ISfplllfA ii#*
03&"
lfc<C H


#* - » .wyt;" TT?1^
iskreno čestitamo za dan republike!
t ~*-
i'V. :	-1
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi
in uredništvo glasila
|i novoles
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Titova življenjska pot
NADALJEVANJE
Vselej je pripisoval poseben pomen izoblikovanju federativne ureditve na temeljih popolne enakopravnosti in doslednega razvoja samoupravljanja. To je bil smisel njegovih pobud o spremembah v odnosih znotraj federacije, ki so našle popolno potrditev v novi ustavi SFRJ ter v ustavah republik in pokrajin. ,
Tito je imel kot državnik in vodilna osebnost v ZKJ nenehno neposredne stike z delovnimi ljudmi. Od tod sta izvirala njegov smisel za realnost in njegova sposobnost, daje videl po-manjk|ivosti in napake in daje o njih govoril odkrito, samokritično.
V boju za nov koncept in vlogo politične partije, ki bi ustrezala spremenjenim pogojem in splošni koncepciji o socialistični samoupravni družbi, je Tito odločno lomil odpore tako liberalno-anarhističnih sil, ki so si prizadevale slabiti in nato likvidirati vlogo partije nasploh, kakor tudi protibirokrat-sko-etatističnih in unitaristi-čno-konservativnih sil, ki jim je bil zadan najbolj odločen udarec na četrtem plenumu CK ZKJ (1.julija 1. 1966).
Posebno področje Titove aktivnosti so mednarodni odnosi in zunanja politika. Tito je hitro spoznal bistvene spremembe v mednarodnih odnosih po
II.	svetovni vojni in opozoril na nova pota v boju za mir in socializem ter za ohranitev neodvisnosti socialistične Jugoslavije. Prav tako se je odločno postavil po robu pritiskom na Jugoslavijo tako z Zahoda kakor Vzhoda. V času Stalinovih groženj po 1. 1948 se je močno upiral poskusom zahodnih sil, da bi enostransko rešile „tržaško vprašanje", in drugim oblikam ogrožanja neodvisnosti Jugoslavije.
Navzlic zelo zapletenemu mednarodnemu položaju Jugoslavije si je Tito venomer prizadeval za normalizacijo odnosov s So\jetsko zvezo in z vzhodnoevropskimi državami ter za istočasno nadaljevanje odnosov z zahodnimi državami na načelih enakopravnosti in priznavanja pravice narodov do samostojnega in neoviranega razvoja. To se je izražalo v širini Titovih državniških pogledov ob številnih srečanjih s predstavniki Sovjetske zveze, začenši od 1955, inv njegovi neutrudni in raznovrstni
dejavnosti na področju mednarodnih odnosov sploh.
Tito je vseskozi močno podpiral protikolonialna gibanja. V njih je namreč videl nove, specifične poti gibanja k socializmu. Zato j e razvijal široko sodelovanje Jugoslavije z novo osvobojenimi državami. Pri tem je poudarjal in nenehno poudarja, kako pomembni so pravilni odnosi med socialističnimi državami in delavskimi partijami. Po njegovem naj bi ti odnosi temeljili na priznavanju nacionalne nedovisnosti, na popolni enakopravnosti in nevmešava-nju v notranje zadeve drugih držav in partij, na uveljavljanju različnih poti v socializem, na spoštovanju pravice vseh narodov oziroma rj ih ovih naprednih sil, da sami določaj o politiko in oblike svojega družbenega razvoja.
Tito j e dojel, da zunanja politika socialistične države, kot je Jugoslavija, ne sme biti pod vplivom njenih trenutnih interesov, ampak mora imeti pred očmi celoto sodobnih gibanj, s tem da spodbuja vse tisto, kar jih združuje, in se izogiba tistemu, kar jih lahko dezorientira ali razdružuje. Zato je postal eden najbolj vidnih zagovornikov politike aktivne in miroljubne koeksistence. Pri tem seje trudil, da bi bila ta politika
oblika odnosov med vsemi državami ne glede na nijihovo velikost, stopnjo razvoja in naravo notranje ureditve. Tito je bil kot protagonist takšne politike hkrati z znanimi voditelji neuvrščenih držav, zlasti z Nehrujem in Naserjem, pobudnik skupne miroljubne in protiblokovske aktivnosti. Plod takšne politike so bile konference najvišjih predstavnikov neuvrščenih držav (Beograd - leta 1961, Kairo — leta 1964, Lusaka — leta 1970, Alžir — leta 1973 in Colombo - leta 1976). V boju za razvijanje politike širokega sodelovanja, vzajemnega spoštovanja in demokratizacije mednarodnih odnosov je Tito kot eden izmed najbolj aktivnih državnikov sodobnega sveta obiskal mnoge države v Evropi, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Ne da bi upoštevali dve srečanji med vojno (leta 1944 s Churchillom in Stalinom) in nastopanja v OZN in New Yorku (leta 1960 in 1963), je Tito obiskal (do sredine leta 1975) 60 držav, nekatere tudi več kot desetkrat (Sovjetska zveza, Egipt in Romunija), in opravil nad 120 državniških obiskov v drugih državah.
Pri opravljanju najbolj odgovornih funkcij v jugoslovanski družbi in ZKJ je imel Tito mno-
go referatov in govorov, napisal je veliko člankov, poročil in drugih spisov. Titovazbrana dela so bila doslej objavljena v več kakor dvajsetih zvezkih, poleg tega so posamezne izdaje izšle v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. Ob Titovi 80-letnici maja leta 1972 je predsedstvo ZKJ sklenilo, naj bi začeli znanstveno izdajati njegova zbrana dela, in to v več kakor 40 zvezkih. Tito je bil promoviran za častnega doktorja na univerzah v Rangunu, Ba-ndungu, Santiagu de Chile, Alžiru, Adis Abebi, Ulan Batom, Halifaxu (Kanada) in Varšavi, nato na univerzah v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Prištini. Je tudi častni član vseh akademij znanosti in umetnosti v Jugoslaviji. V osvobodilni vojni in revoluciji je Tito kot vojskovodja in državnik zrasel v splošncjugoslovansko osebnost z nedeljenim zaupanjem širokih ljudskih plasti. Kot organizator vseljudskega boja v Jugoslaviji, ki se je kmalu, po kratkotrajni aprilski vojni leta 1941, spremenila v novo bojišče, je Tito pridobil velio popularnost po svetu. S svojim izrednim talentom vojskovodje, tolikokrat izpričanim tudi v vojnih situacij ali, ki so se zdele brezizhodne, s svojim optimizmom in odločnostjo, daje treba premagati tudi največje težave, s svojim humanističnim odnosom in skrbijo za človeka, je Tito že med vojno postal legendarna osebnost in simbol boja za svobodo in nove družbene odnose. Z močjo svoje osebnosti in ustvarjalne misli j e dal poglavitni pečat revolucionarnim družbenim spremembam, za katere so kdajkoli vedeli narodi in narodnosti Jugoslavije v svoji večstoletni zgodovini in ki so tudi danes kažipot v izgradnji njihove srečnejše in skupne prihodnosti, in to enotni in pobrateni na temeljih enakopravnosti in socialističnega samoupravljanja. Tito je bil prvič razglašen za narodnega heroja 19. novembra leta 1944. V odloku predsedstva AVNOJ je bilo o tem rečeno: „Da bi dali velikemu vojskovodji jugoslovanskih narodov, pobudniku, organizatorju in voditelju njihovega narodnoosvobodilnega boja maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu zasluženo priznanje za izredne zasluge pri organiziranju partizanskih odredov NOV Jugoslavije in za genialno vodenje njihovih operacij in pri tem izraženo vztrajnostinjuna-
Predsednik Tito ob otvoritvi beograjske konference.
štvo in da bi pred vsemi jugoslovanskimi narodi vidno obeležili zgodovinske zasluge našega ljudskega vodje pri ustvarjanju bratstva in nezlomljive enotnosti naših narodov, pobratenih v demokratični in federativni Jugoslaviji, je predsedstvo AVNOJ na podlagi predloga velike protifašistične narodnoosvobodilne skupščine Srbije sklenilo, da se
vrhovnemu komandantu NOV in POJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu podeli naziv narodnega heroja.“ Drugič je Tito prejel red narodnega heroja 15. maja 1972ob svoji 80-letnici. O tem je v odloku zvezne skupščine zapisano naslednje: „Zvezna skupščina, izražajoč želje delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacij v vseh republi-
kah in pokrajinah SFRJ, podeljuje Josipu Brozu-Titu red narodnega heroja za posebne zasluge pri ustvarjanju in razvoju SFRJ, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, oblasti delovnega ljudstva in samoupravne socialistične družbe z delavskim razredom kot vodilno silo ter za varstvo pridobitev sociali-
stične revolucije, za organiziranje in izpopolnjevanje sistema splošnega ljudskega odpora ter za krepitev neodvisnosti in mednarodnega položaja države, za ohranitev miru v svetu in za razvoj mednarodnega sodelovanja na načelih aktivne miroljubne koeksistence in neuvrščenosti
KONEC
Številke nam govore o...
897	+	897
2.041	3.802	+	1.761
521	3.553	+	3.032
11.924	22.494	+	10.570
9-MESEĆNI OBRAČUN V „NOVOLESU'
DVOR
TVP
ŽAGA
Skupaj
PERIODIČNI OBRAČUN PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA V DO NOVOLES OD 1. 1. DO 30. 9. 1977
Ko smo ob polletju obravnavali periodični obračun, t.j. rezultate poslovanja temeljnih organizacij, smo ugotovili, daje proizvodnja za 6,6 % večja od planirane. Tempo proizvodnje se je v tretjem tromesečju nadaljeval tako, da je proizvodnja v skupnem obsegu za delovno organizacijo ponovno presežena za 4,4 %.
Iz tega bi lahko sklepali, da je prodaja prav tako presežena, kar sicer tudi je, če bi v celotnem prihodku upoštevali
fakturirano prodajo. Ker že drugo leto celotni prihodek temeljnih organizacij ugotavljamo samo po plačani prodaji proizvodov, je ta za nekatere temeljne organizacije nižji. Eden od glavnih vzrokov za to je kasnitev odpreme proizvodnje, ki jo odpošiljamo zadnje dni v mesecu. Pri obračunu pa se upošteva tromesečje. Kupci, ki naše blago prejmejo, ga lahko plačajo šele v 15 dneh po prejemu. Zaradi tega in ne toliko zaradi nelikvidnosti je porast neplačane realizacije kar za enkrat večji, kot je bil ob koncu leta 1976. Najbolj nazorno bo, če v številkah prikažemo stanje po temeljnih organizacijah:
Na celotni prihodek močno	dek temeljnih organizacij je
vplivajo dolžniki. Na doseganje	osnova dejansko doseženega po-
dohodka pa vplivajo tudi plači-	slovnega rezultata med letom,
la, ki so prispela od 1. 1. do 15.	Če ga primerjamo s planom,
10. 1977. Za vsa takšna plačila	pokaže, katere temeljne organi-
se popravijo direktni stroški, ki	zacije izpolnjujejo planske obse znižajo, s tem se zmanjšajo	veznosti in katere zaostajajo in
porabljena sredstva in poveča	bodo morale v četrtem trome-
dohodek temeljnih organizacij.	Sečju napraviti več. Najboljše
Vendar tega v tretjem trome-	rezultate po posameznih ele-
sečju v večji meri ni bilo.	mentih so dosegle naslednje
Tako korigiran celotni priho- temeljne organizacije.
	Celotni		Cisti
TOZD	prihodek	Dohodek	dohodek
TDP	100%	103%	107%
ŽAGA STRAŽA	100%	119%	133%
TPI	102%	100%	104%
TPP	98%	97%	104%
TAP	99%	100%	101 %
DVOR	88%	91 %	95%
SIGMAT	87%	117%	106%
(v 000 din)
Neplačana realizacija
TOZD	31. 12. 1976	30.9. 1977	Razlika
TAP	2.601	4.002	+ 1.401
TDP	1.628	886	-	742
TES	29	405	+	376
TPI	1.448	2.622	+ 1.174
TPP	2.531	1.433	- 1.098
TSP	1.125	4.894	+ 3.769
Po devetmesečnem obračunu koncu leta ne bosta imeli. Tudi izkazujejo temeljne organizacije	v TES ne bi bilo izgube, če bi
TSP, TVP in TES izgubo,	že izločili družbeno prehrano iz
katere glavni vzrok je neplačana njenega sestava, oziroma uredili realizacija. TSP in TVP po prispevek, ki ga bodo temeljne zadnjih mesečnih obračunih organizacije v Straži obračunale nimata več izgube, zato lahko v obliki regresa za topli obrok, predvidevamo, da je tudi ob
POSLOVNI REZULTAT ZA 9 MESECEV 1977 - BILANCA USPEHA V PRIMERJAVI S PLANIRANIM
ELEMENTI
A.	CELOTNI DOHODKI
I	• Porabljene surovine
mater., proizv. in nep. štor. in drugi mater, stroški
2.	Amortizacija — minimalna
3.	PORABLJENA SREDSTVA
B.	DOHODEK
4.	RAZPOREDITEV DOHODKA
5-	Amortizacija — pospešena
6-	Prispevki po pogodbah 2- Prispevki SIS
S- Prispevki za druge sporaz.
9- Prispevki za delovno skup.
10. Izguba zaradi nedosež. d.
C.	ČISTI DOHODEK
II	• Razporeditev čistega dohodka
12.	Osebni dohodki
13.	Za sklade in posojila
14.	Izguba
DO NOVOLES Plan	Doseženo	%	TOZD TAP Plan	Doseženo	%
611.525.244	576.915.374	94	46.426.565	46.048.490	99
384.250.743	368.449.087	96	30.694.013	31.588.211	103
13.846.241	13.364.314	97	1.740.167	1.740.168	100
398.096.984	381.813.401	96	32.434.180	33.328.379	103
213.428.260	195.101.973	91	13.992.385	12.720.111	91
6.122.909	6.205.229	101	995.384	995.382	100
14.682.340	13.553.941	92	1.302.801	1.300.710	99
26.125.520	14.095.080	53	1.816.066	962.068	53
7.746.152	6.828.326	88	616.369	519.352	84
21.369.510	20.316.915	95	2.139.930	1.738.201	81
137.381.829	134.102.482	98	7.121.835	7.204.398	101
112.518.627	117.144.866	104	4.667.337	4.964.199	106
25.204.887	21.525.743	85	2.454.498	2.240.199	91
341.685	- 4.568.127	134			
ELEMENTI	TOZD TDP		%	TOZD TES		%
	PLAN	DOSEŽENO		PLAN	DOSEŽENO	
A. CELOTNI DOHODEK	100.115.840	100.415.662	100	26.977.463	25.081.470	93
1. Porabljene surovine, material,						
proizv. in neproizv. štor. in drugi						
mater, stroški	63.813.404	63.068.054	99	13.254.312	12.978.258	98
2. Amortizacija — minimalna	1.785.911	1.785.914	100	1.272.600	1.272.600	100
3. PORABLJENA SREDSTVA	65.599.315	64.853.968	99	14.526.912	14.250.858	98
B. DOHODEK	34.516.525	35.561.694	103	12.450.551	10.830.612	75
4. RAZPOREDITEV DOHODKA						
5. Amortizacija — pospešena	884.570	884.566	100	—			
6. Prispevki po pogodbah	2.098.579	2.298.150	109	486.201	486.000	100
7. Prispevki SIS	3.740.329	2.303.715	62	1.841.454	830.475	45
8. Prispevki za druge sporazume	1.103.212	1.404.836	127	558.495	401.421	72
9. Prispevek za delovno skupnost	3.602.790	3.967.913	110	1.435.950	1.442.682	100
10. Izguba zaradi nedos. dohodka						
c. Cisti dohodek	23.087.045	24.702.514	107	8.128.451	7.670.034	94
11. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA						
12. Osebni dohodki	18.233.280	18.435.394	101	8.042.910	8.397.644	104
13. Za sklade in posojila	4.853.765	6.267.120	129	85.541	—	
14. IZGUBA					- 727.610	
ELEMENTI	TOZD TPI			TOZD TPP		
	PLAN	DOSEŽENO	%	PLAN	DOSEŽENO	%
A. CELOTNI DOHODEK	51.135.750	52.074.116	102	52.791.294	51.587.063	98
1. Porabljene surovine, mater.,						
proizv. in nepr. štor. in						
drugi mater, stroški	34.942.230	35.743.512	102	33.021.603	32.451.224	98
2. Amortizacija - minimalna	845.359	845.360	100	593.978	593.980	100
3. PORABLJENA SREDSTVA	35.787.589	36.588.872	102	33.615.581	33.045.204	98
B. DOHODEK	15.348.161	15.485.244	100	19.175.713	18.541.859	97
4. RAZPOREDITEV DOHODKA						
5. Amortizacija — pospešena	845.562	845.560	100	525.353	525.350	100
6. Prispevki po panogah	1.002.060	1.001.790	100	1.372.079	1.372.140	100
7. Prispevki SIS	2.387.303	1.938.533	81	2.319.798	1.163.250	50
8. Prispevki za druge sporazume	697.320	732.975	105	774.325	708.186	91
9. Prispevek za delovno skupnost	1.651.770	1.786.102	108	1.758.600	1.892.827	107
10. Izguba zaradi nedoseženega						
dohodka						
c. Cisti dohodek	8.764.146	9.180.284	104	12.425.558	12.880.106	104
n. razporeditev čistega dohodka						
12. Osebni dohodki	4.640.250	5.337.898	115	11.069.070	11.362.824	103
13. Za sklade in posojila	4.123.896	3.842.386	93	1.356.488	1.517.282	112
14. IZGUBA						
ELEMENTI	TOZD TSP		%	TOZD TVP		%
	PLAN	DOSEŽENO	PLAN		DOSEŽENO	
A. CELOTNI DOHODEK	94.929.315	77.921.253	82	62.091.507	59.259.849	95
1. Porabljene surovine, mater.,						
proizv. in nepr. štor. in						
drugi mater, stroški	49.219.787	47.126.600	96	37.555.197	35.862.788	95
2. Amortizacija — minimalna	1.782.023	1.782.025	100	2.203.560	2.203.560	100
3. PORABLJENA SREDSTVA	51.001.810	48.908.625	96	39.758.757	38.066.348	96
B. DOHODEK	43.927.505	29.012.628	66	22.332.750	21.193.501	95
4. RAZPOREDITEV DOHODKA						
5. Amortizacija - pospešena	2.094.728	2.094.725	100			
6. Prispevki po pogodbah	3.380.340	3.199.410	95	1.492.503	1.503.450	100
7. Prispevki SIS	5.668.203	1.130.485	20	2.196.871	1.238.847	56
8. Prispevki za druge sporazume	1.958.145	936.208	48	768.246	714.041	93
9. Prispevek za delovno skupnost	4.645.530	3.229.344	70	2.079.180	2.626.194	126
10. Izguba zaradi nedosež. dohodka						
C. CISTI DOHODEK	26.180.559	18.422.456	70	15.795.950	15.110.969	96
11. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA						
12. Osebni dohodki	18.454.110	19.006.770	103	15.141.570	16.576.369	109
13. Za sklade in posojila	7.726.449			654.380		
14. IZGUBA		- 584.314			- 1.465.400	
ELEMENTI	TOZD ŽAGA		%	TOZD DVOR		%
PLAN	DOSEŽENO		PLAN	DOSEŽENO		
A. CELOTNI DOHODEK	105.997.440	106.714.572	100	22.951.005	20.166.909	88
1. Porabljene surovine, material,						
proizv. in nepr. štor. in						
drugi mater, stroški	82.717.758	79.412.854	96	16.645.200	14.385.652	86
2. Amortizacija - minimalna	2.295.600	2.295.602	100	153.810	153.810	100
3. PORABLJENA SREDSTVA	85.013.358	81.708.456	96	16.799.010	14.539.462	86
B. DOHODEK	20.984.082	25.006.116	119	6.151.995	5.627.447	91
4.	RAZPOREDITEV DOHODKA						
5.	Amortizacija — pospešena	751.350	751.348	100	—	—	
6.	Prispevki po pogodbah	1.889.262	1.855.530	98	105.537	101.880	97
7.	Prispevki SIS	2.949.585	2.889.410	98	651.768	265.346	41
8.	Prispevki za druge sporazume	887.691	1.089.842	123	207.773	206.436	99
9.	Prispevek za delovno skupnost	2.758.680	2.807.311	102	399.600	524.903	131
10.	Izguba zaradi nedosež. doh.						
C. ČISTI DOHODEK		11.747.514	15.612.675	133	4.787.317	4.528.882	95
11.	RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA						
12.	Osebni dohodki	8.839.920	9.436.834	107	3.868.110	3.857.528	99
13.	Za sklade in posojila	2.907.594	6.175.841	212	919.207	671.354	73
14.	Izguba						
ELEMENTI		DSSS		%	OBRAT V IZGRADNJI METLIKA		%
		PLAN	DOSEŽENO		PLAN	DOSEŽENO	
A. I	CELOTNI DOHODEK	21.038.310	22.598.812	107	10.312.500	367.499	3
1.	Porabljene surovine, mater.,						
	proizv. in nepr. štor. in						
	drugi mater, stroški	5.460.480	6.704.588	123	5.888.160	949.391	16
2.	Amortizacija - minimalna	304.338	330.300	108	399.600			
3.	PORABLJENA SREDSTVA	5.764.818	7.034.888	122	6.287.760	949.391	15
B. DOHODEK		15.273.492	15.563.924	102	4.024.740	- 581.892	
4.	RAZPOREDITEV DOHODKA						
5.	Amortiza cija — pospešena	25.962					
6.	Prispevki po pogodbah	140.250	140.220	100	1.178.367	60.300	5
7.	Prispevki SIS	1.433,550	834.930	58	561.813	62.126	11
8.	Prispevki za druge sporazume				5.415	—	
9.	Prispevek za delovno skupnost				566.280		
10.	Izguba zaradi nedosež. doh.						
C. CISTI DOHODEK		13.673.730	14.588.774	106	1.712.865	- 704.318	
11.	RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA						
12.	Osebni dohodki	13.673.730	14.588.774	106	2.054.550	1.086.485	52
13.	Za sklade in posojila						
14.	Izguba				- 341.685	- 1.790.803	524
ELEMENTI	TOZD SIGMAT PLAN	DOSEŽENO	%
A. CELOTNI DOHODEK 1. Porabljene surovine, mater., proizv. in nepr. štor. in	16.758.255	14.679.679	87
drugi mater, stroški	11.038.599	8.177.955	74
2. Amortizacija - minimalna	469.295	360.995	77
3. PORABLJENA SREDSTVA	11.507.894	8.538.950	74
B. DOHODEK 4. RAZPOREDITEV DOHODKA	5.250.361	6.140.729	117
5. Amortizacija — pospešena	-	108.298	100
6. Prispevki po pogodbah	234.361	234.361	
7. Prispevki SIS	558.780	475.895	85
8. Prispevki za druge sporazume	169.161	115.029	68
9.	Prispevek za delovno skupnost 10.	Izguba zaradi nedosež. doh.	331.200	301.438	91
c. Cisti dohodek 11. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA	3.956.859	4.905.708	124
12. Osebni dohodki	3.833.790	4.094.147	106
13.	Za sklade in posojila 14.	Izguba	123.069	811.561	66
POVPREČNI OSEBNI DOHODEKI (NETTO) za obdobje januar - september 1977
Mesec	TAP	TDP	TES	TPI	TPP	TSP
JANUAR	3.898.96	3.689.20	4.552.16	4.276.16	3.843.76	3.600.88
februar	3.882.40	3.733.36	4.622.08	4.458.32	3.943.12	3.648.88
marec	3.974.40	3.768.32	4.688.32	4.439.92	3.943.12	3.680.00
april	3.893.44	3.830.88	4.679.12	4.445.44	4.016.72	3.691.04
Maj 3.827.20	3.939.45	4.796.88	4.366.32	4.049.84	3.685.52	
JUNIJ	3.900.80	3.829.04	4.830.00	4.427.04	4.103.20	3.691.04
JULIJ	3.878.72	3.873.20	4.749.04	4.428.88	4.180.48	3.593.52
avgust	4.042.48	3.978.08	4.912.80	4.520.88	4.215.44	3.838.24
september	4.128.96	3.900.80	4.916.48	4.708.56	4.136.32	3.843.73
Povprečje za 9 mes.	3.936.35	3.838.05	4.749.65	4.452.40	4.048.00	3.697.00
Ob krožni žagi.
TOZD TPP
Ob cesti, ki vodi iz Novega mesta proti Metliki je v Gotni va*' TPP. Pogled s ceste (fotografija na naslovni strani) ne daje niti slutiti, da je tu Tovarna ploskovnega pohištva. Pa vendar je p^v '*5i temeljni organizaciji našlo zaposlitev preko 200 ljudi. Točneje 204. Od tega je 83 žena in 121 mož, ki prihajajo na delo iz NoV^ ^ta, Bršljina, Stopič, Dovža in Orehka. Proizvodnja v tej TOZD je usmerjena predvsem v izdelavo ploskovnega pohištva. Sicer pasi 0 o njihovih prizadevanjih, hotenjih in težavah preberete kaj več v današnji številki. (Tekst in fotografije: V. Kastelic)
Izdelke zavarujemo.
Brez nas ne gre.
i
V lakirnici
Na poti do kupca.
Takoj bomo ...
Rezkar pa tak!
Roke so nenadomestljive,
Brez natančnosti ne gre.
Tu nastajajo pregrinjala.
Važne so stotinke.
#4?
s.&mm
„Vse“ gre skozi želodec.
POVPREČNI OSEBNI DOHODEKI (NETTO) za obdobje januar — september 1977
Mesec	TAP	TDP	TES	TPI	TPP	TSP
JANUAR	3.898.96	3.689.20	4.552.16	4.276.16	3.843.76	3.600.88
FEBRUAR	3.882.40	3.733.36	4.622.08	4.458.32	3.943.12	3.648.88
MAREC	3.974.40	3.768.32	4.688.32	4.439.92	3.943.12	3.680.00
APRIL	3.893.44	3.830.88	4.679.12	4.445.44	4.016.72	3.691.04
MAJ	3.827.20	3.939.45	4.796.88	4.366.32	4.049.84	3.685.52
JUNIJ	3.900.80	3.829.04	4.830.00	4.427.04	4.103.20	3.691.04
JULIJ	3.878.72	3.873.20	4.749.04	4.428.88	4.180.48	3.593.52
AVGUST	4.042.48	3.978.08	4.912.80	4.520.88	4.215.44	3.838.24
SEPTEMBER	4.128.96	3.900.80	4.916.48	4.708.56	4.136.32	3.843.73
Povprečje za 9 mes.	3.936.35	3.838.05	4.749.65	4.452.40	4.048.00	3.697.00
POVPREČNI OSEBNI DOHODKI (NETTO) za obdobje januar - september 1977
Mesec	DVOR	TVP	ŽAGA	DSSS	DO NOVOLES
JANUAR	3.722.32	3.348.80	3.847.44	5.393.04	4.017.27
FEBRUAR	3.646.88	3.446.32	3.852.96	5.481.36	4.071.57
MAREC	3.634.00	3.477.60	3.869.52	5.394.88	4.087.00
APRIL	3.819.84	3.518.08	3.906.32	5.481.36	4.128.22
MAJ	3.843.76	3.567.76	4.090.32	5.529.20	4.169.60
JUNIJ	3.854.80	3.628.48	4.117.92	5.685.60	4.206.80
JULIJ	3.939.44	3.694.72	4.191.52	5.674.56	4.220.41
AVGUST	3.862.16	3.751.76	4.186.00	5.882.48	4.319.03
SEPTEMBER •	3.838.24	3.775.68	4.357.12	5.928.48	4.353.44
Povprečje za 9 mes.	3.795.70	3.578.80	4.046.55	5.605.65	4.174.80
llllll!lllll!llllllllllllllllllll!lllll!llll!llllllll!l!llll!l!lllll!!!l!lllll!!l!lllll!llllllllllllllll!ll!llllllllll!llllllllllll!llll!llllll!!lllllllllll!llll!ll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllillllllllllll!!llll!llllllllllllllllllllll!li:illlllllll!lllllllllllllllllllllllllllllillllllll!ll!llllll!l
Posvetovanje
REPUBLIŠKO POSVETOVANJE O VARSTVU PRI DELU
V današnjem času, ko vsi poudarjamo vlogo delavca v naši družbi, še posebno tistega, ki dela neposredno v proizvodnji, je težko razumeti, da se tako mačehovsko obnašamo, ko je le-temu potrebno zagotoviti vame in zdrave delovne razmere in okolje. Ti delavci sami upravljajo, sodelujejo pri izdelavi proizvodnih planov, investicijah, pri delitvi dohodka itd. To njihovo pravico sedaj že vsi podpiramo in zakaj ne bi tako podpirali in izvajali tudi pravice delavcev do varstva pri delu. To je bilo med drugim rečeno na republiškem posvetovanju o varstvu pri delu v Portorožu, ki so ga organizirali Zveza varnostnih inženirjev in tehnikov SRS in društva varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Nova Gorica.
Tridnevnega republiškega posvetovanja z delovnim naslovom VARSTVO PRI DELU V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU seje udeležilo preko petsto inženirjev varstva pri delu, prisotni pa so bili tudi inšpektorji dela, predstavniki sindikata in organizacij združenega dela. Posvetovanja smo se udeležili tudi trije Novolesovci, naš varnostni delavec Anton Špelko pa je za to posvetovanje napisal koreferat z naslovom „Inovacije za zagotavljenje varnega dela delavcem v organizacijah združenega dela“.
Naj poudarim, da je bilo to posvetovanje, ki je vsaki dve leti, boljše od tistega iz leta 1975, in od njega vsi, posebno pa še varnostni delavci, mnogo pričakujemo. Posvetovanju je dal posebno težo predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, katerega predlog pomeni korak naprej pri uresni-
čevanju zakona o združenem delu in je zbudil še posebno pozornost prisotnih. Tov. Špiljak je predlagal, naj bi v delovnih organizacijah ustanovili odbore ali komisije, sestavljene iz psihologa, sociologa, zdravnika za medicino dela, predstavnika sindikata in ZK. Take komisije naj bi pretresle
vprašanja glede varnosti pri delu, izdelale predloge za izboljšanje ter te predloge posredovale delavskemu svetu.
Razen tovariša Špiljka so se posvetovanja udeležili še Janez Barborič, predsednik Zveze sindikatov Slovenije, dipl. polit. Stane Božič, namestnik rep. sekretarja za delo, ing. Jože Holer, direktor Zavoda za varstvo pri delu in zaščito okolice v Mariboru, in drugi.
Posvetovanje se je začelo s krajšim kulturnim programom v počastitev jubilejev tovariša Tita, ZKJ in ZKS ter podelitvijo diplom 42 inženirjem varstva pri delu, nato pa je delovno predsedstvo objavilo naslednje delovne teme: Vzgoja in izobraževanje o varstvu pri delu v šolah in organizacijah združenega dela, Normativno urejanje varstva pri delu po zakonu o združenem delu in uresničevanje pravic in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela za varno delovno okolje in vame delovne razmere v OZD. Najzanimivejše so ugotovitve o dosedanjem vzgojno-izobraže-valnem sistemu, ki ni dal želenih rezultatov. Dosedanji vzgojno-izobraževalni sistem s področja varstva pri delu je namreč poln pomanjkljivosti, ki so posledica neorganiziranega in nesistematičnega reševanja tega vprašanja. Na posvetovanju so poudarili, da morajo današnji stopnji tehničnega razvoja v
OZD m soian vsen vrst in na vseh stopnjah uvesti ustreznejši način izobraževanja o varstvu pri delu.
Delovna organizacija mora organizirati posebno strokovno službo za varstvo pri delu, v osnovnih organizacijah pa je za to pooblaščena oseba, ki bi organizacijsko spadala k direktorju osnovne organizacije, a bi delala po inštrukcijah službe za varstvo pri delu. Tam, kjer so zahtevnejši in nevarnejši delovni pogoji, pa je pooblaščena oseba lahko samo inženir varstva pri delu ali oseba, ki ima republiški izpit iz varstva pri delu po I. programu.
Na posvetovanju smo videli tudi najnovejše fdme o zavarovanju delavcev pred škodljivimi snovmi in nevarnostmi poškodb. Mislim, da bi bilo koristno nabaviti podobne filme za interno vzgojo in izobraževanje naših delavcev o varstvu pri delu.
Naj ob koncu poudarim, da je bil program posvetovanja izredno zanimiv in aktualen in je zapolnil cel dan. Posvetovanje nam je dalo navodila in smernice za nadaljnje delo in uresničevanje zahtev varstva pri delu v naši delovni organizaciji. Ena glavnih nalog je vsekakor bolj samoupravno in angažirano sodelovanje delavcev pri uresničevanju pravic in obveznosti, ki jih imamo do varstva pri delu.
RUDI IVANČIČ
Želimo, da bi...
TUDI DRUGO LETO POVEČEVANJE IZVOZA V TPP
Čeprav je pri ploskovnem pohištvu na ameriškem trgu huda konkurenca, smo se uspeli obdržati na njem. Celo več, s povečevanjem proizvodnje smo povečevali tudi izvoz. Težave niso bile le v razmeroma nizkih cenah, težko je bilo, ker smo imeli veliko majhnih kupcev, od katerih je imel vsak svoje želje in
zahteve.
Te želje so se nanašale bodisi na tip izdelka, vrsto furnirja ali površinsko izvedbo. Seveda so bile tudi serije majhne. Kljub nizkim cenam nam izvoz ni prinašal izgube. Ko se nam je nekajkrat ustavila prodaja na domačem trgu, nas je reševal izvoz. Blago za izvoz ni šlo v skladišče, ampak smo tako rekoč še „toplo“ nakladali v
kontejnerje. Izvozno blago pa je tudi takoj, ko je naloženo na ladjo, plačano.
Iz množice malih kupcev sta ostala le dva, ki kupita več, kot so prej vsi skupaj. Naš največji kupec je Nuera, kateremu smo letos v 10 mesecih prodali že za več kot milijon dolarjev pohištva, do konca leta pa ga bomo še za 300 tisoč dolarjev. Ta kupec nas je pred kratkim
Oba posnetka sta iz proizvodnje v TOZD TPP.
obiskal. Dogovorili smo se za program v naslednjem letu. Razen za nove cene smo se dogovorili tudi za nekaj novih modelov in za povečanje za več kot 1/3 letošnje vrednosti. Značilno za tega kupca je, da želi vedno zahtevnejše in bogatejše izdelke, ki hitro osvajajo ameriško tržišče.
Cene na ameriškem tržišču ne rastejo tako skokovito kot pri nas. To nam povzroča dodatne težave, ker se surovine pri nas večkrat nenadno podražijo. Rešitev je v nenehnem iskanju notranjih rezerv in zamenjavi dragih materialov s cenejšimi. Posrečilo se nam je, da smo počasne ročne operacije površinske obdelave začeli delati strojno. Strojno nanaša-
mo polnilo por in oljni finiš. To, kar se nam je zdelo včeraj še nemogoče, danes že teče.
Seveda imamo tudi težave. Ko smo iskali rešitev za zamenjavo dragega domačega hrastovega furnirja, smo se odločili za uvoz kanadskega hrasta. Nastal je problem, ker ima ta furnir značilno rdečo barvo (domači je bel). Ne samo to, furnirje bil v več rdečih tonih, kar je kvarilo končni videz. Zaradi dobrega odnosa in sodelovanja s kupcem smo to dokaj ugodno rešili.
Želimo, da bi tudi z nabavo bolje sodelovali, da ne bi v bodoče prihajalo do takih problemov.
Direktor TOZD TPP: ing. STANE ŠTAVDOHAR
Nova pridobitev
OB OTVORITVI GINEKOLOŠKE AMBULANTE
V torek, 8. novembra, je OZD Novoles v navzočnosti predstavnikov KS Straža, novomeškega zdravstvenega doma in bolnišnice odprla ginekološko ambulanto v Straži, in sicer v prostorih naše delovne organizacije.
Da bi za naše bralce zvedeli kaj več, smo obiskali dr. Vladimira Zoriča, ki je v Novolesu zdravnik splošne prakse in ima veliko zaslug, da je Novoles poleg laboratorija letos dobil še ginekološko ambulanto.
Naključje je naneslo, da seje istočasno in z enakim namenom oglasila pri dr. Zoriču novinarka DL Na njeno željo sta razgovoru prisostvovala še direktor DSSS, dipl. iur. Janko Goleš in vodja službe za varstvo pri delu ing. Anton Špelko.
Novoles je imel od nekdaj posluh za svoje delavce in njihova hotenja. Tako kot se je izboljševal družbeni standard, so se izboljševali delovni pogoji, hkrati pa se je izpopolnjevala in izboljševala dejavnost na področju zdravstva. Ob proizvodnih objektih so bili zgrajeni prostori, v katerih je sedaj
ordinacija zdravnika splošne prakse, zobna ambulanta, laboratorij in ginekološka ambulanta.
Dr. Vladimir Zorič je na vprašanje, kaj pomeni nova ginekološka ambulanta za delavke Novolesa in krajanke, odgovoril: „Vsekakor je ginekološka ambulanta, ki je odprta vsak torek od trinajste do devetnajste ure, velika pridobitev; prednost je, da je našim delavkam tako rekoč pred nosom in čakanje na pregled praktično odpade. Poleg ginekološke ambulante imamo za naše potrebe dokaj dobro opremljen laboratorij.11
Da vse to imamo, je v pretežni meri zasluga naših delovnih ljudi. Iniciativa za ginekološko ambulanto je prišla od Novolesovih delavk, ki so se odrekle daril za 8. marec in s
tem prispevale 50.000 din za nabavo opreme, ki je bila sicer mnogo dražja/1 sta povedala tov. Goleš in tov. Špelko. Nato sta opisala prizadevanja OZD Novoles, da bi zdravstveno službo približali nam vsem v taki meri, ki je racionalna, saj vemo, da je nabava dragih medicinskih instrumentov bolj smotrna za večja zdravstvena središča.
Na vprašanje, kakšno sporočilo ima za naše bralce, je dr.
Zorič ob koncu razgovora dejal: „Želim si pristnega sodelovanja z delavci oziroma vsemi pacienti, ker lahko le tako dosežemo uspehe pri preprečevanju in seveda tudi pri zdravljenju obolenj in bolezni.
Pot do uspeha je torej v doslednem upoštevanju zdravnikovih navodil. Gotovo pa je pomembna tudi strokovna usposobljenost zdravnika.
V. K.
Ob otvoritvi.
Žagalnica bo
DO KDAJ BO ŽAGA V SOTESKI OBNOVLJENA?
„Tako kot večino delavcev Novolesa me zanima, do kdaj bo obnovljena žaga v Soteski. Očitno namreč je, da se vsaj na zunaj ni kaj dosti spremenilo. Tov. Pečar, kje je vzrok za to? “
„Povedati morm, da smo soglasja dobili izredno hitro, če se primerjamo z drugimi, ki imajo podobne težave. Zadnje soglasje smo dobili 14. 11. 1977. S tem je bila uvozna plat (kar se tiče dovoljenj oziroma soglasij) rešena. Zamujamo pa pri izdelavi projektov in sklepanju pogodb za domačo opremo, ker nimamo ustreznega sklepa centralnega delavskega sveta. Tega ni bilo mogoče prej sklicati, ker ni bil pripravljen samoupravni sporazum oziroma dogovor med TOZD TVP, Žago Straža in TPI Soteska o delitvi programa, surovine in skupni delitvi pridobljenega dohodka. Ker bo možno sklepati pravno veljavne pogodbe s projektanti in dobavitelji opreme šele po 22. 11. 1977 (tega dne bo
namreč zasedal CDS), se bodo obnovitvena dela, ki se zaradi vsega tega še niso pričela, zavlekla v naslednje leto; končana naj bi bila do junija.“
„V eni prejšnjih številk ste za naše bralce že povedali, da se glede vzroka požara za enkrat ne da reči nič konkretnega. Zanima me, če je sedaj že znano mnenje komisije, ki se je s tem ukvarjala."
„Kot je meni znano, še zmeraj ni uradnega odgovora."
„Še eno vprašanje, ki pa ni vezano na Sotesko. Za katero TOZD so pripravljeni transportni trakovi, ki že dalj časa pod milim nebom kljubujejo vremenu? “
„Gre za opremo nove deci-mernice TOZD Žaga Straža, ki je prišla glede na naše naročilo pravočasno. Težave so, ker gradbena dela nekoliko kasnijo, vendar bomo to kmalu rešili. Gradnja decimernice gre h koncu in tako bo tudi ta oprema kmalu pod streho."

— Mama, tudi jaz hočem pripravnika!
V vsako družino
Na željo komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando objavljamo naslednji tekst
AKCIJA „NAŠO OBRAMBO V VSAKO DRUŽINO"
Uredništvo ,,Naše obrambe" nas je prosilo, da bi se tudi republiški sindikati prek glasil organizacij združenega dela vključili v njihovo akcijo „Našo obrambo v vsako družino". Tako vam v današnji številki dajemo krajšo informacijo oziroma povzetek daljšega dopisa, ki so nam ga poslali v zvezi z izvajanjem te akcije. Prosimo vas, da ustrezne izvlečke in podatke iz informacije objavite tudi v vašem glasilu — seveda na način, ki je za vas ustrezen, in tako podprete to akcijo, ki je za množično usposabljanje in obrambno vzgojo prebivalstva nedvomno zelo pomembna. V kratkem bodo začeli obiskovati družine po vsej Sloveniji posamezni poverjeniki Naše obrambe in skušah pridobiti čimveč novih naročnikov. Da bi bili ljudje seznanjeni, za kaj gre, še pred začetkom akcije, in da omenjenim poverjenikom ne bi bilo treba na dolgo in široko pojasnjevati, kako in kaj, smo izbrali tudi to pot predhodnega obveščanja.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, ki je tudi izdajatelj Naše obrambe, je dal ustrezna navodila, kako naj se vključijo v akcijo, vsem občinskim svetom zveze sindikatov. S politično podporo naj bi v sodelovanju z drugimi dejavniki, ki so odgovorni za obrambne priprave v organizacijah združenega dela, dosegli zlasti naslednje:
—	da se bodo člani sindikatov oziroma njihove družine naročile na revijo, ko jih bodo na njihovem domu obiskali poverjeniki odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sveta krajevne skupnosti;
—	da bo vsaka organizacija združenega dela naročena na ustrezno število izvodov, kolikor jih potrebuje za svoje strukture;
—	da bo po možnosti z dodatnimi sredstvi, ki se bodo stekala v sklad pri občinskem organu za ljudsko obrambo, omogočila, da bo participacija pri naročnini čim večja in da bodo družine prejemale Našo obrambo čim ceneje.
Za vaše razumevanje in sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo.
Posnetka sta sedaj le spomin.
Obrambna vzgoja in usposabljanje je eden najpomembnejših elementov obrambnih priprav. V skladu z določbami zveznega in republiškeg zakona o ljudski obrambi ter zakona o vojaški obveznosti je z obveznim obrambnim poukom in usposabljanjem zajeto praktično vse prebivalstvo, od učencev višjih razredov osnovnih šol do 60 let starih občanov. Pouk in usposabljanje potekata po učnih programih, ki temeljijo na sistemu obrambne vzgoje in izobraževanja, katerih nosilci so JLA, republiški štab za TO, republiški sekretariat za ljudsko obrambo, republiški sekretariat za notra-
nje zadeve, zveza rezervnih vojaških starešin, zavod za šolstvo SRS ter drugi organi in organizacije.
Za obrambno usposabljanje uporabljajo razne oblike dela (predavanja, seminarji, tečaji, vaje, itd.), ki sicer zagotavljajo fizično navzočnost obveznikov pri pouku in omogočajo njihovo usposabljanje za opravljanje konkretnih zadolžitev, predvsem v primeru vojne; toda po drugi strani imajo te oblike tudi nekatere pomanjkljivosti.
Pouk obrambnega usposabljanja je mogoče uspešno dopolniti z načrtnim izkoriščanjem obrambno-vzgojnega tiska, predvsem pa revije „Naša
40,000.000
Dne 4. 11. 1977 se je števec, ki kaže proizvodnjo električne energije našega turboagregata, obrnil na 40 milijonov kWh. Za sam stroj in števec to ne pomeni nič, saj se vrtita naprej, hitita za novimi kWh in nimata časa niti za kratek počitek ob takem dogodku. Človeku, ki stoji vsako uro in minuto poleg stroja in ga upravlja, tak dogodek ne more uiti, saj mu pomeni velik delovni uspeh in mu daje še večjo voljo za nadaljnje delo in za doseganje še boljših rezultatov.
Če se ozremo sedem let nazaj, kWh, lahko ugotovimo, da je to je od 27. 11. 1970, ko je bilo obratovanje uspešno. Pri-pričel turboagregat poizkusno hranek pri električni energiji pa obratovati in proizvajati prve je prav gotovo tudi eden od
činiteljev poslovne uspešnosti Novolesa v tem obdobju.
V tem času je bilo za proizvodnjo v Straži porabljeno skupno 58,5 milijonov kWh električne energije, kar pomeni, da je bil delež lastne energije 68,4 %, 31,6 % energije pa smo dobili iz javnega omrežja. Če upoštevamo še večkratne izpa--de javnega električnega omrežja in pa zelo pogoste redukcije, zlasti v letu 1974, ko je naš turboagregat rešil 12 celodnevnih izpadov proizvodnje (v teh kritičnih primerih bi morala naša proizvodnja stati, če ne bi imeli lastnega vira), je prispevek
turboagregata pri uspešnosti poslovanja še veliko večji.
Zaradi stalnega naraščanja porabe električne energije in premajhne zmogljivosti turboagregata se bo delež lastne energije zmanjševal, zato je bomo morali vedno več kupovati iz javnega omrežja. Ker vemo, da je električna energija zelo draga in predstavlja velik strošek v proizvodnji, je dolžnost nas vseh, da jo čimbolj racionalno uporabljamo in s tem prispevamo k boljšem gospodarjenju.
B. V.
obramba".	Revijo izdajajo
nosilci obvezne obrambne vzgoje in	usposabljanja v
republiki in nekatere družbenopolitične organizacije. Vsebina „Naše obrambe11 je povsem usklajena z ustreznimi programi obrambnega pouka in usposabljanja in jih dopolnjuje zlasti z gradivom, ki se nanaša na idejnopolitično vzgojo in marksistično izobraževanje, na usposabljanje bralcev za udejstvovanje v najrazličnejših vzgojnih okoliščinah, na problematiko družbene samozaščite, na izkušnje iz konkretnega dela pri obrambnih pripravah v bazi, na seznanjanje bralcev o JLA in vojaških poklicih, na izkušnje iz NOB in drugih osvobodilnih vojn itd.
Prednost Naše obrambe je tudi v tem, da izhaja mesečno in tako vzdržuje stalne stike z bralci, da ima že zdaj naklado 100.000 izvodov in s tem daje možnost za individualno obrambno usposabljanje velikega števila tako naročnikov kot njihovih družinskih članov, in da na leto objavi okoli 2.500 tipkanih strani najrazličnejšega
obrambno-strokovnega in idejno-političnega gradiva.
Prav zato je Naša obramba že vseh devet let, kar izhaja, učni pripomoček pri pouku razerv-nih vojaških starešin prek ZRVS, v zadnjem času pa tudi pri pouku pripadnikov teritorialne obrambe in milice. Obvezniki pouka proučujejo ustrezne članke individualno, enkrat na leto pa se tako pridobljeno znanje RVS preverja na izpitih, medtem ko se jim čas, ki so ga porabili za individualno proučevanje v Naši obrambi objavljenega in z ustreznim programom predvidenega gradiva, prizna za vojaško vajo.
Rezultati, ki so bili do zdaj doseženi, kažejo na nujnost, da to obliko obrambnega usposabljanja uporabljamo pri vseh obrambno-vzgojnih programih, kar bo v celoti in najsmotrneje uresničeno takrat, ko bo Našo obrambo prejemala vsaka družina. Akcija „Našo obrambo v vsako družino" je pomemben prispevek k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj omogoča
neposredne stike med delovnim človekom in občanom ter za obrambno vzgojo in priprave odgovornimi družbenimi dejavniki.
Predsednik sveta revije Danijel Lepin Predsednik RO ZRVS Slovenije (za izdajatelje)
SLAVKO KORBAR
ipvjOfl	N' r+ii	11rt.-™ ■'	^ ti Jf' f jj
	. ši&fm j*	j
	1 * at * * .'.jiik	li
	
	■Mliiđf i nesi
	
SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI
r	\
Kadrovske vesti
TOZD TDP: prišli: Martin GRACAR, Velida ADRO-VIČ, Zdenka FRUZNIČ, Hazbija TARANIŠ, Bare VUKELIČ, Ana PEČAK, Mile RAJAK. Odšli: Milan ZALAŠČEK (sporazum), Đulbija TARANIS (samovoljno), Franc PIRC (v TOZD Žaga Straža).
TOZD TSP: prišli: Stanislav KOŠIR (iz JLA), Franc ŠENICA (iz JLA), Alojz. RA UH, Jože ŠETINA (iz JLA), Sonja MAVSAR, Franc AVGUŠTIN (iz JLA), Štefan NOVAK (iz JLA), Andrej BESEDNJA (iz JLA). Odšli: Sašo URBANČIČ (v JLA), Vinko IVNIK (v JLA), Radenko MIŠIČ (v JLA), Jože LEGAN (v JLA), Miro BERTOLE (sporazum), Florjana ZAJC (sporazum), Sonja ŠPACAN (sporazum), Anđelka SAVKO-VIČ (sporazum), Marjan PEČAK (v JLA), Marija KRAKAR (sporazum), Viktor BUTKO (v JLA).
TOZD TVP:	prišli:
Marjan BRAJDIČ, Zvonka NOVAK, Bojan AVGUŠTIN (iz JLA), Nevenka GOREN-ČIČ, Dušanka ŠKEDELJ. Odšli: Simo TRIFKOVIČ (v JLA), Marija POGLAJEN (upokojitev).
TOZD TPP: prišli: Franc KALČIČ, Jožko ČEČELIČ, Zineta TAHIROVIČ, Marjan ŽITNIK, Stanislav UMEK, Anton RAJK, Alojz BOŽIČ (izTES).
TOZD Žaga Straža: Prišli: Alojz ŠPELKO, Franc PIRC (iz TDP), Alojz ŠVENER. Odšli: Franc HUDAK (sporazum), Anton PELC (smrt).
TOZD TES: prišli: Ladislav BUKOVEC. Odšli Alojz BOŽIČ (v TPP).
TOZD TAP: prišli: Martin GOLOB, Viktor NOVAK, Andrej NOyAK. Odšli: Srečko LUČAR (samovoljno).
TOZD TG: prišli: Janez LOBE, Vojko KONCILJA (iz JLA), Sonja LEGAN, ; Franc Strumbelj (iz JLA), Jože MAVER, Terezija KONCILJA, Stanko ŠTIH. Odšli: Cvetka ZAJEC (v času pos. dela), Jožica ŠTRUMBELJ (sporazum).
DSSS:	prišli:	Jože
VRTAR (iz JLA). Odšli: Vojo GRIČAR (v JLA), Tomo GORJUP (v JLA).
Metlika:	prišli:	Anton
KOČEVAR, Marjeta MUC, Martin NEMANIČ, Ilija ŠAJATOVIČ, Janko BADOVINAC, Jože CESAR.
Seja komisije predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije za dohodek in samoupravljanje
Dne 3. 11. 1977 je bil ,,NOVOLES“ gostitelj komisije ZSJ za dohodek in samoupravljanje, ki je obravnavala vprašanje dohodkovnih odnosov na podlagi zakona o združenem delu, predvsem glede skupnega prihodka in skupnega dohodka. Komisija je zasedala v razširjeni sestavi, saj so seji prisostvovali predstavniki različnih delovnih organizacij iz cele Jugoslavije.
Novoles je komisiji predložil pismeno gradivo, in sicer osnutek samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega dohodka.
Tako je delo komisije potekalo v zelo delovnem vzdušju, saj pri konkretno nakazanih rešitvah v obrazložitvah samoupravnega sporazuma razprava lahko poteka v smeri razčiščevanja pojmov.
Komisija ni mogla dati dokončne potrditve naših rešitev, ki smo jih nakazali v gradivu, ker ima vsaka delovna organizacija specifično problematiko, vendar so menili, da rešitve odgovarjajo zahtevam zakona in da je Novoles že precej daleč pri uresničevanju zakona o združenem delu. Nakazane so bile še nekatere rešitve v drugih delovnih organizacijah, ki so se po daljši razpravi dokaj približale rešitvam, ki jih je nakazal Novoles. Vsekakor smo dobili še eno potrditev, da razmišljamo v pravi smeri in nam to lahko zelo veliko pomaga pri nadaljnjem delu pri uresničevanju zakona o združenem delu.
N._____________________________________________________________J
C	^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Vinka Mirtiča iz Sadinje vasi se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TDP in sodelavcem za podarjene vence, denarno pomoč ter izrečena sožalja.
žena Marija Mirtič, hčerki Marija in Darinka, sinova Vinko in Marjan
Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stane Bukovec, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora Franc Redek.
Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 2250 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.
Obračunavanje dopusta
POPRAVEK
Ker je ob lektoriranju obvestila z naslovom „Obračunavanje dopusta11, objavljenega v deseti številki glasila „Novoles11, prišlo do vsebinske spremembe teksta, ga danes objavljamo v originalu
„NOVOLES11, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
Datum: 19. 10.1977
VSEM TOZD IN DSSS
OBRAČUNAVANJE DOPUSTA
Na podlagi sklepa sestanka sekretarjev TOZD s splošnim sektorjem z dne 12. 10. 1977 dajemo sledeče tolmačenje obračunavanja dopusta:
Za redni letni dopust in druge primere dopusta, če tako določa samoupravni splošni akt, prejme delavec nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko je na dopustu.
Nadomestilo osebnega dohodka za dopust pa ne more biti večje, kot bi delavec prejel osebnega dohodka, če bi v času, ko je bil na dopustu, delal.
Sobote, ki se po zakonu štejejo v dopust, se zaradi tega ne obračunavajo, razen če se na ta dan v TOZD oz. DSSS dela, ampak se samo odštevajo od fonda dni dopusta.
Splošni sektor
\
HUMOR
Dekle s podeželja študira v mestu medicino. Od doma jo povabijo, naj pride na proslavo očetove šestdesetletnice. Odgovori z brzojavko: „Ne morem priti. Ležim v postelji z gastritisom in nefritisom.11 Čez nekaj ur dobi od očeta telegram: „Vrzi takoj ven tista dva presneta Grka in pridi!11
•
Nace je vložil na sodišču zahtevek za ločitev zakona. Kot razlog je navedel, damu žena že j)et let grozi z valjarjem. „Ce vam že pet let grozi, zakaj bi se radi ločili šele sedaj? vpraša sodnik.11 Zato, ker me je sinoči prvič zadela..
— Kako si zadovoljen z delom?
— Tako, tako. Delovodja hoče, da delamo kot štirje.
— Saj to je grozno!
— Niti ne, veš, tam nas je osem...
v ________________________J