•t. 37 V Gorici, v soboto tudi ob- * "•. _x____-J.«:. nn«rArtK0 HruBfaftp ne ra&DO- ^JriškdifčMiigoVoiastvor iintaiiove M|;po^odlje drtfgače ne razpolagajo.,, V ",l"''** " "..'..,.. I ,." SŠ!31'—4i., smo že:'prfpbCJi*-) '-''§ 42. _ Starešinstvu pripada na««: , 1).,določiti sedež občinskemu uradu; .•', ,2)', voliti županstvo j,. -.!!.'-3) podeljevati domovmsko pravico v mejah določil zakona z.dne 3. decembra J863, drž. zaMtev. H& inzakona z dne 5, decembra 1896,. drž. zak. štev. 222, in sprejemaitr častne člane (§8.); "-'.' 4) izvrševati pravico zavetništva ali predlaganja; odnostmo podeljevati ustanove, pripadajoče občini; : < 5) sklepati glede iizgona tujcev u občine v smisllu § 10. § 4s. — V kolrkor. oskrbovanje določenih opravit krajevne policije šz višjih državnih -oz»rov vsted zakona ni poverje- I no vladnim organom, sme starešinstvo v mejah veljavnih zakonov izdati red »krajevne policije, obvezen za ves občinski Okoliš, in zažirgovati prestopnikom istega globo do 20 kron ali pa kazen zapora do 48 ur. Starešinstvo je dolžno dovoliti za naprave in uredbe, potrebne za izvrševanje krajevne policije tudi potrebna denarna sredstva ter je odgovorno za vsako opustitev, s katero bi v tem oziru kaj zakrivilo./ \ § 44. __ Starešinstvo mora obračati svožo posebno' pozornost na preskrbova-nje ubožcev. Ako ne bi za to zadoščala sredstva obstoječih dobrodelnih in ubož-nih zavodov in skladov, mora starešinstvo preskrbeti manjkajoči znesek ter ustanoviti, kako se fma isti uporabljati. § 45. — Starešinstvo izbere "izmed občanov zaupnike za poskus poravnav med spornimi strankami. Podrobnejša . določila tega zavoda ustanovi poseben deželni zakon, ki se izda v smislu določil zakona z dne 21. septembra 1869, drž. zak. štev. 150. §46, — Starešinstvo je dolžno dajati mnenja, katera zahteva politična okrajna oblast ali pa, v zadevah lastnega področja občine, deželni odbor. 1 47. — Starešinstvo razsoja o pritožbah proti .odločbam županstva o pred^-metih lastnega področja abčine; Paragrai 126. določa, v katerih slur čajih ima razsojati o takih pritožbah okrajna politična oblast. . . Glede pritožb o predmetih lastnega področja občine veljajo sledeča določila: Vsaka županstvena oziroma županova odredba se more izpodbijati pitoni pritožbe .na starešinstvo. Županstvene oziroma županove odredbe, ki zadevajo koristi cele krajevne občine, cetoh davčnih občin ali celih vrst občanov, se bodo morale javno, razglasiti na občinski deski in po krajevni navadi vsake občine. Županstvene, oziroma županove odredbe, ki .zadevajo koristi posameznih občanov, se prijavijo prizadetim osebam v pismeni obliki z razlogi. Pritožbe naslovljene na starešinstvo se ,bodo morale predložiti v dobi 14 dnij, začenši od dneva, sledečega razglasitvi oziroma vročitvi izpodbijane odredbe, v roke župana. V vsakem javnem razglasu oziroma vročilu prizadeti osebi, ki se zadeva odredbe starešinstva ali župana, se mora izrecno povdariti dopustnost pritožbe, ter rok, v katerem, in oblast, na katero se ima podati. Župan bode dolžan, predložiti raafdalje v enem mesecu dotično pritožbo starešinstvu v razsodbo. § 48. — Starešinstvo nadzira poslovanje županstva in uprave občinskih za-. vodov. V to svrho in da se nadzirajo občinska podjetja in 'dajajo mnenja m nasveti v občinskih zatev&h je isto upravičeno postaviti posebne komisije. .-.; K;takim komisijam sme pritegniti za-upnrke tudi izven svoje srede. -. Starešinstvo je dolžno večkrat v. letu blagajnico pregledati. To pregledovanje 1 bo izvrševala posebna komisija, določena v tretjem odstavku § 49., ter se napravi o izidu pregledovanja poseben zapisnik. § 49. — V vsaki občini se ustanov* posebno občinsko blagaijništvo in knjigovodstvo po sledečih določilih: 1) V vsaki občini postavi starešinstvo blagajnika, kateremu se bode smelo po- Kedar se občinsko knjigovodstvo ™ poveri "blagajn?ku, bode fe izvrševal občinski tajnik. ... . PoSel blagajnika se ne da ^lagati s pos&ita Iupana. .. 2) Blagajnik, oziroma občinski Kflji-grtvodja ^de dolžan imeti na redni razvidnosti roke, v kojih zapadajo obeske tirjaive, dajati jih pravilno iztirjati, ko zapadajo, ter poročati županu o vseh tir-jatvajt, ki m bi se ob dospelosti tnpgle iztirjati. . ./' ... Blagajnik oziroma občinski 'knjigovodja bodeta pod neposrednim prigledom župana, kojemu bodeta tudi odgovorna glede uatanj&nega poslovanja. 3) Starešinstvu pripada posebno -nad-jjiranje blagajnioiega poslovanja. V to svrho starešinstvo ustanovi posebno komisijo za pregledovanje blagajniškega poslovanja. Ta komisija se sestavi iz treh členov, od kojih bode mogel biti ieden tudi izven starešinstva. • Komisija se ustanovi s tem, da izvoli lastnega predsednika ter bode sklepala z nadpolovično večino glasov. Komisiji bode naloga, da naznani županu ali- naravnost starešinstvu vsak nered v blagajniškem poslovanju, kakor hitro ga zapazi. 4) Občinska blagajnica bode izplačevala le vsled pismenega nakaza župana. 5) O predpisih dohodkov in izdajo v se bodo vodile posebne knjige po obrazcu, katerega v to določi deželni odbor. 6) O prejemkih in izdatkih občinske blagajnice se bodo morali voditi posebni dnevniki po obrazcu, katerega predpiše deželni odbor. § 50. — Starešinstvo se shaja po potrebi; najmanje pa enkrat vsake tri mesece na sedežu občinskega urada. Župan ali v slučaju zadržka njegov namestnik skMcava zbor.. K vsakemu zborovanju starešinstva se bodo morali povabiti vsaj 48 ur poprej vsi starešine, priobčivši jim predmeie, ki se imajo pretresovati. Vabilo se vroči skupaj z dnevnim, redom starešinam^ osebno, ali v slučaju njih odsotnosti, členu njih družine. "' V posebnih slučajih se bode moglo sklicati zborovanje .starešinstva tudi hipnim potou, ne da bi bilo treba vročiti vabila 48 ur poprej, a v tem slučaju se bode moralo v povabilu izrecno navesti le-to določilo zakona. Zbor, ki ni bil sklican po tu obrazloženih pravilih, je nezakonit in storjeni sklepi so ničevni. Vsak starešina, ki bi bil zadržan de-ležiti se seje, je obvezan to sporočiti pravočasno ustno ali pismeno županu, v svrho, da more Ie-ta povabiti pismeno j dotičnega namestnika v smislu § 20. . Župan mora sklicati starešinstvo vsakikrat, kadar to zahteva vsaj ena treT trna starešin ali okrajna politična oblast, (v kojem slučaju mora ista navesti isto^> časno predmet, ki se ima pretresovati) ali deželni odbor o predmetu, zadevatfočeni lastno področje občine. § 51. — Starešinstvo ne more sklepati, ako nista-prisotni vsaj dve tretjini starešin, ki so bili sfklicani v smislu § 50. Izvzet je le slučaj, da so bili starešine v drugo poklicani, pretresovat isti predmet, pa niso prišli v zadostnem številu, in se to ne da popolniti z namestniki^ 'katere 'r pri drugem sklicanju treba po-; vabiti istočasno s starešinami. * Kedar se starešine v drugič skličejoi oziroma povabijo namestniki, mora se ta? določila izrecno omeniti. V tem slučaju bode sklep veljaven, da le ni število prisotnih manjše od po-, lovice starešin. Župan ima pravico obsoditi vsakega, starešino ali namestnika, ki ne bi prišel k. temu drugemu zborovanju in ne bi mogel svoje odsotnosti opravičiti, v globo do 20 kron, ki gre v občinsko blagajnico. V enako globo sme obsoditi župan vse one starešine, kateri se niso brez tehtnih razlogov udeležili dveh zaporednih starešinstvenih zborovanj,.aH kateri niso naznanili županu dvakrat, zaporedoma razlogov njih odsotnosti v smislu in po namenu predzadnjega odstavka § 50, Oorinavedene globe se 'iztirjajo po določilih drugega odstavka § 101. Določila ustanovljajoča, koliko ima biti prisotnih stafeSm, da more biti žu- panstvo veJavno izvoljeno, so obrazložena" v oWHnskem volilniTu T§ W. g 52. - Kedar starešinstvo pretresa in sklepa o poslovanju kakega Županstvene čle^a ali starešine, morajo se dotičniki varati "glasovanja; morajo' pa t&i+pri-#01$ seji, če^e to zahteva, da poda|6 za-lelfena pojasnila. Morali pa se bodo odstraniti za glasovanja. § 53, _ Vsak člen županstva in starešina se mora.odstraniti, če se predmet posvetovanja m sklepanja tiče njegovih zasebnih koristi ali onih ntjegove žene aa kqga njegovih .sorodnikov in sokrvnikov v prvem in drugem kolenu. Ako se na ta način odstrani toliko starešin, da ne ostane več zakonito število za veljavno sklepanje, in ako.se to zakonito število iz istega razloga ne more doseči niti s tern, da se skličejo namestniki namesto prizadetih starešin, predloži se dotični predmet v sklepanje deželnemu odboru. t 8 54. — Župan, ali v slučaju zadržku njegov namestnik, predseduje starešinstvu, in vsaka seja, v koji ne bi se ravnalo tako. je neveljavna. Predsednik otvarja in zaključuje seje, \.-..!i pretresovanje in vzdržuje red v zooru. g 55, _ [)a bo sklep veljaven, treba je nadpolovične večine glasov vseh prisotnih starešin. Predsednik glasuje samo v slučaju enakosti glasov, ter odloča s svojim glasom. -Glasuje se ustno; ako se predsedniku zdi, more se glasovanje vršiti s tem, da starešine vstanejo ali obsede, ter če se glasovanje tiče volitev ali imenovanj ali osebnih zadev, vrši se isto z glasovnicami. § 56. — Seje starešinstva so javne; toda na predlog župana ali treh starešin Se smejo izjemoma skleniti, da se izključi javnost; nikdar pa ne za one seje, v katerih, se pretresajo proračuni, računski sklepi in občinski inventarji. če bi si poslušalci dovoljevali motiti posvetovanje in svobodo starešinstva, ima predsednik pravico in dolžnost, da po brezuspešnem opomnjenju na red. ukaže izprazniti za poslušalec namenjene prostore. § 57. — O storjenih sklepih se mora sestaviti zapisnik, katerega podpišejo predsednik, dva starešini in zapisovalec. Zapisniki se bodo morali hraniti v občinskem arhivu. . Vsak občan siim" pregledati zapisnik javnih Sej, kakor tudi poskrbeti si na svoje stroške prepis zapisnika. (Pride še.) . stopijo k »Orlom«, da tam še teofoftfzijo v Vseh rečeh in tla $e navadilo repfpesmi. Med tem ko pri »Sokolu« ni nič druzega kakor žepe sprašujejo; in da ŠH učijo pi-jančevati in zapravljati. Mi pa rečemo g. mmcu, da Še tistih dveh spečenih orličev ne more toliko naučiti, da bi ne smeli cele nedelje kvartati in denar zapravljati po gostilnah, rte bo pa naše fante učil. Zakaj pa ni Ciril raje povedal kako se v Dornbergu lepo učijo peti in druge reči. Tisto je moral povedati, ali če bo s takimi klobasami na idan hodil, kakor v nedeljo, se mu bodo še krave smejale, ne pa par tistih inladeničev, ki so bili v nedeljo pri njem. Kaj je mislil, da se bo kar truma vsula okoli njega in da jih bo imel na špagi kakor dekleta, ki tekajo v M. Dom ga gledat. Nekatere pa jočejo, da jih nič ne vpošteva, seveda tiste bolj grde in stare. Ali pri nas nič ne vdobi g. nune, če je še bolj lep. Mi hočemo biti prosti in se zabavati, telovaditi. Telovadili bomo če nas bodo še bclj stiskali črni in .rudeči, nič strahu^ kar naprej! ; , Iz ajdovskega okraja DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe. — (Smrtna kosa.) Danes ob I1/- ponoči je umrl v Dol. Vrtojbi g. Albin Gorkič, črkostavec v »Narodni tiskarni« v Gorici, star 23 let. Umrl je za unetjem pljuč; pred H dnevi je legel. Pokojni je bil večletni član »Slov. Čitalnice« v Vrtojbi ter zadnje čase marljiv odbornik. Pogreb bo jutri popoludne. Naj počiva v miru! Iz Podgore. — (Naši črni in rdeči nasprotniki.) Telovadno društvo »Sokol« v Podgori dobro napreduje. Vsa čast telovadcem, ker redno zahajajo k telovadbi. yeselica se bode vršila z bogatim programom na velikonočni p iideljek. Naše nasprotnike, črne in rdeče, to zelo bode in jezi, ker vidijo napredek »Sokola« in veliko naraščaja. Napadli so že parkrat naraščaj, ko se je vračal iz telovadnice domov. Prosimo stariše ali voditelje strank, da svoje gojence doma držč, da ne bodo se po cestah potepali in Sokolov napadali. Še celo pri belem dnevu sta v soboto napadla dva smrkovca, en črn in en rdeč, nekega Sokoliča s kamenjem, da sta mu glavo razbila. Kaj tako vas uče vaši rdeči voditelji, kaj vas uči vaš nune Ciril kričati po cesti »abašo sokoli«? Še celo v cerkvi se hočejo pokazati, da so junaki, ker so napadli nekega Sokola s pestmi in eabadami, ker je všel od čukovske stranke. Saj k nam pristopi vedno kak nov član od črnili in rdečih, ker pri nas je .ko-rajža, drugod je pa ni. V r;edeljo je g. nmrc pri delitvi velikonočnih listkov govoril, da naj vsi pri- Iz Rihemberga. — Tu imamo učitelji;", :-il kar brenči klerikalizjna. No, da b! sama za se tako bila, bi jo pustili, naj se lilini in moljači, kolikor hoče. Toda zavzela se je, da mora to kvarno seme zasejati tudi v nedolžna srca naših mladenk. Kar sili jih,, da se morajo vpisati v Štaucarjevo Marijino družbo in k terci-jalkam. Zato pa ji bomo gledali na prste. Mi vemo, kaj so Marijine hčere, katerih kakor je že pokojni Simon Gregorčič rekel, ni imela Marija in je bil že on kot duhovnik odločno proti taki »družbi«. Mari-naric, tercijalk in hudega vremena obva-ri nas Bog! Sicer naša dekleta, ki štejejo kaj na svojo čast, ne gredo v te hinavske zanjke. Tam naj se čepiri s svojima par kravaricaina okrog iajmoštra, kaplana in organista le učiteljica, ki nima drugega smisla in bolje zastopnostil Iz tolminskega okraja. Iz baške doline. — (Stari župan in volitev novega župana.) Našega župana močno skrbi, kdo bo njegov naslednik, ker se v naših hribih dobi Je malo zmožnih mož za-ta posel. Enega si je on izbral, mislil je, da bi bil ta vsaj nekoliko primeren, pa žali Bog ta ni prišel niti v starešinstvo. Stari župan agitira zdaj za tega starešino, zdaj zopet za drugega, pa nobeden mu nt po volji. Zato mu mi svetujemo, naj se nikar ne trudi, naši možje so že dovolj previdni; oni si bodo že znali voliti moža sposobnega iz svoje srede. Župan pa naj premišlja rajše o svojih »kozlih«, katere je streljal 7 dolgih let. Občinarji. Iz bovškega okraja. Z Bovškega. — Mislili smo, da so naši deželni in državni poslanci vsaj nekaj vredni, a državni predlog o lokalnih železnicah nas je prepričal, da so prav za nič. Ne zamerimo toliko Maniredi in drugim, pač pa Gregorčiču, ki bi si bil mogel po tolikih letih priboriti v deželnem in državnem zboru vsaj toliko ugleda, da M bil prisilil vlado sprejeti med lokalne železnice tudi našo Sv. Lucija-Kobarid-Bovec, o koji se ie sklepalo v dež. zboru pred j ono Gorica-Červinjan, ki bo kmalu tekla. f Pa saj >ni zmožen niti toliko, da bi prisilil i vlado, da bi popravila cesto med Trnovim in Srpenico, kar bi dobro došlo posebno našim avtomobilom. (Dalje v prilogi.) Moll-ov Seidlitz-prašek je ca na Želodca trpeče neprekoaljivo sredstvo katero ima prednost pred vsoml dragimi dra stiCnitni flistil. kroglicami in grenCloami. Cena orig. škatljc K2~- Ponarejaitfe se sodnUsko zasleduj«. lollo-vo Franc, žganje in sil ia ribanje Uvota. - Bolefiine olijSojoCe in okrepCaJoCe sia-rosnano sredstvo proti trgala in prehlfcjeoju vsake vrste. Orlfir. steklenica K 2- Na prodaj po vseh lekarnah i tu mirodllnicah. Glavna lekarna a. MOLL, c, i& kr. dvorni ulolotk, Dunaj, Tucblauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni; A. Gironcoli. 96 PrUaia9fSoče<< št. 37. z dna 1. aprila 1911. Iz komenškeaa okraja- ^z Tomaževlce. (»iNapredek«.) — Pridobili smo si po velikem prizadevanju zii svojo deco šok), kar je velika olajšava zji naše otroke, ki so morali ob vsakem bodisi še tako slabem vremenu hoditi tolikp let v oddaljeno šolo v'Komen. A ne samo -to^starejš^smo ta&-hrepeneli po nadaljnji Ižobra^f Ž 'ifstail^itvfSo ^^iMeJfiagir \ društva, katero naj bi nam nudilo rzo-c brazbo v čtivu in v petju., S prjzadeva: njem vrlih naših mladeničev in'mož se je tudi to uresničilo. Danes obstdja in de* iuje tudi a7 .naši 11 a*n*Va$icrpevsko in bralno društvo, katero s ponosom nosi, kar. marsikaterega bode v oči. ime »Napredek«. S tem imenom je dovolj povedano, da hočemo v resiici napredovati in samostojno, neodvisno nastopati v življenju.. In to uvidevajo naši fanatični klerikalčki ter venomer bljuvajo strup na društvo in na člane. Poslužujejo se neumestnih de-nmieijacij in umazanih obrekovanj, a vse to jim nič ne pomaga, kajti njih lumparije se od dne do dne vedno bolj odkrivajo. Ne bo dolgo od tega, ko jim zapojemo nadgrobnico enkrat za vselej. Mi smo, pripravljeni vsak čas in sicer javno in ne. poslužujoč se, -kakor oni § 2, povedati in odkriti naša poštena stremljenja in kot taki bodemo vedno delovali v korist sebi in občini. Družba sv. Giriia in Metoda. Dramatičen večer priredi moška in ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Ajdovskim' v Bratinovi dvorani dne 2. aprila t. 1. Na vsporedu je burka »Martin Smola ali'Kinematograf«. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvrdka I. Perdan-ova za prvo četrtletje t. 1. od prodanih družbenih vžigalic prispevek v znesku 1500 K. Rodoljube prosimo jiljudito, da zahtevajo povsod družbene vžigalice, na ta način bi se dal prispevek znatno povišati. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Solkanu je prejela v preteklem mesecu sledeče darove: gosp. Zinite Al., mokar v Solkanu, pod geslom »svoji k svojim« K 5: Vuga Stef.. krojač pod istim geslom K 5; na občnem zboru nabranega K 2'05; igralci pri Milostu K 10; pri Krpami l'2l); neimenovan K 1. Tz nabiralnikov se je pobralo v gostilnah: Marusič K 11'82*Krpan K 9'01, Boltar K 8*07, Jug Anton 1*40. Mozetič Ant. 1*32. Abramič K 070. Milost K 0'30. Vsem darovafeljem se podružnica najtopleje zahvaljuje. Domače vesti Volitve v državni zbor so razpisane. — Napredni volile i, pripravite se na nje! Darovi za »Dijaško kuhinjo« — Ke- gljaška družba pri »jelenu« ob petkih svoj preostanek 35'50 K. Na račun mesečnine je prišlo 26 K. Drevi v gledališče! — Drevi začno predstave ljubljanskih igralcev v Trgovskem Domu. Prva predstava je Sohnitz-lerjeva drama »Ljubimkanje« v treh dejanjih. Zanimiva drama, vredna najobil-nejše udeležbe pri predstavi od strani občinstva. Jutri se uprizori francoska burka s petjem in vojaško godbo »Florette in Pa-tapon«. Nadejamo se oba večera polnega gledališča. Akademija v Trgovskem vDomu. — Glasbena Šota pevskega. in^-ftesbenega društva priredi jutri 2. aprila ob 4. uri pop. akademijo v Trg. Domu, z zanimivim že priobčenim vsporedom. Želeti je obilega Obiska. : Vesela vest. — Stavba slov. otroškega vrtca na Blanči lepo napreduje, lična zgradba vzbuja obče zanimanje vseh slov. rodoljubov v mestu. — Cela vrsta odličnih gospodov, odvetnikov (bojda celih sedem), profesorjev, višjih uradnikov in premožnih zasebnikov je pristopila danes — kakor se nam ravnokar poroča — k obrambnemu skladu, vsakdo s prispevkom 200 K. — Sedaj vidimo, da so gospodje iskali le primerne prilike, počefka. zidanja slov. šole, da izkažejo tudi dejanski svoje prfenano rodoljubje. Prosimo ,vse gospode, da pošljejo svoje prijave čim preje moški podružnici v Gorici. Ako kdo noče biti osebno imenovan, naj blagovoli poslati prispevek pod posebno šifro. Hvala vsekakor že naprej! Za »Narodiii muzej« so darovali: G. Bandelj Vinko 3. knjige: a) Agathon 1773.. .^i&anske^dvorne spremembe 1808. c) J tal j. metoda odi G. Garstairs. 1829 (zadnji del te.knjige obsega vzorca lepopisja vseh jezikov. G.'Budin *Jos. 2 novca; g. Lasič Fr., Vrtojba 4 novce; g. Strnad, nadučitelj v pok. 1 papir. 2 gkl 1. 1800. G. Komidar Iv., Miren, 1 novec. Gospa Klan-čič, županova soproga, Podgora, 1 srebrno »cvanckarco« Mar. Terezije. Učit. II. leta Prinčič 2 stara novca. — Odbor. V pokoj je stopil deželni kancelar g. Albert Pkiniscig. Odlikovanje. — Ritmojster Oskar Huber, poveljnik orožniškega oddelka v mornariškem arzeualu v Pulju, je dobil vi težki križec Franj Josipovega reda. Za nadučitelja na Vogrskem je imenovan gospod Alojzij Urbartčič, bivši nadučitelj v Mirnu. Dramatična predstva v torek 4. t. m. v Trgovskem Domu. — V torek, dne A. aprila se uprizori senzačna legenda: »Tujec« (The Passing of the Third Fioor Back) s prologom, igro in epilogom. Vsebina: Meseca marca 1. 1910. je dosegla dramatska legenda duhovitega angleškega humorista Jeroma K. Jeroma na Dunaju svojo prvo vprizoritev v nemškem jeziku; to origiii'' " legendo so sprejeli dunajski kritiki c "* '.av ijem, in vsi listi so prinašali dolg >-v>:<.'¦ eile Študije. V Londonu, v Nevvv .• in drugod pa so igrali legendo dolge mesece večer za večerom, ponekje kar 500krat zapored, ter je bil »Tujec« dve leti senzacija vseh angleških gledališč. Med slovanskimi gledališči je slovensko gledališče prvo, ki je vprizorilo to legendo; toda ne udajamo se uikakim iluzijam, da bi se to dejstvo regislrovalo pri nas kjerkoli s toplejšim tonom ter da bi bil sprejem »Tujca s strani naše publike zato vsaj za pičlo stopnjo toplejši, kakor je bil sprejem drugih znamenitih ali vsaj velezanimivih novitet. .Apatija do dramske umetnosti je dosegla tudi pri nas svoj višek, čeprav se ravnateljstvo slovenskega gledališča, večina dramskega osobja in tudi kritika naših dnevnikov z vso resnobo in z vsem naporom trudi, da bi se vzbudilo vsaj častno zanimanje za najlepšo vejo dramske umetnosti: ,za dramo. Onim redkim vrstam poslušalcev, ki so si ohranili v današnji blazirani in prenasičeni, čustva in idealizma toli strašno ubožni dobi še srni-, sel za poezijo in umetnost, pa naj veljajo sledeča pojasnila: Drame »Tujec« ima naslov »legenda izza današnjih dni«, t. j. sujet je iz moderne debe. a v sredi dejanja stoji sam Kristus, simbol ljubezni, plemenitosti. Drama se vrši v »penziji« v Londonu, kjer ima goljufiva mrs. Sharpe tri-nadstropno hišo. v kateri oddaja sobe v najem ter daje poleg hrane vso oskrbo! Okoli te sleparske, bevskajoče gospodinje, ki goljufa svoje goste v računih, kjer le more, so zbrani umazana dekla, stari-kava koketa, strupena ženščina, domišljava goska, bahav postopač, pohoten starec in drugi taki tipi slabe človeške družbe zunanje uglajenih forem... »pobeljeni grobovi«: simbol življenja in človeštva. Med te ljudi pride »tujec«. Krist, ki s svojim blagim, vzgledom, pogledom in ljubim govorjenjem blažilno in oplememitujoče vpliva na vso okolico. Kakor glas vesti deluje božanskodobri »tujec« na vse duše in srca; gode se čudeži pred nami, Čisto naravni, a vendar presenetljivi Čudeži v značajih oseb modeme dobe. Svečanosi-na resnoba in poreden humor, globoko-umna modrost, idej bogat dialog in ša-Ijivost efektnih prizorov, vse vrline literarne in gledališke drame so združene originalno, zelo dramatično v to poetsko delo. Tako je ta legenda dobrodošla oaza v času, ko cvete na odru le poper, kjer prevladuje pikanterija, brutalnost, surov efekt. Kakor so humoristi navadno naj-resnobnejši značaji, tako je Jeroma -K. Jeroma delo resen umotvor, ki z dovtipom, humorom in šalo vpliva vzigojno, didaktično. V dobi, ko si® modwa le dni'žem*ra" pesimizem, se kaže pesnik pogumnega optimista, trdnozaupajočega" v boljšo, lepšo bodočnost. Ojn prezira šabfonsko tek-toniko drame ter si je izbral nenavadno' razvrstitev prizorov; po vzoru poglavij otroškonaivne legende je razdelil svojo dramo v »prolog«, »igro« in »epilog« ter je karakterizoval iste osebe trikratno, vselej sledeč razvoju značajev. Vseskozi: pa uporablja Jerome fina, subtHna, nežna sredstva, ki razodevajo tankočutnega umetnika. »Tujec« je imel tudi v Franko-bredu, Draždanah in v Berolinu nenavaden uspeh, in so konštatovale kritike brez razločna umetnišk.oliteraren dogodek prve vrste. Vprizoritev te legende zaliteva od igralcev prav posebnega poglobljenja in izpreminjanja značaja. »Tujca« igra režiser g. Nučič. Sodelujejo samo prve moči. Ekscelenca grof H. Calice, bivši poslanik v Carigradu, je obhajal v Gorici, kjer biva v pokoju, svojo 80 letnico. V politični službi je bil 53 let. Rusjanove razglednice. — Kolesarsko društvo »Gorica« je založilo razglednice s sliko pokojnega slovenskega avi-; atika Ed. Rusjana. — Razprodajalcem se' da znaten popust. --- Naroča se pri društvenem tajniku JoŠku KuŠtrinu, Gorica, Gosposka ulica 25/1. — Odbor. Včeraj so pokopali v Gorici usmiljenega brata P. Oswalda Palme", ki je umrl, v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov/ Predno je stopil v red.usmiljenih bratov, je bil stotnik v naši armadi. Šahovski turnir v Gorici je vzbujal obilo zanimanja. Vedno je bilo polno gledalcev v kavarni »Corso«. Pokazalo se je, da so med gospodi, ki so se udeležili turnirja, prav izborni igralci. Slovenci so bili lepo zastopani na tem turnirju: dr. Novak, dr. Stanič, prof. Ferjan so se izkazali mojstre na Šahovi deski. Turnirji" se bodo baje še vršili. Slovensko gledališče v Tolminu. — V pondeljek 3. aprila gostujejo člani slov. dežel, gledališča ljubljanskega v Tolminu v dvorani in pod okriljem slav. »Rokodelskega bralnega društva«, in uprizo-re velezabavno francosko burko v treh dejanjih: »Sladkost rodbinskega življenja«. * Slavno občinstvo v Tolminu uljudnO opozarjamo na gostovanje ljubljanskih gostov, ki so nam še v. dobrem spominu iz lanskih gostovanj. Torej v pondeljek 3. aprila ob pol 9. zvečer k predstavi v dvorano »Rokodelskega bral. društva.« ' Razpis natečaja. — Razpisuje se mesto deželnega kancelarja v X. plačilnem razredu, ki more preiti v smislu statuta za osebje deželnih uradov v višje plačilne razrede. Prošnje, ki morajo imeti potrebne priloge, naj se predložijo deželnemu' odboru tekom meseca aprila t. I. Prosilci morajo dokazati, da imajo potrebne zmožnosti, ki jih zahteva pravilnik za deželni odbor od 16. marca 1907 in da poznavajo deželna jezika; Natančnejša pojasnila se dajajo v uradih deželnega odbora. Deželni odbor. Slovensko gledališče v Ajdovščini: — V petek 7. aprila gostujejo člani slov. gledališča v Ajdovščini, pod protektora-tom si. društva »Edinosti« v dvorani gJ Fr. Bratme. Opozarjamo si. občinstvo V' Ajdovščini in okolici na ta izredni dogodek. Laški barbari. — Pri električni železnici v Gorici je bil nastavljen neki Slovenec kot kovač. Pri ljudskem štetju se je upisal za Slovenca in družino je' upisal tudi za slovensko. Z magistrata so to hitro naznanili vodstvu električne železnice; ravnatelj je odslovil Slovenca rekoč, naj mu dajo pa Slovenci službo, ker se je upisal za Slovenca. Škandal! — Kako je tak magistrat, štel Slovence, si je lahko misliti! Enkratno gostovanje članov slov. dežel, gledališča ljubljanskega v Renčati se vrši.na Veliki pondeljek 17. aprila ob 4. uri popoldne. — Pozor! . Ljubezen do bližnjega je ljudem, ;ki se trkajo na svoje, katoliške prsi, neznana reč. Take-le krščanske ljudi nesreča le veseli. — »Primorski Lisi« je priobčil tako-le vest iz komenskega okraja: »Ko- menski »dohtar«, ki je igral v »Soči« ve- špodu »ddhfarW« so' vse »škandali«..;.. Radi tega vlada veliko veselje okoli svetega »Prim. lista« in čipvek, ki'je zjutraj mašo bral in Boga držal v rokah, je po-*em z radostjo1 priobčil ono »veselo; vest« s KomeraŠčine. Naj le nadaljujejo tako, ljudstvo tem preje spozna Njihove lepe duše! "' peželni muzej Jn slovenščina. — Pribiti smo že parkrat, da je v muzeju dežele, ki je po večini, slovenska, potisnjena slovenščina prav po Pajefjevo v kot. Vprašali smo tudi visoko in mogočno gospodo v S. L. S., kaj misli storiti, da se odpravi kruto žaljenje Slovencev v deželnem muzeju? S. L. S. ima dva zastopnika v deželnem odboru in tudi deželni podglavar je poslanec S. .L. S. Dolžnost S. L. S. je bila že takrat, ko so selili mu&ej na Koren, zavzeti se za to, da bo slovenščina v deželnem muzeju ravno-tpravna z laščino. Saj troškov za muzej vendar ne nosijo sami Lahi! Ker takrat niso nič storili, je pa sedaj njihova dolžnost toliko večja, da pemorejo v deželnem zavodu slovenščini do one veljave, ki jej pritiče. Ali smemo upati, da storijo svojo dolžnost visoki gospodje vsemogočne S. L. S,?! . Iz goriške okolice: »Edino, kar je storil poslanec Fon za goriško okolico, je to, da je pridobil Renčanom katoliško pštarijo. V Renčali je že dosti krčem ali krščanska ljudska strartka je hotela imeti prav posebno svojo krčmo. In dosegla je to oštarijo. Poslanec Frfn se je res trudil in tudi dr. Gregorčič; s sveto unemo sta delala za katoliško oštarijo. Kakšno veselje je zavladalo, ko se je prisniejal široko deželni uradnik z dovoljenjem za krčmo v žepu v Renče! »Gorica« pravi, da moramo občudovati Fona in Gregorčiča, ker toliko veljata in sta tako mogočna, da sta izposlovak katoličanom v Renčali oštarijo.' Res ju občudujemo!! — Če bi bila za kako drugo stvar tako uneta, bi bilo bolj prav! Potem bi ju tudi drugače občudovali. — 4 leta je Fon poslanec igoriške okolice in dosegel je za to okolico edino-Ie'— oštarijo v RenČah. »Fest« poslanec! »Jupe culotte«. — Temu naslovu je blagovolil znani člankar posvetiti v uvodnem članku »P. Lista« od 30. 111. svojega uma.svetli meč;, pa toži: iz francoskega Pariza je prišlo pohujšanje in se" zaneslo v našo milo domovino in bati se je, da bodo naše Marijine hčere kmalo nosile ženske blače mesto, lepo »spodrecanin« belih krilc in cigaretko v.ustih mesto »ro-ženkranca» v rokah. Ali, ta liberalna mladina«! Pa še nekje tiči zajec. G. S! M. je namreč razglasila, da je »Jupe culotte« model g. 1. Steinerja. Clankar -naj se potrudi do dramatičnega odseka G. S. M. pa izve, kaj in kako je s tem modelom. —Po pojasnilu ne bo več govoril/ da »se tako dela za narodne trgovce v Gorici«! • A če jim je pri »Prim. Listu« »ta ženska spaka« v hlačah res tako zoprna, sle-cite prej ženskam hlače po raznih krščanskih hišah in farovžih — in to temeljito zlasti pri volitvah! Če je tam nemorala, ne vemo, a v našem »Jupe culotte« je ni bilo, saj je pač gospodična zapela, da hočejo biti one ženske praye v »jupe culotte« — in v tem mogoče leži več mo-frale kakor v kakih citatih, po katerih zavzema žena le »visoko in idealno stališče« koklje. No, za to »ysetransko( po-"maganje pri Vseh nadlogah« se bi brum-ne ženice m Jcrščanske dame lepo' zahvalile! Pa kaj! saj ne praša s nobeden krščanski mladenič, ko pije jajce, če je bila pitka moralna ali emancipirana, le g. urednik »Primorskega Lista«.si odločno prepoveduje, da bi romale naše krščanske žene med »propadajoči francoski.harod« v Lurd. Tako je! — GonŠka'slov': mladina pa upa še v prihodnjam * z dramatičnimi predstavami občinstvur pokazati, da se ne briga za »skisane možgane« g. člankarja v »Prim. Listu.« — LVkrogov Š. M. Cesta v. Gor. Trebušp. —: Praviio, da začno s prihodnjim letom graditi cesto v Gor., Treb;ušo iz Dolenje, to je cesto, ki je jako potrebna;' Dostavljajo,: da ni tako zapuščenega kraja kakor Gor. Trebuša, kamdr.se prileze" le po kozji;cesti.,Je res ________ ako Imate nahod, hripavout. zasliženje ali težko aapo, Follerjev Q»ld * znamko rEUaa-fluid . Sami amo se prepričali pw bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem leka- jočem, kalelj ntelinjočem, nživljnjočem vfiinkn. DvBmjBtnrir.n za poBkiišnjo 5 kron, dve dvanajaterioi K 860 trtfnko. Izdelpvatelj samo lekarnar E, Y. Feller, y Stubici, Elsa-tt« St. 264 (Hrvntftko). • , ^ , -uteMt M Hai. vidimo v desejneni zjjora, .ko "sedijo, podpre J V Furl^jor^aie I.^gnarT^a" popravo., vsake" stezice. po"ra\L i^jjem, da morejo Furiani. ya*no: hoditi, za * paše gorate kraje pa se da presneto malo Tftli"bolje. nič. Ni samo Trebiiša,tako ža-JljlišČena glede cest, tudi v-raznih drugih ^.jjrajih V" gorah ni dobiti poti, ampak' so" le "'kozje'stezice. Če bi enkrat'videl Gregorčič, te kozjftpot;,, potem bi bil morda kaj bolj' goreč v.' deželnem zboru za napravo 1'$ko potrebnih cest po naših gorah! Ivan Hribar in rusko odlikovanje. — '^Novojje Vrernoe« poroča, da je petrograti-''Jsico društvo »Ruske Zrno«, katerega pred-""sedtiik je brat ministerskega predsednika .'. Stolypina, prosilo, naj se nekaterim nav-T^ušenirn prijateljem društva v avstrijskih ^slovanskih deželah podete ruski redi, ker "so podpirali rusko poljedelsko mladino, ki "'se je v teh deželah učila umnega poljedelstva. Ruska vlada je radevolje ugodila " tej želji. Toda avstrijska vlada je dovolila, ".'jJasepottele redi samo Čehom: dr. t. " jedilu v Pferovu !.h županu V. Schnalu v '. )3uku, kjer se nahajajo ruski mladeniči. Proti podelitvi reda'poslancu Ivanu Hribarju se je izreklo posebno avstro-ogrsko poslaništvo v Petrogradu. Društvo bo dalo razventega vsem tem častne diplome in priznanja, poslancu Hribarju bodo pa '" izročili srebrn pokal v staroruškem slogu.' ; »Slov. N.« Kedni občni zbor »Narodne Prosvete« ¦ 'J y Gorici se bo vršil dne 13. aprila ob 8. , uri zvečer v dvorani hotela »zlati jelen«. Dnevni red: 1. Prečkanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo " odborovo. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitev odbora in preglednikov. 5. Premem-[" ba pravil. 6. Slučajnosti. Og. Člani so na-prošerii, da se udeleže v Obilnem številu , tega občnega zbora. — Ako bi ne bil prvi ' občni zbor sklepčen, se vrši pol ure po-'" zneje drugi občni zbor ne glede na število '"'navzočih.' Garibaldi in »Orli«. — Od meje iz iBrd smo dobili aopis, v katerem nam na-' ' znsnjajo, kako so nedavno temu peli neki fantje v gostilni Garibaldijevo himno ter , druge laške pesmi, vmes pa se pozdravljali z »Na zdar Orli«! Kaj ne znajo nobenih slovenskih popevk? Žalostno,' da Slovenci pojejo laško! Ali »obmejni stražniki« jih še pohvalijo, samo da so njihovi! .' Sramota!! Laž iz Oseka. — Lažnik iz Oseka 'pravi v včerajšnjem' »Novem Času« glede nekega pretepa, da so Sokoli namenoma napravili prepir, da so prišli v gostilno . oboroženi s kamenjem in gorjačami. To \ Je laž, res pa je, da niso prišli oboroženi .' in niso napravili pretepa. Vemo tudi, ka-» . ko se veselijo klerikalci, ker so dva Sokola precej obdelali! Pri spovedi, — K spovedi; je šel mladenič. Lepo se je pripravil. Povedal je, ' kar je imel povedati, in mislil, da bo spovedi konec. Ali gospod nune v hribih ga .je začel spraševati, če čita časopise in knjige. Rekel je, da čita razne časopise f in knjige, ki mu pridejo *. roke. Vprašal ga je, če tudi »podpira« kake časnike. . Odgovoril mu je, da tudi. Ma to pa je ,' vzrohnel nune in mu rekel, da sme pod-\ pirati in naročati samo katoliške časopise in knjige — za časopise drugih strank mora prositi pa našgga nadškofa, ako on /dovoli. Nasmehnil se mu je mladenič, _,..'nune se je bal odgovora in spovedi je bilo '"hitro čconec. — Sedaj pred Velikonočjo bo dosti farbanja ljudstva po spovednrcah. /Nimamo nič proti temu!! ,J Princezirija Windischgraetz v Gra-v.dežu. — Princezinja Elizabeta VVindisch-' graetzova, hči pokojnega prestolonasled-",,nika Rudolfa, se pride zdravit v Gradež. :'Najela je za ^ra. meseca jedno izmed / Bianchijevih ; na obrežju tik kopališča. .'..,:-*t Ilustrovani Tednik, ki izhaja v Ljub-¦jj,:.liani, je list, katerega priporočamo dru-,'sV stvoin. gostilnam m kavarnam. Izhaja je-'.!....bjenkrat na teden ter prinaša prav lepe "slike in zanimivo berilo. Posamezna šfe-r,i vilka stane 14 v. ." ','... Naroča Se v Ljubljani. Stane celo le-"., 'to K 7;.V. leta K 1.S0,7« leta K 3.50.: . ,'; 6 srečk in l kupon je izgubila v če-.:,J,trtek popoldne neka gospa na poti od ma-'/,; gistrata do konca RaŠtela. Kdor jih je našel, naj jrh odda ali na policiji ali v našem upravniStvu, kjer dobi primerno na-., grado. Truplo nekega natakarja so potegnili iz vode v Tržiču. Truplo je moralo ležati že kaka dva meseci v vodi. Pokopali so je'hitro." 1 Oflpr« fekafiii. — Jutri popohrdTie bov sta odprti v Gorici lekarni Cristoiolettt r Oliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 2. do 9. t. m. Iz Koprive na Krasu. — Javni ljudski ples priredijo mladeniči dne 7. maja t. 1., in sicer na dvorišču pred staro in dobro znano gostilno Zegovo. Tovarna sodovke in pokalic v Bra-nicl. — V Gorenji Braniei je g. Oragomir Nabergoj otvoril tovarno sodovke in pokalic. Pod tovarniško ceno se bode prodajalo radi preselitve trgovine v ulici Giosue Carducci št. 2 (Gosposka ulica) vsakovrstna kuhinjska posoda, hišna oprava, razna orodja in kovanja za vsako obrt in tudi dobro ohranjene že rabljene stelaže, tehtnice in polno drugih za gospodarstvo potrebnih reči. ' Samo malo časa pod tovarniško ceno. VI. izkaz daril zn Sokolski dom v GovieU Gosp. Ernest Berbuč .... K 5*t- „ Jakob Jeras.......„ 5\ „ Vinko Šuligoj"......> 5* - „ B. M. v Gorici....., 10 — „ F. Č v Gorici .... „ 1' -„ 1. Pšeničnik nabral v svoj nabiralnik.......„ +'-- Nabiralnik BPri zlatem jelenu" . „ ¦'->— Zbirka o priliki odhodnice br. Mirko Lebana ........ 16v- Prispevki deležnikov za sušeč . „ 1-':-)•'— Skupaj . . K. 1.3S-— Prišteti dohodki V. izkaza . . . „ 106602, Skupaj . . K 120-l-O'J de. Radi tega pristopanja je prišla v- zbornico negotovost. ŠJbkost • m • brezpro-tratrmost matorrt^tfrm' stratik sta prayi vzrok sedanjega neprijetnega položaja. Te stranke so na znotraj ošibljene in raz-ruvane. So vladne stranke, a ne vodijo vlade. Bienertha, ki se je zanašal na njihovo pomoč, so pustile na" cedilu. Kaj naj vlada pridobi z eventuelnim razpustom zbornice, to mi je za sedaj uganjka.« Nekoliko statistike o razpuščeni poslanski zbornici. -- Volitve so se vršile dne 14., ožje volitve 31. maja 1907. Volilno pravico je imelo 5.540.738 državljanov. Od teh se jrh je udeležilo volitev 4.677.636, to je, 84*4r/f. V deželah, kjer je bila volitev obvezna, je volilo 9.VA vo-Jilcev. Volilna obveznost je veljala v dolnji in gornji Avstriji, Solnograški, Preda-lekki, Moravski in Šleziji. Od 4,677.638 oddanih glasov so jih dobili Nemci ' 1,775.554, Cehi 1,075.547, Poljaki 658.668, KJusini 596.091. Slovenci 161.196, Italijani 123.853, Hrvati 81.275 in Romuni 51A22. Drugi glasovi so bili razpršeni ,i;i se jih ne mote razdeliti po narodnosti. Med 516 j poslanci je bilo izvoljenih 231 Nemcev j iii sicer 85 liberalcev, 96 krščanskih so-cijatcev,'49 soci]alistov"? 1 nemški narodni socijalist; Poljakov je bilo 80, Celiov 107 (med temi 23 socijalistov), Rusinov X\ Slovencev 24, Hrvatov in Srbov 13, Italijanov 19, in Romunov i. Od 516 poslancev, ki so bili izvoljeni leta 1907, jih je umrlo 18, 18 jih je pa odložilo mandate; od teh 36 mandatov so bili sedaj štirje izpraznjeni, drugih 32 je bilo že izpolje-nih z novimi volitvami. V primeri z oddanimi glasovi bi bili morali imeti Neme! le 197 mandatov, ki so jih imeli 238, Čehi hi jih morali imeti 114, a so jih imeli 107. Najbolj pa so bili tepeni Rusini, ki bi morali imeti v razmerju s Številom in svojimi volilci 66 mandatov, a so jih imeli le 33! Zveza narodDih društev. Iz Tomačevice. —Na prvem občmem zboru pevskega in bralnega društva »Napredek«, ki se je vršil 12. marina 1911. so bili izvoljeni enoglasno v odbor sledeči gg.: Anton Šibelja št. 30, predsednikom; Anton Furlan št. 22, podpredsednikom; Josip Rudež št..31. tajnikom; Fran Ščuka št. 56. blagajnikom; odborniki: Štefan liuda 43; Avgust Švara 19, Fran (irbec 41. Fran Bandelj 29; pregledovalcem računov: Josip Macarol in Josip Svara št. 14. Ta imena nam jamčijo neizogibno lepo delovanje društva, 'kar bo v čast njim in sploh občini. Iz Štanjela. — Bralno-pevsko društvo »Štanjel« je sklenilo prirediti veliko spomladansko veselico s petjem, igro in plesom. Veselica se bo vršila dne 7. maja v krasno opremljeni graščinski dvorani. Toliko na znanje bratskim društvom. Politični pregled. § 14. — Wiener Zeitung objavlja budget in provizofij na podlagi § 14. Pro-vizorij je določen do konca t. I. Ob jed nem se pooblašča vlada, da sme najeti v tekočem računu posojilo 76 milijonov K. Nemški liberalni poslanci, ki so hoteli letos pod Steinwenderjevim vodstvom v Rim, so odpovedali to potovanje, ker e zbornica razpuščena in bo treba volilne agitacije ter ker se ne morejo po-bahati, da so dali Lahom v Avstriji pravno fakulteto. Nad-naddreadnought. — Iz Italije je prišla vest, da misli italijanska vlada zgraditi dreadnougbt, ki bo stal najmanj 75 milijonov frankov. Ta prekosi druge dreadnoughte, ibo torej haddreadnougtit. — Avstriji na to ne preostane drugega nego zgraditi nad-naddreadnought, ki bi. stal; najinanj kakih 100 milijonov K. Šu-steršlč bi imel ž njim veliko veselje! Posl. Masaryk o krizi. — Državni poslanec prof. Masaryk je o sedanji parlamentarni krizi izjavil sledeče: »Jaz vidim bližnji vzrok sedanje krize' v zagrešeni finančni politiki. Majoritetne stranke so se v delegacijah zelo dvoumljivo izrazjle napram zahtevam vojne uprave in mornarice. Po mojem mnenju so bili ti dvomi opravičeni. Finančni položaj države ne prenese teh (prevelikih. zahtev, Tudi v parlamentu so vladne stranice izrazile svoj pomisleke radi finančne politike vla- Razne vesti. »Virlbus unitis«. — Na ukaz cesarja dobi prvi dreadnougbt ime »Viribus urii-tis«. Spuščen bo v morje 24. junija t. I., torej takoj po končanih državnozborskih volitvah. Pred poroto v Trstu se je vršila razprava proti 56 letnemu Mateju Peterem od Sv. Matije pri Kastvu radi uboja last^ nega brata. Zločin je Petere priznal. Obsojen je na 14 let ječe. Čehov na Dunaju so našteli letos 98.400; pred 10 leti so jih našteli 108.000. Letos so jih pač še bolj žrli. Da bi jih bilo les manj nego leta 1900., tega na Dunaju nihče ne verjame. Velika eksplozija na nemški bojni ladiji »York« se je pripetila včeraj. Ladja se nahaja v Kielu. 3 mornarji so ubiti, več nevarno ranjenih. 400 hiš je upepelil požar v Dublanih v Galiciji. Kmetje so obupani. Zginil je belgijski parnik »Cap Bar-tel«. Od začetka marca dalje se ne ve nič o lijem. Plut je iz Siivansee namenjen v Palermo. Najbrže se je potopil ob zadnjih viharjih s potniki vred. katerih je bilo precej. Železniški uradnik tat. — V Krako-vem so aretirali železniškega uradnika Kovala, ki je kradel dolgo časa iz tovornih vozov razno blago. Zmanjkalo je bilo blaga v vrednOsSti na stotisoče. KovaLje izpovedal, da je član neke mednarodne tatinske družbe. Iz morja so potegnili pri Barko vilah truplo'ženske'; Bila je Črno' oblečena s Šerpo okoli vratu. UtopljenKa je 33 letna .Ljudmila.Busift iz Trstenika. Revolucionarno gibanje v Albaniji, — V Albaniji ni nikdar miru,, ta dežela je vedno v nekakem revolucijanarnem gibanju. Albanci niso plačevali skozi stoletja Turčiji nobenih davkov ter so bili prosti vojaške službe, umevno, da se sedaj ne morejo, privaditi novih razmer. — V Albaniji je izbruhnila zopet vstaja. Turčija mobilizuje ter pošilja vedno več vojaštva proti Albancem. V Skopi je je poslanih 15 azijskih bataljonov. V Skadar so odposlali topove in mitraljeze, 6 azijskih bataljonov je namenjenih v Skadar. Čete vsta-šev naraščajo, položaj je vedno bolj nevaren. Albanske čete so udrle proti mestu 'i usi; vojašnico so zažgali. Prišlo je do krvavega hoja, Vojaštvo se je moralo umakniti. — Ustašcv je baje okoli 15.000. Gorsko prebivalstvo se pridružuje revoluciji. Ustaške čete marširajo pr-oti Skadru. (Dalje na pet! strani.) ? Kaj j)ro velikem požaru v mestu AIbany v državi Ne\vi-York. Skoraj popolnoma je uničil ogenj lep in veličasten kapiton. sedež vlade države New-York. Škoda znaša nad 25-milijonov kron. h katerim pa ni prišteta škoda vsled uničenja cele državne knjižnice. Zgorelo je vse polno dokumentov 4n neprecenljivih rokopisov. Zrakoplov na dražbi. — Poljski zrakoplovec M'ivi.ir>v8ki je dolgova! Beckn. liferantu za strojne dele, večjo svoto. Beck je zarubil Mvzalovskemu letalni stroj, ki je bil potem prodan na dražbi za — 35 kron. Umor na Dunaju. — Dr. Oskar ttof-meister. finančni komisar pri dunajski tobačni režiji, je ustrelil na stopnjicah svojega prijatelja bančnega uradnika Franca Holdhausa. Sumil je. da mu je on prečrtal račune in da je on pregovoril svojo sestro, naj da Hofmeistru »korbco«. Hofmeister je namreč strastno ljubil sestro Holdhau-sovo. Mirno se je pustil aretirati. pravi nam slovar: »Region« (als Tefl eines Landes, vvelcher sich infolge hlstorischer Oberlieierung als zusammen-gehoriges Ganze betraclitet). Torej-koj na prvi strani oddelka o Italiji že zvedo srednješolci v Italiji, kateri so oni kraji, ki pripadajo k »regione ita-liana«, a ki niso še politično združeni s kraljestvom. Idimo dalje. Naslednja točka v tej knjigi je: Bregovi Italije. Tu najdemo, da spada k bregovom Italije tudi Tržič {Monfaloone), kakor tudi Trst. Da spada sem tudi Istra s Puljem in Reko, kakor tudi s kvarnersikimi otoki, tudi to je *v šolski knjigi. Pod vzglavjem »Reke Italije« obdeluje ta gospod profesor reke na Spodnjem Tirolskem prav tako, kakor bi spadale že k Italiji. Še celo našo Sočo, ki jo imenuje »Isonzo« in ki izvira pod *Tricorno« (Triglavom), prišteva k laškim rekam. Kaj porečete k temu Tren-tarji, kaj poreče k temu naS očka Tri-corno (Triglav), ko i\zvč, da izvrra iz njega laški Isonzo — Soča? Katera tirolstka jezera spadajo v naslednjem oddelku k Italiji, zato naj se pobrigajo Nemci, jaz jih preskočim. V nadaljujem, ali še vedno pod vzglavjem »Italia«, uče se italijanski srednješolci pod oddelkom: »Italijanske zemlje, nezdružene z lašikim kraljestvom, kaj je »Venezia Oiulia«. Torej čitajte: »Pod imenom »Venezia Oiulia« razumevamo okolico Gorice in Gradiške (Soče), Trsta in Istre. Gorizia (slovensko Gorica, nemško Gorz) — tako stoji v šolski knji-;gi — ima sledeča glavarstva: Gorizia-GradiŠ/ka, Sežana iu Tolmin. K Istri spadajo tudi otoki Ki k, Crcs, Lušinj, Unjc itd. Deli se v Rovinj in glavarstva Koper, Lušinj, Pazin, Poreč, Pulj in Volosko in ima sledeča mesta: Koper, Rovinj in Poreč. Imenovana knjiga je uvedena v srednjih šolah v Italiji. V srednje iaške šole v Avstriji sicer ni še uvedena, a na razpolago je dijakom po šolskih srednješolskih knjižnicah, da se tako morejo naužiti istega — neodrešenega duha. In na podlagi tega, da Italija tako vzgaja svoje srednješolce, upa se še minister javno trditi, da v Italiji ni — ire-dente! »Slov.« stilu. Bolgar, g. Nikolov, je Jbil zato, da «* Jiaf po*rlžs^ava časopisov v Belgradu samo srpska; aji jugoslovanska, in tega mišljenja so bili še nekateri člani glavnega odbora, ali "g. Ivanič je s pomočjo . g. Klofača in Holečka uspel, da pridobi s pomočjo tehtnih razlogov za svoje stališče glavni odbor »Slov. čas. zveze« in končno je bilo-siklenijeno, da se priredi v Belgradu razstava časopisov v velikem stilu — Vseslovanska. »Zveza« je naprosila »Srpsko Novinarsko Udruženje«, da prevzame poleg kongresa tudi prireditev te razstave, kar je udruženje sprejelo in tudi že začelo svoje delovanje. Poleg članov »Udruže-nja« nahaja se v tej seikciji še okolo deset njegovih prijateljev-književnikov in veščakov v slovanskih .jezikih. Preko »Zveze« slovanskih časnikarjev se pozo-vejo redakcije vseh slovanskih listov, da pošljejo po 1 izvod svoiih listov na razstavo; tam, kjer ni časnikarskih društev, 'kaikor v Rusiji, na Slovaškem, Črni gori, Istri in v LužKiki Srbiji, se bodo obrnili na vsak list posebe in ga povabili na razstavo. Kakor se kaže, je že gotova izložba čeških listov po prizadevanju g. Fr. Ho-vorke v Pragi zagotovljena. Srbski sekciji razstave se posveča posebna skrb, ker tu se izlože vsi srbski listi še iz XVIII. veka in pokaže se razvoj srfosikega časopisja. Za časa razstave izide fcudj prvi (katalog (bibliografija) vsega slovanskega časopisja in se razdeli na razstavi. Adtesa za pošiljanje dveh primerov časopisov: »Srbsko Novinarstvo Udruženje« (Za izložbo), Belgrad. Slov. akad. društvo »Ilirija" v Pragi naznanja vsem svojim prijateljem in somišljenikom pretužno vest, da je njega član, tovariš JJ.C.MficPa?i dne 27. marca t. 1. ob 9/ uri zvečer po dolgi, mučni bolezni nepričako- | vano preminul. Pogreb se je vršil dne 30. marca t. I. na Vinogradsko pokopališče. Dragemu tovarišu bodi ohranjen trajen spomin! Pragn-Knil. Vinohmdj- 28.'marra 101 li' Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 60 vtn. 4ko Je oglas 1 obselneJSi se računa za vsako besedo 3 vin. I Najpripravnejle insertranje ta trgovce in obrtnike. Koliko je mnnjllb trgovcev in obrtnikov v Oorlel, I keterlh na doJ.eli (in neto v mestu) niufie n« poine, ker nikjer ne ineerirajo. Skoda ni majttni. Dva krojaška pomočnika as?%!S Akad. fer. društvo »Adrija" v Gorici naznanja vsem svojim tovarišem in prijateljem tužno vest, da je njega član in bivši predsednik D. C. Frane PaS dne 27. marca 1.1. po dolgi in mučni bolezni v Pragi preminul. Pogreb I se je vršil dne 30 marca t. I. na | Kral. Vinohradili. Bodi mu lahka žemljica češka! GORICA, dne :$0. marca 1911. 'An odbor: Albin 1'iiamic, Vek- Fornataric, < t. č. tiijnik. t. <*. prcJsiHlnik. trgovec in krojač \ Kanalu. - Delo stalno. Kfo 60 nncnnrli/>nn za trgovino Zahteva luUC . 00 l|Uol/UUIullU se znanj, slov., Hal In nemškega jezika. Zakuriti se je v trgovini And. Fajt, pekovski mojster v Gorici. \ ! Milan 1___ ^e Piši '"' ve'! v »,,,ai'n °R'a" •nilflllt: sili*. Hoitnes pri „Novem 5asnu j namn je.na Bledu. Pridi raje v S K. S. Z., • kjer nas, gotovo ne izsledi, in kjer se lahko i nemoteno'pogovoriva. — Tvoja Zvezdoslava. I ! OCtonOP Ditmar z 20'" brilantnim Motor- ' LColgllCu plamenom iu ena piišna oprava se i proda radi preselitve. — Corso Gius. Verdi ' št. 37, II. nadstr., desno. Z pomladansko Razstava slovanskih časopisov v ia n srsiije šils italijanskega kraljestva. Pod naslovom »Italia« obdeluje profesor G. Garollo v tej knjigi najprej meje Italije in kako je razdeljena italijanska zemlja. Pravi: največji del italijanske zemlje sestavlja samo eno politično telo *- laško kraljestvo. Drugi del je tako razdeljen: okolica Niče, združena s Francijo, kneževina Monako, uvrščena v francosko okolico, dolrna Poschmvo in Kanton Ti- Jstodoono z zasedanjem vseslovan-skega časnikarskega kongresa v Belgradu od 10. do 14. julija se priredi prva in do sedaj edina razstava slovanskih no-vin in časopisov. Te dni je pričela svoje delovanje posebna sekcija »Srpskega novinarskega udruženja«, ki je prevzela priprave za to na Balkanu in v Slovan-stvu v obče edino prvo razstavo, da pokaže razvoj slovanskega časnikarstva. Obenem se proslavi s to razstavo tudi desetletni jubilej postanka in delovanja »Slovanske časnikarske zveze« ki bo imela v Belgradu tudi svoj X. jubilarni kongres Predlog za to razstavo je potekel od srbske strani. Na seji glavnega odbora »Slov. Časnikarske Zveze« v Pragi (v začetku prošlega leta) je sprožil in obrazložil pristni srbski delegat Ivan Ivanič obširno svoj predlog, da se priredi v Belgradu tega leta prva razstava slovanskih časopisov. Njegov predlog so podpirali Srb gospod Peter Despotovič, direktor »Srb. Zastave« in Čeh I. Miškov-skv, urednik »Naše HJasi«. Predlog so odobravali in mu obljubili vsestransko pomoč: V. Klofač, 1. Holeček, I. Hejret, Nikolov, A. Kunta, V. Červirtka itd. Nesoglasje je vladalo samo v tem, da-li se naj ta razstava priredi v večjem ali manjšem Hotel na prodaj v Kranju! Celo poslopje je deloma na novo urejeno, deloma novo; isto obsega 12 sob, 2 kuhinji, hlev, vrt. lepo klet in shrambe. Povsod električno razsvetljeno. Vodovod v hiši. Vse sobe so opremljene z novo opravo: Hotel stoji na najprometnejšem skraju v mestu. Proda se radi družinskih razmer. Plača se lahko tudi v obrokih. Reflektanti zvedo nadaljna pojasnila pri lastniku L. REBOLJ t Kraifn. razne u ve liknski izberi pri Franc Ravnikarju GORICA u Raštelju Stu. 16. Postrežba je tamkaj prav domača. Obrnile se do le furdke ter priporočajte jo sDojim znancem. Razglas. Dne 17. aprila t..K ob 1 uri po-poludne se bode' oddalo na javni dražbi delo za zgraynLL turnega občinskega uodnlska u Lokoi. Zidarska, kamnarska iii kleparska dela so proračunjena na 8415 K 35 v. Zahteva se takoj pri dražbi 5% varščine in 8% varščine se odračuna pri I. obroku izplačenega dela. Tozadevni nacrl je na razpolago pri podpisanemu. Županstvo v Lokvi župan;' '-¦¦ V,: Anton FfiirtiauEC. ^ OMpodi^ lahteoaHe KOLINSKO CIKORIJO ^ pri USeh trgOUlnafa iz EDINE slovenske tovarne v Ljub^ani. \ Zahuals. F)ne \2. t. m. \m je požar uničil moje po&Iopje in večino premakljivega blaga. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica v Oradcu mi je cenila škodo v mojo popolno zadovoljnost in izplačala odškodnino brez vsakega odbitka, afkoravno nisem še plačal za tekoče leto zavarovalnine, po svojem zastopniku g. Leopoldu Peče, v Gorici, Via Caserma št. 7. Imenovano x.a-varovalračo zahvaljujem in jo vsakomur topkr priporočam. Gornje Cerovo, dne 28. marca .1911. Janez Huinar. 128915 Pomladanske In letne nouosti! v vseh poljubnih barvah. — Pravo angleško blago za Zalogu vseh potrebščin za šivilje in krojače. Volne, lister, zefir, panama, batist, sukna in kamgarn. — Edina zaloga posamezne kestume. - Velikanska izbtr francoskih moderceD Maiiiifakturiia 'in modna trgovina IvanČlČ & KurinČiČ, (gorica, dosposl^a ulica št. 11, JUT^M Vzorce pošiljava zastonj in poštnine prosto na doni. Zobozdravniški in zobotetiniški atelje Dr. I. Eržen GORICR Jos. iferdf ickaliSCe ifcii. 3? %'metne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinlra o sooleni ateljeja od 9. ure dop. do 5. are pop. "liSeiitfla psp, vešča slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, poleg tega tudi nekoliko češčine iii hrvaščine —- izurjena šivilja — se priporoča cenjenim damam ali pa tudi gg. trgovcem. Gre na dom ali pa v kako prodajalno ali trafiko. — Natančen naslov pove naše upravništvo. Lekarnarja H. THIERRY-ja BHLSMII Allein eehter Balsam, ¦ute-Sti<>Un|il'Apothtlcilu| A-TMsr« in Pregrada ¦liHrtittA-SnurBnui«. Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko, Proti vsakem-« ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje Nodvoniljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopiinih organov, kašlju, bruhanju/hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelho pri iufUicnci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in Iedie, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in oholosti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani bal/am l-/ž ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K "v — Lekarnarja R. THIERRV-JH samo pravo C E N TIF O L 41N O j« A ZIL O zanesljivo gotovega učinka pri opeklinah, oteklosti, ponesrečen ju in vnetju prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 3G0. ZALOGA: Lekarna pri Angelju varhi A. TMerr/-ja Prejrarfa pri Roptcu. Dobi se po lekarnah. Na dibelo po med. mirodiinicah. Sto let je on živel pošteno, stal v grobu je z nogo že eno, , zrl smrti je mirno v oko — fnel je na nogi .BaTJJ Varstvena znamka: „Sidre" K9 iiiinent. Gapsici comp. Nadomestek u Anker-PaiR-Expeli8r je povsod pripOBnano kol najboljše || sradst?o proti prehlajeoja itd. Za ceno ~ 80 vin., K 1'40 in 2— se dobi po vsfc-i lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljabljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z nažo varstveno znamko ,,si- drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. KICHfERJEVA LEKARNA pri ,,-latea lava" ? Pragi ¦¦¦¦¦ isabethgasse štev. 5 nova. Ilf^f" Dnevno ravpcilljuij«. Ki I. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ¦ajfciljtifc itTrik Iz Iurs, BafMtijt, Hilfelts, Bari h lice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobao: Kroi —-96» 1*04, 1*12 1-20,1-28, 1-36,1"44. l-po, 1'80, 2 - 240, . za lici po 72 tu. -------Ua debelo cene ugodne. -_____ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča knpcu do popolne vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------mila in sveč. —________ Cene zmerne. Dobro krepilo za želodčno slabost in za one. ki so se prehladih ali prenajeli ali m nakopali z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevrocili ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenost Ud. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM'1. „B alti rimi um" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvito, kot dobro Že-lodind \ino 7. izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledice, kakor nervoziletO, nespečnost, omotico, stisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovil enimi kapljicami, »luluiovec in frešnjevec, vpliva „BaIdrIanum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zujedno krepilao na cel eioveški organizem Dr. Eng-e-nov J3ALDRIANUM" ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, ee se iru zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat euo eašieo kakor za likerje. 7m otroke in slabotne oseh': se razredči „0H0!" nBALpi z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. >\ Baldrianum" »>¦* Dr. Eiigel-nov se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodiinicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Caaopolongo, R nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji,.Tolminu, kanalu. Čedadu, Vidmu, l'almi, Červinjann, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-IlOV »BaldrianDm" po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Soari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno Dr. Eugel-iiov JBaldriaiium''. «•• Lekarna CHstofoletti i 6mm na travniku. Trškino (štokflževo) »otrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez- | nim in sploSni telesni slabosti, i Izvirna steklenica tega olja naravno I rmene barve po K140, bele barve K 2 I Trskino železnato jetrno olje. I Raba tega olja je sosebno priporoč- | Ijiva otrokom in dečkom, ki s. ner- i vozni in nežne narave I TrsMno Jetrno oUe se Železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Času z gotovostjo j vse kostne- bolezni, žtezni otoki, golže.Smalokrvnost itd. itd. I " Cena ^e steklenice je i krono 40 vinarjev. _======== I OPOMA. Olje, katerega naroCam direktno iz Norvegtje. preiKe se vedno v mojem kem. laboratoriju, | presno se napoto^ steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim M. odjemalcem glede Cistote in I ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ,¦ 1 Cristafoleftljeva pijača Iz kina in 2«l«xa. Vajboljf; pripomoček pri idravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane Kam pa? V Gorico grem k Petru Cotiču u Raštelj št. 32. slišal seru, da ima v zalogi voliko izbero raznih Čevljev in «ic.er po zelo ugodnih cenah. — Kam si pa ti namenjen? Tudi k Cotiču v mesto. NaroČit si grem par čevljev. Kakor znano izdeluje on čevlje tudi po meri. Ko slržem čevlje, jih pa dam popravili. Torej greva skupaj! PALMA BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA aumifeui PODPETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. PFU.MA Podružnica »Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavf z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4'.%, vloge v tekočem računu pc dogovoru. - - Del-iaa slOTnic, K 5,000.0^- - L«1.^13 O LiUbl]anf. - Rezervni zak.art K min. - -^-------- PODRDZNIOB. Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, trst =====