PERISKOP
•  Na Nizozemskem, v provinci Geirland, se je pred desetimi dnevi v okviru slovenske trgovinske misije predstavila Občina Grosuplje. V Arnheimu so primerjali delovanje občin, vodja province je predstavil njihovo agencijo za kapitalizacijo, Rudolf Rome pa je tam srečal tudi industrijca Hutterja. potomca dobro znane predvojne mariborske družine. in ga povabil na obisk v Grosuplje.
•  Župnijski urad Šmarje-Sap namerava izdati knjigo o zgo-dovini župnije Šmarje in njenih prebivalcih. Zbrali so 350 slrani gradiva in se s predračunom obrnili na občinski iziršni svet, ki zdaj tuhta, kje naj v prazni blagajni najde še ta denar. Zaveda se, da bi bila knjiga dragocena pridobitev. saj govori o zgodovini župnije. posameznih cerkva in njenih znamenito-stih. o treskah. farnih matrikah. o nekdanjih in sedanjih koreni-nah. o gasilcih. vodovodu. izkopaninah Magdalenskc gore in šc marsičem, ker so v šmarsko župnijo nekoč spadale tudi župnijc Sostro. Lipoglav, Polica. Žalna. Kopanj, Šentjurij pri Grosuplju. medtdem koje Grosuplje samostojna župnija šele 26 let.
¦ Čeprav Grosupeljčani svoj zakonski »da« rajši izrekajo v Ljubljan kot doma. jeporoka v naši občini lahko pravrazbur-Ijiva reč: Šmarci so imeli novembra phložnost videti zlato poroko. v Grosupljem pa je mladi par prišel - pred zaklenjcna vrata poročne sobe. za katera ni bilo mogoče najti ključa. No. pa seje vse srečno končalo in to tako hitro. da si noben od bodočih zakoncev ni utegnil premisliti! Naj tudi onadva dočakata zlato poroko!
•  Župan Rudolf Rome se je 16. in 23. novembra srečal s tako imenovanimi talentiranimi dijaki in študenti, ki jih je v naši občini kar nekaj deset. Pogovarjali so se o občinski razvojni strategiji, ki mora zagotavljati ohranjanje urejenega prostora, čim večji profit v gospodarstvu in čim višjo kakovost življenja. Januarja naj bi se že dogovorili o oblikah sodelovanja in posa-meznih nalogah, nekateri pa se bodo vključili tudi v delo občin-skih komisij.
•  Grosupeljski obrtniki niso bili nič navdušeni, ko se je v skupščini pojavil prcdhgza bolj sproščen odlok o -popoldan-skih« obrieh. •¦Podjetja se še niso znebila listih, ki dopoldne v službi delajo malo, popoldne za svoj žep pa veliko. ¦¦ je opomi-njal Jože Intihar. -Liberalizacija sedanjega odloka bi bila pri-merna, če bi imeli evropske manire!« Tako pa menda »popol-dancev« še danes nimamo pod kontrolo. čeprav morajo imeti za opravljanje obrti tudi soglasje podjetja. v katerem so zaposleni, če popoldne opravljajo isto dejavnost.
•  Cepravje predsednik IS Franc Ahlin na enem svojih zma-jarskih poletov nad Grosupljem znenada odkril šušmarja, ki se natihoma že dolgo občini pred nosom ukvarja z (neprijavljeno ali premalo prijavljeno?) obrtjo, pa je bil le za to. da hberahzi-ramo lzdajo obrtnih dovoljen na področju obrti, ki so bila doslej omejena. »Ne bojtno se Ijudi. ki so pripravljeni delati!« je nje-gova deviza.
• Puslanec DPZ Urbančič jc dcmonstrativno zapustil zadnjo sejo občinske skupščine, ker je bila v program prireditev ob občinskcm prazniku vključena tudi svcčana akademija ob 50-lctnici ustanovitvc Grosupeljskc in Stiške čete. -Nič nimam pvoti proslavi 50-lctnice upora proti okupatorju.« je zatrdil Urbančie. ogorčcn paje bil. da bi proslavljah ustnanovitev čet. od katerih je stiška ubila njegovo sestro Marijo ter se kasneje še norčevala iz staršev, kriva pa naj bi bila tudi za izginotje Franca Hrena in dveh njegovih sinov, od katerihje bil eden še mladole-ten; po Urbančičevih besedah še do danes nihče ne ve, kjeje njihov grob.
•  Objava občinskega izvršnega sveta. da se je pripravljen pogovarjati o več različnih koncesijah na področju komunalnih deja vnosti (na primer dimnikarstvo, vzdrževanje cest in pavkov. toplarna ipd.)je spodbudila več kot 30ponudnikov. da so vložili prijave in tako zamajali monopol Komunalnega podjetja. Is šc ni odločal.   komu  in  za  katero  dejavnost   bo  koncesije  tudi dokončno podclil.
•  Po izidu razpisa za najem nezazidanih parcel v novembr-ski Naši skuposti so se nekateri. ki se imajo več časa podrobno ukvarjati s primerjavo številk. glasno vprašali. kakoje mogoče. dajc bila najemnina za 45 kvadratnih metrovzemljišea za posta-vitev montažnega kioska (za 5 let) 12.400 DEM. kar 68 kvadralov veliko stanovanje na skoraj isti lokaciji komaj 10.000 DEM. gradbena parcela 565 kvadratov pa 40.000 DEM. Primerjavi na rob: kljub temu niso dobili najemnika nitiza eno od 7pareel. ki sojih ponujali v najem.
•  Ne prejšnja ne sedanja vlada nista imeli posluha za delo Društva prijateljev mladine v Grosupljem.je poočitala doscda-nja predsediea tega društva Marla Dobrovoljčeva, ko je 13.
novembra na skupščini izjavila, daje društvo »brez ficka« in da tako ne more več delaii - torej ga ukinimo. Dobilaje zagotovilo predsednika IS, da na »otroško« uho ne misli biti gluh. Pa tudi siccr sejc vlada vsaj za občinski praznik potrudila. da so imeli od njega čim več otroci: ure pravljic v vseh knjižnicah. dva koncerta Romanke Kranjčan. obisk Motvoza in platna in likovne razšlave in otvoritev nove knjižnice na Krki, kjer jo veliko otroških knjig.