28 številka. Ljubljana, v petek 5. febravarja._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MM
l<h»i& vsak dan «ve*er, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden miuic 1 eld 40 kr — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta J gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa eb po 10 kr 6  " ' na'mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t oje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa.
Za»osnanila plačnje se od četiristopne petit-vrbte po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. 1 Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredniltvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12.
UpravniBtvu naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Kulturna slika.
Jurij, vojvoda saški, dedič kraljevske krone in zapovedujoči general saške vojske, izdal je bil meseca junija lanskega leta velezanimiv ukaz glede ravnanja z vojaki, ukaz, kateri osvetljuje z bengalično lučjo sedanje razmere v nemSki vojski. Parlamentarni zastopniki naroda so sicer že večkrat tožili, da se z vojaki ne ravna tako, kakor velevajo zakoni, a vojni minister tajil je kratko in gladko vse, kar so iznesli poslanci pred zbornico, ter je vrh tega Se osramotil kot nepatrijotične obrekovalce. Ukaz vojvode Jurija je baš zategadelj važna listina, ker navaja celo vrsto posamnostij, kakor jih je dognala uradna preiskava vojnega sodišča in zato bode morda umestno, da poročamo tudi mi svojim čitateljem nn kratko o tem, kar je vzbudilo v vsem civilizovanem svetu uprav velikansko senzacijo.
Ukaz zapovedujočega generala koustatuje, da mnogobrojna nasilstva in brutalnosti niso samo posledica slučajne razjarjenosti nego izrod silne surovosti in zdivjanosti, a niso je zakrivili samo neizobraženi podčastniki, nego sokrivci so tudi častniki in celo poveljniki kompunij. V ukazu navedeni so nekateri posebno grozni slučaji. Da so podčastniki vojake pretepali, temu se še ne čudimo, a pretepali so jih strahovito. Nekateri podčastniki silili so novince izvrševati mučne vojaške vaje, in sicer tako dolgo, da je nesrečnik povsem onemogel. Neki top-ničarski poddesetnik nabijal je nekega novinca večkrat z golen co, pri čemur so mu morali drugi vojaki pomagati. Siromak dobil je po 100 in po 150 batin z golenico, vrh tega pa moral potem koj izvrševati vojaške vaje. Neki podčastnik ukazal je nekemu novincu uleči so na hrbet in udaril ga je tridesetkrat z jermenom po trebuhu, vsled česar je novinec težko obolel. Neki poddesetnik mrzil je noviuca Bischofa in mu na vse jutro ukazal izvrševati mučuo vojaško vajo. Bischuf delal je tako dolgo, da se je ves poten zgrudil, na kar ga je poddesetnik polil z mrzlo vodo in nabijal najprej z jermenom po glavi, potem pa še z malim bičem tako dolgo, da je bič razbil. Neki nareduik Prlug pretepal  in trpinčil je  novince uprav nečloveški.
LISTEK.
Potovanje cesarja Leopolda po Kranjskem I. 1660.
li italijanščini' prevel .M. L. Dalje.)
Dne 6. septembra so kosili v istem kraji, večerjo pa naročili v Kranj i. Starešinstvo in meščanstvo kranjsko je slovesno sprejelo cesarja ter mu izročilo mestne ključe. Pri uhodu streljali so tudi iz topov (topičev) in tedaj se je pripetila ue-sreča, da se je jeden razletel, ker je bil preveč nabasan, in da je ubil doktorja prava Dienstmana, dokazaje s tem, da bi bil ta bolje storil, ko bi se bil raje s kujigami pečal in na zakonske kanone pazil, kakor pa na Martove kanone in na vojaško orožje. Tudi so streljali iz topičev z bližnje gore (Šmarjete?) kjer so o mraku zažgali velikanski kres.
Dne 7. septembra so obedovali v gradcu v Goricah, »padajočem tedanjemu Ljubljanskemu škofu grotu Bucheimu. Po dokončanem kosilu pomikal se je sprevod po zelo prijazni ravnini proti Ljubljani, glavnemu mestu Kranjske.   Pol milje pred
Nabijal jih je s poleni, golenicami in z bičem; pri-šedši od vojaških vaj, ukazal je ta človek novincem, da morajo žvekati lastne svoje povsem potne nogo-vice. Krona vseh teh naadHtfh podčastnikov je pa neki Kujan. Novinec Švabe bal se je tega človeka tako, da se je nekoč podelal v hlače iz samega straha, ker se je bal batin. Kujan prisilil je novinca, da je moral pojesti lastne svoje ekskreinente, ter je dal osoliti, da bi bolje teknili.
Omenjeni ukaz navaja še mnogo drugih jednakih nečloveških dejanj, a mislimo, da imado naši bralci že tega dovolj, kar smo navedli. Trdne živce mora imeti, kogar ne prešine groza, ako čita poročilo o teh z ratinovano in vender živinsko brutalnostjo izmišljenih mukah, ki tako krasno ilustrujejo .kulturno misijo" nemškega naroda. Mi smo navedli — z ozirom na omejeni prostor, — le nekatere slučaje, a kdor more, čitaj izvirni ukaz, v katerem je navedeua cela dolga vrsta nečloveških takih nasilstev. Avtentičnost in popolno resničnost navedenih zlodejstev potrja že to, da princa Jurija ukaz ni bil namenjen javnosti, nego je le slučajno prišel v socijalistički list BVorwarts".
Nemški vojaški krogi se ponašajo z uzorno disciplino, katera vlada v nemški vojski; sedaj se lahko ponašajo še s čim drugim. Od vojaka se zahteva povsod neki ponos, neka samozavest in uda-nost za državo in vladajočo rodbino — zakaj vojak je poklican, da brani domovino in vladarja. Je li pričakovati, da bodo vojaki šli naudušeni v boj, ako se je z njimi tako ravnalo, kakor smo zgoraj na kratko omenili ? Gotovo ne, in vojvode Jurija ukaz koBtatuje tudi, da se je zanesla rak-rana vsega nemškega javnega življenja — mejnarodni socijalt-zem — tudi v vojsko in da se razširja z opasno hitrostjo. Kdor prečita pazoo ta ukaz zapovedujočega generala, zapazi lahko, da so že najvišji krogi na Nemškem v strahu zaradi zanesljivosti vojske in ta strah narekoval je tudi vojvode Jurija človekoljubni ukaz, o katerem Brno govorili.
Ni še dolga tega, kar je ameriški žurnalist Georges Kennan izdal večjo knjigo o Sibiriji, v kateri knjigi popisuje z nekim posobnim, njegovo ue~ pristranost čudno osvetljujočim zadovoljstvom grozno
mestom (torej blizu .Slepega Janeza") je bil postavljen krasen paviljon, vrhu katerega je stal umetno izdelan kranjsk grb. N. V. z nadvojvodo (Leopoldom) stopi tu s konja, topi z Ljubljanskega grada zagrme in deželni maršal, grof Ivan Herbart Auersberg, general Karlovški, izusti v prisotnosti vseh stanov lep govor, b katerim je blagroval milosten prihod N. V. kot deželnega kneza v te kraje. Ta je veeelega obraza na kratko odgovoril in dovolil vsem čestiteljem, da ho mu poljubili desno roko.
Pred vsem kraBno opravljenim spremstvom, Bestoječim iz cveta vsega plemstva in viteštva jezdila je Btotnija hrvaških pleraičev iz Karlovca, ki je štela 600 mož oboroženih s kopji in ogrnjenih s tigrovimi kožami. Glasbarji so tolkli na nenavadno bobne in piskali na piščalke. Pred to »totnijo plesal je dvajsetletni mladenič na golem hrbtu konje« vem, držeč v roki zastavo, kar se je vsem zelo čudno zdelo, posebno, da se pri tolikem streljanji iz topov ni niti konj splašil in spodrsnil, niti mladenič. Za stotnijo sledili so štirji zelo številni škva-droni deželnih brambovcev. Prva dva sta imela žolto perje na čeladah in take zastave, druga dva pa višnje in rudeče, kar je prouzročevalo krasen pogled.  Za njimi pa vse plemstvo v oklepih in čela-
usodo sibirskih kaznjencev. Kar navaja Kennan o usodi Bibirskih kaznjencev je res strahovito, a resnično ni, vsaj tako ne, kakor on pripoveduje. Mož je bil najet, da spiše tendenčno knjigo in — praktičen Amerikanec stori za gotovo novce vse. Dovolj ako omenimo le kulturnega pijonirja Stan-leya. Kar pa čujemo o ravnanji z vojaki na Nemškem, to je še dosti huje nego kar pripoveduje Kennan o sibirskih kaznjencih, to je sodniško dognano in baš zategadelj pristna „kulturna slika* karakteristična za razmere „im Reiehe der Gottes-furcbt und frommeu Sitte!"
Državni zbor.
Na IMinaji 2. februvarja.
Zbornica pričela je sedaj precej hitro obravnavati in akopram ne završi vseh na dnevni red stavljenih točk, vender se mora priznati, da je precej pospešila svoje delovanje. V včerajšnji seji razpravljala je v prvem čitan ji načrt Pininskega in drugov o nastavi stalnih šolskih nadzornikov v Ga-liški, ki imajo IX. čin, nadalje o zahtevah potrebščin grofa Stiirgkha in drugov za vseučilišča in je še v isti ki-j i do mala skončala celokupno obravnavo prevažnega borznega davka.
Kes na času je že bilo, in sicer že prav skrajno, da se uvede tildi na premičnine davek, ki sicer zaslej v početku ne bode donašal posebnih koristij in dohodkov, a b časom Be to že premeta. Za borze bode novi zakon gotovo neprijetna, a toli bolj v obče koristna novost.
Predsednik S m o I k a otvori ob Val L uri v jutro 108. sejo poslanske zbornice.
Takoj početkom seje odgovarja grof Taane na več interpelacij in objavi mej drugim, da upravno sodišče vsled svoje osnove ne more poslovati v več jezikih, sicer pa obstoji pri tem sodišču obveznost odvetniškega zaBtopa.
Nato se prične obravnava o grofa Pininskega predlogu glede zistemovanja stalnih mest okrajnih šolskih nadzornikov.
Grof P i ninski izjavi, da se v Galiciji že zdavna čuti potreba nastaviti stalne nadzornike, ker
dah, ki je tekmovalo s Štajerskim in koroškim, hoteč pokazati pred cesarjem vse svoje dostojanstvo in sijujnoBt svojo ne samo glede služabniških livrej, nego tudi glede krasne obleke in plemenitosti konj, ki so bili najbogatejše opravljani.
Za temi so prihajali konji N. V. in nadvojvode, ki so bili pogrnjeni s prelepimi draperijami, a za njimi vsi knezi in grofje cesarskega dvora z nadvojvodo na konji. Potem je sledilo pet glasbenikov v posebni obleki in grof Lamberg z golo sabljo v roki kot cesarski podmuršal in namestnik odsotnega grofa Starenberga. Za njim je jezdil N. V. cesar pod bogatim, s zlatom pretkanim baldahinom, katerega je nosilo osem izbranih starešin. Za baldahinom so jezdili na konji: apostoljski nuncij princ CanifTa, poslanec prejasne republike beue-ške, veliki majerdom grof Porzia, veliki mojster jezdecev grof DietricliBtein ter pazi cesarjevi in nadvojvodini. Za njimi je sledila arsierna telesna stražu, kateri je zapovedoval njen podstotnik, grof Viljem Oettingen, v vsakem oziru vzgleden kavalir. Za telesno stražo so prihajale kočije iu nosilnice cesarjeve. Ves sprevod je sklepal polk polkovnika Ariezaga, sestavljen iz osem stotnij.
Pred vicedotUBkimi vrati (na dvornem trgu) postavljena je  bila  oborožena  stutnija meščanov
je ujih delo zelo obširno, radi tega priporoča svoj predlog.
Po8l. Adamelc protivi se bureaukratizovanju šolskih nadzornikov, ki bole slabo uplivalo na razvitek narodnega Šolstva. Šola naj se izroči narodu, postavodaja njena deželam oziroma njih za-
stopom.
Pa tudi iz finančnegast ališČa ni tega priporočati. Najbolj škodljiva in nevarna pa je vsa akcija iž političnega stališča. Radi tega želi, da se izvoli poseben odsek 24 oseb v pretresanje načrta.
Naslednji govornik Telisz6wskl anteni, da bodo Malorusi glasovali za predlog PininBkega in ga podpirali Govornik izjavi, da začasno nastavljen okr. nadzornik nikdar ne bode mogel delovati toliko v prid šolstvu nego stalno nastavljeni. Seveda ozirati se bode morala naučna uprava na to, da bodo šolski nadzorniki tudi zmožui jezikov, kateri se poučujejo v njihovem šolskem okraju.
Posl. F u 88 izjavi, da je nasprotnik predlogu, ki za posebno skupino dežel zahteva pomoč države in to za zadeve, ki ne padajo v oskrb države. Država bode odslej nadzorovala šole, a tudi to nadzorstvo plačevala in to seveda stalno. Tega pa ne more kot državni poslanec dovoliti in naj se gre tudi za Gališko.
Posl. Ilerold se čudi, da je avtonomist stavil tak predlog, ugovarja pa Fussu, ki govori o bivših nemških zavezuih deželah. Akopram je bila Češka in nje sosednje dežele svoje dni v nemški zvezi, uprušati je vender, se je li to zgodilo po volji dotičnih narodov ali pa le vsled uesrečne politike.
Grof PI ni n s k i odgovarja Teliszevvskemu, češ, da so po vsej Gališki mešani in nikjer popolnem maloruski okraji, tako da se poučuje v maloruakih šolah vedno tudi poljščina, v poljskih pa v mnogih malorusčiua kot obvezni predmet. Nasvet, ki ga je predložil, je važen, vsaj po njegovem mnenji, in to je tudi vlada priznala, akopram velja predlog le za gališko ozemlje.
Predlog se nato izroči proračunskemu odseku v obravnavo in zbornica preide k obravnavi naBveta Stiirgkhovega.
Predloženi nasvet priporoča, da se ozira vlada na potrebščine Dunajskegu in ostalih avstrijskih vseučilišč v kolikor je potrebno ter je oskrbi pravočasno.
K predlogu oglasi se prvi Heilsberg, ki želi, da se odpravijo nekateri neredi na zdravoslov-dliii oddelku, sosebno pa še na kirurgični kliniki. Pričakuje tudi, da se bode občna bolnica Dunajska v kratkem razširila, ko se premesti in opusti sosedna vojašnica.
Posl. P laže k pa želi, da bi se skrbelo tudi za politebuike, sosebno ono v Pragi. Konečno zahteva še posl. Pernerstorfer, da se Dunajske bolnice predajo v državno last iu oskrbo. Tudi ta predlog izroči se proračunskemu odseku.
Obravnava se poslej obrne na načrt zakona, ki uvaja bozni davek.
Poročevalec Bilinaki men, da sicer poročilo odsekovo ni izvrstno in vsem potrebam ugoduo, pač pa zadošča današnjim zahtevam.
Seveda, Če tudi ogrska vlada ne stori istega,
(100 mož) z zastavo in prav lepo razrejena v dve vrsti, da je delala špalir. Ko je prišel N. V. cesar pred ta vrata, zagrmeli so drugikrat vsi topi z grada in potem ju pozdravil vladarja mestni župan („konzul"), Ivan Reringher von Reringhen, spremi je vau od sedem starešin, v lepo sestavljenem govoru, katerega je izustil z douečim glasom, da ga je moral vsakdo slišati, takole:
^Nepremagljivi cesar, uajmilostivejši gospod! Ko je bil Julij Cezar premagal Fraucoze (!), predrzno ljudstvo, ki je vedno vznemirjalo rimsko cesarstvo, povrnil se je zmagodobitno v Rim, noseč v zlatih črkah na zastavah in bojnih znakih zapisane simbolične besede .Veni, vidi, vici". S tem večo pravico pripravljajo dedne pokrajiue N. V. zaslužene slavoloke, potem ko je Ono s svojo modrostjo, videlo, zmagalo iu združilo k miru toliko različnih narodov in mogočnežev. Pred vsem je zmagalo nas same in vse zveste podložnike, zmagalo naša srca, ki so pokorna iu podložna N. V. z vbo odkritosrčnostjo. Zato izročamo z dolžnim spoštovanjem ključe tega mesta in prosimo, naj bi vsemogoči Bog ohrauil Naše posvcčeuo Veličanstvo na muugo let, da bode moglo braniti in ščititi dobre, in zvesto udane podložniki, a kaznovati budobue upornike." (Daljo prih.)
kakor naša, bati se je, da bodo naše borze izgubile svoj ugled. Res ne bode novi davek velik in ne bode prinašal posebnih1 dohodkov, a začetek se je storil, da se dbdači t«di premakljivo premoženje, kar danes zahtevi že socijalni položaj, in visoko obdačenje nepremičnim. Priporoča predlog, o katerega uspešnosti je osvedočen.
V splošni obravnavi oglase se k besedi za predlog; Sominaruga, Suklje, Levvicki in Stein we nder; proti pa Prade, Schotn, Schlesinger ia Kramar;
Prvi govornik Pra-de obrača se proti prevelikemu oziru, ki se jemlje na borzo, katere se nihče ne upa prijeti trdo, kakor potrebno, ampak se jo vedno le gladi in boža. Malemu davkoplačevalcu nasproti ne postopa se z isto kulanco, tedaj se pravi: Plačaj!; če se pa obrne do borze, se jo pa prosjači.
Govornik zahteva velike ustopnine, podržavljanje pripravnih uradov in uvedenje pripravne pri-siljenosti po vseh borzah, dalje da se odpravi opro-ščenje davkoplačevanja pri avBtro-ogrski banki in naloži največji davek na premen pri borzi za blago in žito. Spekulacija mora se omejiti. To so njegove zahteve, ker je prepričan, da se bode to tekom Časa zgodilo, glasovati hoče za predlog.
Posl Sommaruga meni, da predgovornik preveč zahteva in teh zahtev tudi sedanji zakon uresničil ne bo. Zakon ne bode nikomur posebno ugajal. Jedna stran domišlja si, da bo davek večji nego jo v istini, druga pa, da bode isti zadel le breztrudni dobiček. No, obe sta se zmotili. Načrt bode ugodil le onim, ki uvidijo potrebo zjednačil-nega, pravičnega obdačenja na podlagi realnih razmer in s pripravnimi dovoljenimi sredstvi.
Posl. Schorn-u vidi se, da večine prebivalcev ne bode zadovoljil načrt, ker v vsem premalo zahteva. Res je, da je odsek uvel tudi premerni davek, o katerem se nikomur sanjalo ni, ker je sicer pravično in potrebno, a nastavek 10 kr., ki se bode rabil za neprav edna differenčna razmerja, je na vsak način prenizek. Državni kredit je odvisen od finančnega položaja in ne od koulise, katera je radi tega nepotrebna.
Borza naj bode odprta le pravednemu trgo-vinstvu. Govornik glasoval bode pač za načrt, ker je z njim storjen prvi korak, ki bode končan, kadar se uvede splošen osebni dohodninski in rentni davek.
Posl. Šuklje omenja, da je prvi inicijativni predlog na borzni davek izprožil leta 1881. pokojni slovenski poslanec Obreza. Na to preide na stvar in dokazuje, da je predloženi načrt možno vsprejeti. Borzni davek je zmatrati prometnim davkom, pristojbino na menjavo posesti, ki je premične vrednosti. V Avstriji je tak davek po vsem utemeljen in radi tega je glasovati zanj.
Nastavek davka vidi se mu zadosten, akopram ne bode ugajal množici. Narodnogospodarski pomen borze se mnogo premalo upoznava. Borza se ne sme hujše obdačiti, ker bi tega ne zmogla. Velika večina kouliserjev niso nič druzega nego pravcati borzni spekulanti, ki se ne pečaja z drugim. Delajo le z minimalnim dobičkom. Dunajska borza je slabo urejena, ima malo bankirjev in radi tega mnogo revnejših kouliserjev. Sedanja koulisa je revna in ko ona omaga, ne bode se ganila več borza. Po-čakajmo, kak uspeh bode imel novi zakon, nastavek s; Še vedno lahko poviša. Pravična postava obda-čanja se bode uvela: začetek je storjen in to naj zaslej zadostuje Govornik priporoča, da se preide v podrobno razpravo.
Obravnava se na to zaključi.
Posl. Lueger stavi predlog nujnosti, v katerem zahteva, da se listine in zapisuiki tičoči se preiskave glede poročila .W. Tagblatta" o avdi-jenci Javvorakega izroče zbornici v pregled. Utemeljuje pa svoj nasvet z moralično potrebo, da se napravi red v zbornici in da se odstrani zadnji neprijetni odsvit, ki pada nanjo.
Predlog nujnoBti se vsprcjme soglasno in določi, da se v presojo izvoli 24 članov. Seja zaključi se na to ob 4. uri popoludne.
Politični razgled.
Notranje ileiele.
V Ljubljani, 5. februvarja. JPlener — ostane. Včeraj omenili smo, da bode vodja nemške levice imenovan predsednikom vkupnega najvišjega računišča in pri tej priliki tudi povedali, da so
tovariši Plenerjevi ponudili temu jako izdaten .narodni dar", samo da bi ga ohranili v parlamentu. V zadnji klubovi seji izjavil je Plener, da ne retiek-tuje več na ponuđeno mtt mesto in pri tej priliki tudi na kratko omenil, da je vse, kar se dostaje ponujenega narodnega dara, iz trte izvito. — Tega pa gospodu pl. Plener ju nihče ne veruje, od si je dal dobro plačati, da ostane še nadalje Vodja levici in tega mu nI zameriti, saj so imeli še Gisara itd. nekoliko čudne nazore o .napiovinah". Plener torej ne pojde, vssj za sedaj še ne.
Putthtaclje. Glavar nemško češke poslanske legije, dr. feehmeykul, konferira Še vedno z grofom Taafleom, iz česar hi bo dalo sklepati, da se vlada nekako brani delovati tako, kakor žele nemško-češki mo-gočniki. Glede čeških veleposestnikov iu njih mnenja o preložitvi punktacij priobčil je „ Vaterland" te dni celo vrsto nekam čudno pisanih Člankov, o katerih pišejo „Nar. Listya nastopno: Iz teh člankov je razvidno, da smo se prenaglili, upajoč, da bodo veleposestniki ostavili svoje stališče glede punktacij. Ostalo bode vse pri starem, zakaj špekulacija fevdalcev, počakati s vsprejemum punktacij dokler ne bodo propadli Mladočehi, je smešna. Vsakdo, ki ima oči in vidi, zna tudi, da se množe pristaši raladočešlce stranke in da rase nje ugled in upliv vedno bolj.
Gališki socijalisti. V Lvovu zborovali so zdaj nekaj dnij odposlanci galiških socijalistov. Shod je v zadnji seji, na Svečnico, potrdil poročilo vodstva, v katerem pravi, da obsoja teroristično počenjauje delavskega proletarijata in da si prisvaja zaslugo, da velike mase naroda baš vsled upliva socijalistiške stranke ni moči več pregovoriti in zapeljati v izgrede. Zbor izrekel je tudi o protisemitih jako ostro sodbo in se potegnil zu židovski proletarijat. Najvažneja pa je izjava, da narodnostue težnje niso v nasprotji z načeli in principi socijalne demonstracijo. — Poljaki svojih domačih socijalistov delovanje nič kaj dobrohotno ne glediijo, zlasti ker bo pristaši socijalnih idej postali celo jako mnogi kmetovalci.
V nanje države.
I« Rima
poroča se nastopna jako karakteristična dogodba: Kardinal Oreglia spoznal se je pred leti z mon-signorom A m a 1 f i t a n o m , ki je slul kot izvrsten propovednik. L. 1890. prosil je Amalfitano za neko jako dobro dotovana mesto. To mesto dob 1 je mlad duhovnik, dočim je kardinal Oreglia rekel Amalti-tanu, da je njegovo za preskušnjo predloženo delo bilo pod vsako kritiko. Amalfitano Čutil se je razžaljenega in predložil svoje delo teologom D.tarije, kateri sc spoznali, da je izvrstno. To pa je kardinala Oreglia tako razsrdilo, da je v pismih do raznib članov kurije pisal neresnično in za Amalfi-tana razžaljivo. Očital mu je razna nenravna in nepoštena dejanja, a Dijarija je izrekla, da so ta očitanja neresnična in obrekovalna. Papež je razsodil na to, da dobi omenjeno alužbo Amalfitano, ker pa je bil že konkurent njegov nameščen, obljubil je papež Amaifitanu takšno službo v Rimu. Amalfitano je čakal in čakal, a učakal ni ničesar in zato tožil — pri kraljevem italijanskem sodišču, zaradi Česar so ga nemudoma suspendirali „a divinis". Pruski šolski zakon. Deželni zbor pruski izročil je vladno predlogo o reformi ljudskih šol poaebni komisiji, v kateri pa imado združeni katoliški in protestantski konservativci večino dveh glasov, tako da bodo vladno predlogo VBprejeli inVpredložili deželnemu zboru. Upanje, da se bodo liberalci udali, ni povsem upravičeno vzlic temu, da se vlada zelo trudi ohraniti si parlamentarno podporo narodnih liberalcev. Sodeč po izjavah liberalnih listov nemških mogli bi reči, da bodo liberalci vladni predlogi odločno nasprotovali, in sicer svojo opozicijo tirali do skrajnosti. Prvo bi bilo, da odstopi finančni minister Miquel.
Efftpt.
Jedva je prevzel novi khediv vlado, že se ču-jejo razni glasovi o njem. Zlasti cenijo njegovo samostalnost in odločuoBt tudi nasproti Angležem, kateri 8 pokojnim Tevvfik-pašo niso nič kaj ljubeznivo ravnali. Greofell-paša, vrhovni poveljnik egiptske vojske, izkusil je prvi samozavest novega khediva. Grenfell povabil je khediva, da pride k preBkušnji v vojaški akademiji, in sicer po svojem pobočniku, na kar mu je dal khedive prav piker odgovor sporočiti. Taisti Grenfell hotel je v neki zadevi dobiti khedivovega privoljenja, ne da bi bil zato vedel vojni minister, a Abbas ga je tako odločno zavrnil, da gotovo ne bo več predenj stopil s takimi namerami.
Dopisi.
Ia Dobrlevaa! na Koroškem 3. febru-varja. [Izv. dop.j Občinska volitev v naši občini izvršila se je za nas Slovence, kakor smo Vam že v dan volitve po brzojavu naznanili, povoljno, reči smemo za prvi naskok sijajno, kar potrjuje naslednje razmerje glasov. V 3. razredu priborila si je naša stranka 78, nasprotniki po 25 do 30 glasov; v 2. razredu naši do 40, nasprotniki po 10 do 15
glasov. Da bo Kažaze, ki so trdne ko steber, stale kakor jeden mož z nami, umeje se ob sebi. V vasi Metlovo je vseh vkup 30 volilcev in izmej teh je Is jeden sam zaradi bolezni in starosti ostal doma, a bilo mu je zaradi tega jako tesno pri srcu, kajti h tresočim glasom mi je zatrjeval: „Gospod, rad bi tudi jaz šel na volišče, pa saj vidite, da sem bolan is ne morem na noge". Uprašanje, kdo bode izmej naših prevzel županstvo, ni še rešeno. Večina želi imeti na čelu moža, ki je jeklenega značaja in za-nesljiv ter trd v narodnem prepričauji. Pred vsem se zahteva slovensko uradovanje, in tako je prav. Kes je, da bodo znani „bauernbundar" Plaveč in njegovi maloštevilni pristaši, ki so se sami v 1. razredu izvolili, temu nasprotovali, a kaj se nam jih je treba bati, ker so naši vsi trdni in zanesljivi možaki, ki se ne bodo dali par nemčurjem na ljubo upogniti. Pa saj bi bilo kaj tacega za vsakega posameznega tudi velika sramota, — sploh bi bila neodpustljiva pregreba, ako bi se večina slovenskih občinskih odbornikov tako daleč spozabila, da bi na ljubo nekaterim nemčurskim kričačem uradovala zoper svoje prepričanje in v svojo škodo nemški. Za Boga, saj smo vender polnoletni in tudi že izkušeni ter nam hI treba1 iskati jerobov v nemškem taboru. Kdor hoče pri naB živeti in jesti slovenski kruh, ta naj se potrudi, priučiti si našega jezika; mi mu tlake delnti nismo dolžni. V Celovci se vojskujejo za načelo, da se vsprejemajo in rešujejo slovenske uloge; pri nas na kmetih — mej samimi Slovenci — pa naj bi se mi ne posluževali svojih pravio in dolžnosti?, namreč slovenskega uradovanja.
Pri tej priliki naj Vam še naznanimo, da je, kakor čujemo, učitelj Cenkelj v Klobas niči neki nabral precej podpisov proti prošnji okrajnega šolskega sveta in občinskega odbora za slovensko šolo. Od slovenske strani se sedaj poizveduje, kako je one podpise ujel, in potem se bode koj odposlala c. kr. dež. šolskemu svetu protiprošnja prav gotovo še z večjim številom podpisov.
Ravnokar izvemo iz KI o b a s n i c e, da c. kr. deželna vlada ni ustregla tamošnjim nemškutarjeai, ki so se pritožili proti prvi volitvi, in je volitev potrdila. Danes je bila volitev, oziroma potrditev starega vrlega iu neustrašenega župana mej ogromnim pokanjem inožnarjev. Zvečer priredi se županu in zmagi na čast sijajna večerna domača veselica. Slava vrlim Slovencem! Ne udajmo se nemškemu žrelu!
O«! nekod 30. januvarja. [Izv. dop.] Lani je bilo za časa volitev čitati, da je č. g. kapelan Nagode v Trebnjem ob novem letu raz lečo kar b polnim imenom imenoval ponesrečena dekleta. Vse se je tačas čudilo, da se drzne duhovnik kaj tacega storiti, ker je po postavi kažnjivo, opravljati osebe in dražiti družbinsko življenje sploh.
Mislilo se je, da je v tej zadevi knezoškofij-Btvo kaj ukrenilo tur v prihodnje kaj tacega storiti prepovedalo. A, žalibog, menda prav nič ne, kajti nekod se je pa letos ueki župnik na isti način raz lečo znesel na ubogimi ponesrečenkami. Izmej istih so že nekatere še pred novim letom stopile v pravi zakon, torej vsaj one kaj tacega ne zaslužijo. Sploh je res čudno, da duhovščina ne ve, da se s tem ljudstvo draži in pohujšuje. Kolikokrat je ravno s prižnic" slišati, da se slabosti bližnjega ne smejo raznašnti in to vsled ljubezni do bližnega ne. Še manj pa je bilo to umestno v isti župniji, kjer so ravuo gospodje dubovniki pred nekaj leti vso župnijo prežalostno demoralizovali.
Nekako se je bilo že pozabilo, a sedaj je zopet kaj neprijetno se vse na dan spravilo. Bi li bil isti Čas se kateri ondotni duhovnik upal kaj tacega raz lečo govoriti ? Gotovo ne, tudi za drag denar ne. Nespametno je ljudi dražiti, ako ni vse čisto in brez sledu od one — strani:
Vender je Že čas, da bi se kaj ukrenilo o tej zadevi, ker je bolj pohujšljivo nego poučljivo. Nikakor pa ni moj namen to pregreho zagovarjati. A posvari naj se mej štirimi očmi in po stariših, ne pa na ta način.
Domače stvari.
— (Osebne vesti.) Dežel. sod. svetniki bo imenovani: Okrajni sodnik v Cresu, gosp. Ervio Š mar da, za okrožno sodišče v Gorici; okr. sodnik v Kopru, gosp. Avg. Jakopič, za okrožno sodišče v Rovinji in drž. pravd, s'ubstitut v Trstu, gospod Karol vitez Defacis, za dež. sodišče v Trstu. — Avekultant gosp. Han s baron Falke pl. Lilien-
g te in okr. sod. adjunktom v Ložu. — Če bo le vsi ti imenovani popolnem zmožni slovenskega, odnosno hrvatskega jezika!?
— (Gosp. Josip Rakež,) sekundarij deželne bolnice kranjske, zavišil je danes zaduji medicinski izpit. Promocija bode te dni. Vrlemu rojaku koroškemu srčno čestitamo.
— („Ljubljanski Zvon") Ravnateljstvo Novomeške gimnazije je dijakom prepovedalo čitati „Ljubljanski Zvon". Komentara ni treba!
— (Družbi 8v. Cirila in Metoda) v korist je sklenil slavni zbor „Glasbene Matice" prirediti prav zanimiv koncert. Usojamo si že sedaj opozoriti slovensko občinstvo, naj pri tej priliki s prav obilno udeležbo pokaže zanimanje za naš prvi glasbeni zavod, ki se tako plemenito spominja naše družbe. — Naša najnovejša pokroviteljica je zavedna Cerkljanska župnija na Gorenjskem, ki nam je poslala po g. lekarji Jakobu Kočevarji kot pooblaščenci 105 gld. Naj vzgled naudašenih domorodcev pod Grintovcem vzbuja in drami narodnjake po vsej domovini! — Vesela družba v Vinkovci je nabrala iu nam doposlali 12 gld. Slava vrlim rodoljubom Korotan-Bkim! — „Gospića iz Opatije" je poslala družbi 4 gld. 30 kr., nabranih na način, ki je isto tako izviren, kot je vreden, da se posnema. Častita pošiljalka ima namreč lepo navado, da jej mora vsak domorodce, ki jo prvikrat obišče v njenem novem stanovanji v Opatiji, plačati ustopuiue najmanj 10 kr.; ta ustopnina je potem last naše družbe. Vsa čast naudušeni Slovenki! Za blagohotno naklonjenost in darove, ki pričajo o skupnem delovanji vsega naroda za naše Šolstvo, izreka najtoplejšo zahvalo      Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 24. do 23 januvarja 1892 kaže, da je bilo novorojencev 26 (=44 1 °/o0), umrlih 36 oseb (= 624 °/00), mej njimi 1 za otročico, 3 za ošpicami, 3 za jetiko, 2 za hripo, 27 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 10 tujcev (=277 %), iz prejšnih tednov 2, iz zavodov 1 2 (= 33'3 °/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za otročico 1, za ošpicami 1, za šknr-latico 3, za tifuzom 1, za vratico 1, za hripo 22.
— (Razpisane štipendije.) Za učeuco živinozdravništva na c. kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaji razpisano je pet štipendij po 300 gld. na leto. Prošnje uložiti je do 14 marca t. I. pri c. kr. ministerstvu za nauk in bogočastje na Dunaji. Prosilci morajo se izkazati, da so dovršili z dobrim uspehom 6. razred gimnazije ali pa realke.
— (Z Bleda) se nam poroča: Volitve fcon čaue; Mallnerjeva stranka 6 mož, nasprotna 12 mož.
— (Posojilnica v Črnomelj i) registro-vana zadruga z neomejeno zavezo ima dne 28. fe-bruvarja t. I. svoj redni občni zbor in sicer popo-ludne ob  3. uri v pusojilnični sobi.   Dnevni red:
1. Poročilo ravnatelja. 2. Predlaganje računa za 1891. 1. in razdelitev čistega dobička. 3. Določi se ravnateljstvu remuneracija za 1891. 4. Volitev ravnateljstva in računskih pregledovaicev za prihodnjo volilno dobo. 5. Nasveti.
— (Iz Celovca) se nam due 4. t m. piše: Včeraj vršila bo je v Št. Jaužu v Rožni dolini volitev, pri kateri je ostalo staro razmerje in so, kakor pri prvi, tudi sedaj pri ponovljeni volitvi v
2. in 3. razredu zmagali pod divjim nasilstvom nasprotniki; v 1. razredu, tedaj od inteligentnega dela volilcev, izvoljen je bil g. Mart". Štih in njegovi somišljeniki. Sloveuska stranka imela je že prej malo upauja do zmage, ker pritisk ju bil že vsem gnusen in neznosen. Uradniki Bistriških fužin pod vodstvom vodje Tobeitza i u učitelji so vse krajo obletali ter grozili ljudem, da jim bodo steze zaprli, pašo zabranili, posojila odpovedali, delo odvzeli in jih tudi iz stanovanj pognali, ako ne bodo volili ž njimi proti Štihovi stranki. Vsej tej divji gonbi pridružilo bb je pa še tako slabo vreme, da volilci iz gorskih krajev niti na volišče niso mogli priti, ker je celo dopoludne neznansko snežilo. In ravuo to je pomoglo nasprotnikom v 3. razredu do jalove zmage. Bili smo tudi priča, kako surovo in fakin-sko bo se pri tej volitvi obnašali nasprotniki proti slovenskim volilcem iu kako veselega obraza jim je naposled roke stiskal c. kr. okrajni glavar Mac Nevin, ki je bil, žalibog, pri tej volitvi navzoč kot komisar in ki ni zamudil potruditi se e vso svojo močjo v to, da bi bil Slovence čisto iu sicer tudi ht l: ravred* izrinil, kar se mu pa ni posrečilo. Vtč o tej volitvi poročati hočemo pri drugi priliki.
— (Velenjski Slovenci) poklonili so neumornemu deželnemu poslancu župniku dr. Lipoldu povodom 50. rojstvenega dne za njegove velike zasluge krasuo izdelano častno diplomo, katero je izgotovila društvena tiskarna D. Hribarja v Celji. Diploma ima napis: „ K petdesetletnici v znak hvaležnosti svojemu prvemu neutrudljivemu boritelju naroda slovenskega v dan 18. prosenca 1892. Velenjski Slovenci."
— (Lokalna železnica iz Sevnice v Št. Janž) bode se menda gradila v kratkem, ker je potrebni denar v to svrho gotov. Posestnik Julij pl. S z a j b e I y in podjetnik M ti 11 e r sta prosila dovoljenja za tehnična pripravljalna dela za to železnico, ki bode 15 kilometrov dolga in bode služila v prvi vrsti za prevažanje premoga iz rudnika v Št Janžu do železniške postaje v Sevnici.
— (Posojilnica na Vranskem) ima v nedeljo 21. febravarja 1892 ob 3. uri popoludne svoj občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Račun načelstva in poročilo nadzornikov. 2. Volitev načelstva iu nadzornikov. 3. Predlogi.
— (V Trstu umrl je) te dni bivši poveljnik Tržaškega okoličanskega batalijoua, umirovljeni podpolkovnik Julij M auro nor. Pokojnik razlikoval se je glede svojega politiškega mišljenja od svojih sorodnikov in ni bil nasprotnik Slovencev. Kakor znano, prenehal je Tržaški okoličanski batalijon, ko se je uvedla splošna vojna dolžnost.
— (Del. pod p. društva v Trstu) veliki ples, ki bode jutri v soboto dne (J. t. m. v gledališči Fenice, obeta biti prav lep, ker se delajo zanj velike priprave. Mej odmorom pel bode zbor „Slov. pevskega društva". Plesala se bodeta „Kolo" in „Slovan", poslednji kompozicija Tržaškega rodoljuba g. J. U mek a po raznih slovanskih melodijah. Začetek plesu je po končani glediški predstavi, ob 10. uri zvečer. Glede na dobrodelni namen bodo gotovo vsi narodni krogi Tržaški se odzvali prav mnogobrojno.
— (Pevsko društvo „Velesila" v Škod nji) v okolici Tržaški priredilo je izredno lepo veselico preteklo nedeljo s sodelovanjem tam-buraškega zbora Tržaškega „Sokola". Igrala se je tudi igra „Domači prepir." Po „ Besedi" vrstili so se nauduševnlui govori in petje. Občinstva bilo je došlo prav muogo iz vse okolice in iž mesta. Svoje pevske točke izvajalo je društvo prav krasno.
— (Influenca v Zagrebu) je zelo razširjena, tako da so vae bolnišnice napolnjene in vsi zdravniki polno dela, ali večinoma ni huda iu ue zahteva človeških žrtev. —
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zader 4. tebruvarja. Pri današnji dopolnilni volitvi za državni zbor bil je za kmetske občine Šibenik voljen B i a n eh i u i, urednik „Nar. Lista", s 97 glasovi. Belanovič, urednik „Srpskega Glasa", dobil je 92 glasov.
Dunaj 4. tebruVarja. Bolgarija namerava novo finančno operacijo z nekaterimi Dunajskimi bankirji.
Budimpešta 4. tebruvarja. Liberalna stranka zgubila je dozdaj vsega skupaj 46 okrajev, 39 pa jih je pridobila na novo.
Berolin 4. februvarja. Protesti proti šolskemu zakonu se množe vedno. Došlo jih je že na stotine.
Berolin 4. februvarja, Komisija državnega zbora vsprejela je načrt zakona glede zveznih tolarjev, ki se bodo odpravili iz prometa.
Pariz 4. februvarja. Socijalisti nameravajo osnovati svoje gledališče za razširjevanje socialističnih idej.
Madrid 4. februvarja. Trgovinska vzeza z Nemčijo podaljšala še je do 30.Junija t. 1.
Lisbona 4. februvarja. Velika množica delavcev z rudečimi in črnimi zastavami hodi po ulicah, Prodajalnice zaprte. Pred kraljevsko palačo in pred parlamentom zbrali so se delavci zahtevajoč kruha in dela. Policija raz-gnala množico, župan pa je obljubil, da jim oskrbi delo pri javnih zgradbah.
Pariz 5. februvarja. Laur odpotoval v Švico, bržkone, da se tam snide z Constansom.
Montdidier 5. februvarja. V zadevi dedščine po markezi Plessisbelliere izreklo sodišče, da papež lahko podeduje na Francoskem, kakor vsak drug inozemski vladar.
Razne vesti,
* (Morull MackeDzie,) o katerega smrti smo že poročali, postal je znamenit po bolezni pokojnega nemškega cesarja Friderika III., o kateri je Mackenzie do zadnjega bil nasprotnik nemških zdravnikov v diagnozi bolezni. Pozneje rekel je, da ie pač bil sum preverjen o opasnosti bolezni, da pa svojemu bolniku ni hotel vzeti vsega upa. Pokojni cesar je tudi res imel izredno zaupanje v angleškega zdravnika, ki je bival zadnje dni cesarjeve bolezni vedno blizu njega v Charlottenburgu. Pozneje živel je Mackenzie kot zaBebnik. Umrl je v 55. letu svoje starosti.
* (Grški pesnik) Aleksander Ra n ga bo je umrl v Atenah v 82. letu svoje starosti. Bil je tudi profesor arheologije in si je stekel mnogo zaslug za izkopavanje grških starin. L. 1867. je stopil v diplomntiško službo in bil zaporedoma grški poslanec v Wa8hingtonu, Carigradu, Parizu in Berolinu, kjer je na Kongresu stekel uovo pridobitve svoji domovini.
* (Češki godec — turški bey.) Znano je, da se češke godce najde po vsem svetu. V sultanovi dvorni kapeli nahaja se neki češki godee, imenom Vondra, kateremu je te dni podelil sultan čin kapitana in naslov beya. Iz navadnega češkega godca Vondre postal je Vondra-bey.
* (Grozen prizor,) prigodil se je pretekli ponedeljek zvečer na Karlovem trgu v Pragi. Neki 20letni mladenič sedel je na klopi, blizu katere se je igralo več otrok. Odpel je suknjo — to bo videli otroci — in zazgal užigalico. Na to fcul se je silen pok in od mladeniča ostal je grozno razmesarjen dej telesa, ustalo razpršilo se je na vse strani. Sumi se, da je nesrečnež se usmrtil z dinamituo patrono, katero je moral utakniti v usta, ali pa da je imel dinamit pri sebi in le ponesrečil prižigajoč morda smotko. Velika Breča je bila, da ni bil nikdo drugi poškodovan, ker je bilo v istem času precej veliko ljudi v bližini.
Razširjeno doniade zdravilo.  Vedno večja po-
-.■v i-"\anja po ..Mulioveni francoskem žganju in soli" dokazuje uspešni upliv tega zdravilu, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano autirevtnaticno zdravilo. V steklrnicah po w> kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, ua DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLli-ov preparati zaznamovan l varnostno znamko in podpisom. Manj o<l dveh Bteklenic se ne pošilja.       4 (42—2i
„LJUBLJANSKI Z¥0M"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
IjOferEjne *re£ke 3. februvarja.
h ■ i* I iT I * 1I * 111i1»I i * i i »I * 11I i ■ i 11 Wm
TUJCI:
4. februvarja. Pri Mall«i *   Herling, Haudl,  Linhardt,  Stich, Ran-
zenhofer, Bchafraneck, Dohan z Dunaja. — Kette z Vrh" alke. — ltauin iz Plzna. — Vošnjak iz tiradea. — Miiller iz Prage.
Pri Nlonn: Bloob, Milchspoiser, Konigsherger, Steind-ler, i uiBsitf, (ioldherger z Dunaja. — Zwihack iz Hudim-peste. — VVaohr iz Monakovejra. — Waschnitina iz Maribora. — Toiuasini iz Gorice. — Herta iz Trsta.
Pri |iir.ui ni kolodvora: Lustitr z Dunaja. — Lazar || Opatije.
I inrli ko \ BJubljaici:
3. februvarja: Franc Detter, trgovec, 58 let, Stari trg št. 1, akutna tuberkuloza.
4. februvarja : Jožef Janše, učenec, 9 let, Poljanski trg iti 1. vnetica možganske kožice. — Urša Tehovnik, gostija, 72 let, av. Petra ccata St. 4, carcinoma ventu.
V deželni b oIn i c i :
tebruvarja: Marija Filipič, delavka, 32 let, jetika.
— Janez Wo1f,  gruntarjev sin, 21 let, gangraena intestit.
— Ana Hcrnard, delavka, 60 let. pljučnica.
3 februvarja: Prane Žagar, mizarski pomočnik, 2ti let, jetika.
	V Brnu	49,	36,	21,	39,	13.
	Meteorologično			poročilo.		
J	Čas opazovan j a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v IUI1K
4. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	720 1 mm. 722*1 mm. 727 1 mm.	02° C 2 6° C —2 0° C	si. za h. obl. si. vzh. jasno si. vzh J megla		0-O0mm.
Srednja temperatura 0*3°, za 1-1° nad normalom.
X3-a.23LSLjsica, borza dne* 5. februvarja t. 1.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9505    — gld. 9445
Srebrna renta.....„      94*65    —   „ 941—
Zlata renta......„    11210    —   „ 11215
5°/0 marčna renta   ...     „    10310    —   , 10310
Akcije narodne banke .   .     „   1051"—    —   „ 10^8'—
Kreditne akcije   ....     -    311*50    —   „ 30850
London.......,    117*95    —   „ 118 15
Srebro.......,      —1—     —    „ —•—
Napol........„       938    —   „ 939
C. kr. cekini.....„        559    —   n 5'60
Nemške marke    ....     ,      57-82«/, —   „ 57*85 4 /„ državne srečke iz 1. 1854 .    250 gld.   138 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864   .   .    100   „     182 n   — „
Ogerska zlata renta 4"/rt.......108 „   25 „
Ogerska papirna renta 5°/,......102 „   80 „
Dunava reg. srečke 5%   .   .   .     100 gld.   123 „  50 m
Zemlj. obč. avstr. 4l/,°/0 zlati zast. listi .   .   116 „   — „
Kreditne srečko......100 gld.   184 .   — „
Rudolfove srečke.   .   .   •   .   .      10   „      iO ,  50 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   „     160 ,   — ,
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....                 242 „   — „
MAG GI
ftiak^l zabela L—— za juhe
priporoča se naj bolj ie gospodinjam. Dobiva se pri Ivanu Lnckmsan.il v Izubijani. (20—8)
Dr. Friderika I^englel-a
Brezov balzam.
I Že sam rastlinski sok, ka-i ter i teče iz breze, ako se na v rta 'njeno deblo, je od pamti veka znan kot na j iz vrst ne jse lepotilo; lako se pa ta sok po predpisu -izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, o*i|o ne še drugI dan neznatne luraklue od polti, ki posttaue vsled teg« clato bel« In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza ve pike ter mn daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedco in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (22—3)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MIIiO,
Najmilejšo in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 6« kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnkrtccv >|a lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poitna naročila vsprejema W. Ilcnn, Dunaj, X.
„K zlatemu
J. PSEREOFER
lekarna
na Dunaji.
I. okraj, Slngorstrasse 15»
Kri čistilni svalki, P0Prej univerzalni svalki iroarpivs^te?
je jnko mnogo boloznij, pri katerih se je dokazala izvrstna zdravilna moč teh svalkov. Ti Bvalki znani so že več desetletij, nasvetovani so od mnogih zdravnikov in malo je familij, katere nimajo vsaj malo zalogo izbornega tega domačega zdravila.
Ti svalki veljajo: 1 ftkatljlca h 15 n valiti 21 kr., 1 zavoj n G 6katl|icami
1 8 kr., ako ne pošilja nefrankovano po povzetji 1 gici. IO kr. Ako se dotična svota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkov 1 gld. 25 kr, 2 zavoja
2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr.   (Menj kakor jeden zavoj se ne pošlje)
Prosi se, zahtevati izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke"
in paziti na to, da je na pokrovu  vsake škatljice zapisan, kakor na poučnem listku, podpis
.J. Pserhofer in sicer radeče.
Ozeblinsko mazilo fc$7?g?r£i<J
vano poiiljatvijo 65 kr. TimA^aif   m«V   za  nahod,  bripavost, krčni 1 rpOWCeV   50J£  kašelj itd. 1 steklenica f.O kr.
Američansko protinovo mazilo, i. Prašek za potne noge,
kovano dopošiljatvijo 75 kr.
Golžunovo mazilo,
frankovano dopošiljat-
v vijo 65 kr.
Življenjska esenca (Praške kap-
lil PO proti pokvarjenemu želodcu, slabomu pre-iJlCc   bavljanju itd. itd.   1 steklenica 22 kr.
steklenica 50 kr.
Angleško čudežno mazilo,1 Prašek za fijakerje, & 1
frankovano dopošiljatvijo 60 kr.
Tanokininova pomada fc^STtS
boljše Bredstvo za lase, 1 jaška 2 gld.
Univerzalni obliž
uljesa itd. 1 lončič 50 kr., s frankovano dopošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
borno domače zdravilo proti vsem posledicam pohabljenega prebavljenja: 1 paket 1 r:ld.
Ksien iu nactiau jenih Izdelkov ho na prodaj tudi ie vse druge po avMtrl|«kili čamiiI-klb usinan|ene tu- In InoseuiMke llarniaeevtlene apecijalftete In se tlHte, ki Mluča|no niso v zalogi. u»rt»*a)o točno lu eeneno. — Powil|atve po pofttl um točno t«vr<«n|«i|o. ako »e denar nnpr«'! pošlje, vela naročila h«» odpravljajo tudi po |>«n*ln»ui po\»«-t|l. -^---»»»«->~
Ako se denar naprej pošlje (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. <io5l-8)
Stav, h 15.
Razglasilo.
Na podstavi deželnega zakona z dne 11. avgusta 1890. 1. (dež. zak. žt. 4) in izvršitvenega ukaza visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 2, maja 1891. I., št. 930/Pr. (dež. zak. št. 5), daje se na znanje, da morajo v mestnem ozemlji prebivajoči poseBtniki svoje bike, katere hočejo 1. 1892. spuščati za plemeuitev tujih krav in telic, zglasiti uajpozueje
čio konca fet>ria.T7-sirjei lotos
pri podpisanem magistratu.
Zglasitve, katere je oddajati ali ustno ali pismeno, morajo obsezati:
1. Ime, priimek in stanovišče bikovega posestnika
2. Popis in stajališče dotičuega bika.
3. Napoved, če je bik že dopuščen ali ne; če je bil Že dopuščen, navesti je nutanko datum in številko dopuulilnega lista.
Kraj in čas, kam in kdaj bode bike prignuti pred dopuščevalno komisijo, oznunilu se bosta pozneje.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 23 januvarja 1892.
X       1111111 nnnonin«
.; immuiio arustvo n življenje t Londonu.
Filijala za Avstrijo:      |      Filijala za Ogersko:
Dunaj, I, Giselastrasse! Pešta, Franz -Josefsplatz
št. 1, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1890 ........... frank. 111,610.613 —
Letni dohodki na premijah iu obrestih dne 30. junija 1890 ... „       20,084.849'—
Izplacitve zavarovalnin in rent in znkupuiu itd. za obstanka društva (1848).................. „      234,804.082 —
V poslednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo seje pri
društvu za.................. „       55,98;i.27.V—
novih ponudb, vsled cesar znaša skupni znesek za obstanka
društva na uloženih ponudbah........... n   1666,812.555-—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba polico, kakor tudi obrazce za
predlogo daje brezplačno
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri C* iii<ln ^«fc^t»lili^tii. (189—12)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
5364
665^870090
7472
EK
1964
88