevske službe; nekateri bi pa celo zahtevali, da 8e učitelju uprav zabraai orglati ia peti. Mi pa aocemo tako. Nekdo je tretji aa srediai, s katerim imamo račua, ia to je aarod. Učitelj ae stoji v službi ae svetae ae cerkveae oblasti, aego oa stoji v službi aaroda. Hrvatski ia srbski narod je skozbskoz prošiajea z verskim duhom, ajernu je cerkev ediaa tolažaica ia tešiteljica. V nji išče odduška svoji radosti ia tolažbe v svojih bolih, ia temu je v prilog glasba, imeaoma petje ia orglaaje, oaa božaastveaa barmoaija, ki vzdiguje srca do rajskib višia. Raditega mu ne smemo kratiti te radosti, ker bi zaalo biti opasao. Tedaj ucitelj, ki zaaš ia moreš, orglaj ia pevaj dalje, ali brez posebae zaveze, ki bi morda prišla aavkriž s tvojim strogo odmeijeaim službeaim položajem, ali ki bi utegaila škodovati toliko potrebnemu odmoru. Pa kakor dubovaik živi od oltarja, ai prav, da učitelj nima dobodkov od orglaaja ia pevaaja; zato mu gre, da se mu ta trud primerao nagradi. Ucitelj tedaj more, a ae m o r a biti orglavec ia pevec, najmaaj pa še brezplačea. Ako aarod toliko ceai orglaaje ia petje, aaj tudi zmore stroške, da to dostojao plača. Narod plača iaštitucije, ki so mu manjša briga, pa aaj tudi za to aajde sredstva, če ae more plačati cerkveaa blagajaica. Ako pa aima deaarja, aaj ae aareja parade aa racua slobode ia zdravja učiteljevega. Naceloma sem tedaj zato, da se ucitelj po aobeaem zakoau, po aobeai aaredbi ae sme pritegaiti Ba orglarsko ia pevsko službo. To bodi postraasko ajegovo zaBimaaje, ki se mu priporoča z ozirom Ba Baše stališče. Pa kakor je to zaaimanje postraflsko, je tudi vprašaaje o Bjegovi aagradi postraasko. Plača za orglaaje je stvar privatae pogodbe med aajemaikoai ia aajemodajalcem. Hoče li tedaj kdo brezplačao orglati ali peti, aaj to aikogar ae skrbi; aa čast mu! Mislim pa, kadar bi se orglalo ia pelo za rgotove pare", bi se dobilo orglavca izvea učiteljskega staaii, kakor je to često že. Takrat bi se reklo, da učitelj ai zadosti muzikaličea; če bi bila aagrada obilaa, bi se zahtevalo sposobaejšega, kakor se vedao sposobaejši zabteva tam, kjer se zasluži kak viaar; zakaj to, kar se plača, učitelj ae razumi, da bi se bavil z istim. Se eaa postraDska služba je, ki jo mora vsak učitelj ia učiteljica opravljati, to je brezplacai pouk v poaavljalaici, odaosao v na dalj evalaici. Od poaavljalaega pouka se maogo zahteva, zato je tudi odgovoraost za dosego uspeha velika. Tudi ljudskošolsko učiteljstvo samo je povodom revizije učaib načrtov stavilo v aadaljevalae šole velike aade, ki zahtevajo obilaega ia iatezivaega dela. Niso oae maajše važaosti aego šole za rokodelske vajeace, ki se jim posveča toliko pazljivosti, kar je sicer povsem pravilao. Nadaljevalaa šola je aekak višji zavod, višji oddelek Ijudske šole. Oaa je zavod, oddeljea od ljudske šole, pa je tedaj tudi prav, da se delo v taki šoli posebao plačuje. Glede na to aaj se uciteljsko osobje za pouk v poaavljalaici ia aadaljevalaici aagraja aa načia, kakor je uvedeao aa rokodelskih šolah. Slavaa skupščiaa! Jaz sem s svojimi izvajaaji gotov, a Bog aaj da, da bi aaše utemeljeae težaje tudi v tem smislu oživile!" Govoril sem. (VseobSe odobravaaje). (Daije.)