FoStntna plačana v gotovini,	Jcl	Posamezna Stav. Din 1—
štev. 49.	V Liubliani, dne 3. decembra 193*, «	Leto XIV.
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnini ta tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 l>!», celoletno 38 lila; r a inozemstvo razen Atntrikei četrtletno I!! Din, poll:tno 24 Din, celoletno 4S Din. Amerika letno I dolar. — Račun postat hranilnice, podružnic: » (.'nbljani, §t. 10.711.
Razpis volitev v senat
Volile bodo po vsej državi v nedeljo 3. januarja — Senat bo sklican na izredno zasedanje v ponedeljek 11. januarja
Nj. Vel. kralj je te dni podpisal ukaz o vo- 3. januarja prihodnjega leta po predpisih zakona
litvah senatorjev za šestletno skupščinsko dobo. Volitve se bodo vršile v vsej kraljevini " nedeljo
o volitvah senatorjev. Senat bo sklican na izredno zasedanje za 11. januarja.
Pomen letošnjega državnega praznika
Letošnji 1. december je pomenil več kakor običajno vsakoletno praznovanje našega uedi-njenja. Prva leta naše mlade Jugoslavije smo praznovali ta pomembni narodni in. državni praznik v zanosu in veselju, a pozneje to nam žalostni notranjepolitični dogodki, hudi medsebojni spori in krvava razračunavanja vrgli temne sence na te proslave. Letos je pa spet prišel čas, da smo lahko proslavili 1. december jasnejših lic, vedrejšega pogleda in bolj samozavestno kakor zadnja leta.
Res je, naše gospodarske prilike danes niso razveseljive. Svetovna kriza je zagrabila tudi nas hudo za vrat in naše gospodarstvo bije hud boj za svoj obstanek. Morda še nikdar nismo v življenju naše mlade Jugoslavije preživljali tako hu-
dih gospodarskih pretresijajev in vendar j? kljub vsem tem bridkostim pokazal narod svojo trdno voljo, «la se izkoplje iz vseh teh neprilik z lastno močjo. Pokazal je, da še zaupa v svoje sile, da zaupa samemu sebi, svoji državi in boljši svoji bodočnosti.
8. november je zasijal kakor svetel solnčni žarek skozi temo gospodarskih težav in nam vsem vlil novega poguma za nadaljnje delo. Narod je glasno pred vsem svetom izpovedal svojo trdno voljo, da hoče s složnim in mirnim delom v neomajanem stremljenju po premaganju današnjih gospodarskih in družabnih težav podpreti plemenita stremljenja svojega velikega vladarja pri ureditvi države in njenega gospodarstva.
Pred otvoritvijo narodna skupščine
Prihodnji teden se bo po skoro triletnem pre-stanku spet sešla narodna skupščina, da v najhujši gospodarski krizi poišče potov in načinov, kako privesti našo lepo in bogato Jugoslavijo spet do blagostanja.
1 Če je voz zlezel do osi v blato, je treba krepkih in delavnih rok, da ga izvlečejo. Najboljše može smo poslali v Beograd, ljudi, ki poznajo potrebe države. Nova skupščina bo postavila svoje delo na izboljšanje vsega gospodarstva, predvsem pa kmetijskega, kajti če bo kmet zopet na trdnih gospodarskih nogah, bo spet blagostanje v državi. Položaj kmetskega prebivalstva je slab. Premoženjske razmere so na kmetih take, da kmet celo obresti svojih dolgov ne more v redu plačevati. Kmetijski pridelki so razvrednoteni, dočim je industrijsko blago kljub nizkim mezdam in pocenitvi sirovin še vedno predrago.
Gledati bo treba na to, da se cene kmetijskih
' in industrijskih proizvodov uravnovesijo v pra-j vičnern razmerju. Pri sklepanju trgovinskih pogodb bo treba paziti zlasti na to da se uvoz nepotrebnih luksusnih predmetov omeji do skrajnosti, in da se omogoči uvoz kmetijskih pridelkov, katerih imamo doma v izobilici.
One, ki so odnesli v najhujši gospodarski stiski denar iz države, je treba z dovolj učinkovitimi sredstvi pripraviti do tega, da ga zopet vrnejo. Zadevni ukrepi naj bodo odločni in strogi!
I Obresti za vknjižena bremena naših kmetskih in maloobrtniških obratov je treba primerno znižati..
V našo narodno skupščino imamo največje zaupanje in vemo, da bo storila vse, kar je v teh hudih časih potrebno in možno, v svesti si, da je treba v korist splošnega narodnega gospodarstva okrepiti predvsem temelj naše lepe Jugoslavije, našega kmeta.
Dolžnosti in pravice vajencev po novem obrtnem zakonu
; Novi obrtni zakon nam bo prinesel mnogo novih predpisov, ki ustrezajo socialnemu napredku naše dobe. Mnogo starinskega in krivičnega bo ukinil zakon in uvedel mnogo koristnega.
Nad vse važno vprašanje vajencev je rešil zakon takole: Za učence se sprejemajo samo take osebe brez razlike spela, ki so stare 14 let i.i so dovršile osnovno šolo ali si pridobile drugače pismenost in ki so telesno sposobne za do-tično obrt. Telesno sposobnost dokažejo pri sklepanju dogovora s službodajalcem na podlagi zdravniškega spričevala, ki ga izda pristojni šolski zdravnik po pregledu brezplačno in brez kake
pristojbine. Olede na izbiro poklica morajo dajati svoje mnenje in strokovne nasvete državni zavodi za pospeševanje industrije in obrti v po-edinih banovinah.
Vajence morejo imeti le oni obrtniki, ki so izpolnili vse pogoje za izvrševanje obrti, ne morejo jih pa imeti: l.) oni, ki so obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega iz koristo-ljubja ali proti javni nravnosti; 2) oni, ki so bili obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka za kazniva dejanja, naperjena proti življenju svojega pomožnega osebja, in sicer po prvi obsoJbi za dve leti; če to kaznivo dejanje potiove, pa za vedno; 3.) .oni, ki jim je upravno oblastvo vzelo
pravico, da imajo vajence, za dobo. označeno v odloku. Posebna naredba bo določila, koliko vajencev sme imeti obrtnik glede na število pomočnikov.
Pravica do vajencev se more vzeti tistim obrtnikom, 1.) ki storijo hude kršitve dolžnosti napram svojim vajencem v nravstvenem oziru, grdo ravnajo z njimi ali če zanemarjajo svoje dolžnosti glede vajenčeve hrane, obleke ali stanovanja; 2.) tistim, ki ne pustijo ali si ne prizadevajo, da bi vajenci redno posečali obrtne nadaljevalne šole ali jih celo zaradi tega kaznujejo; 3.) onim, katerim se dokaže pri pomočniškem izpitu vajencev, da jih niso dovolj izučili; 4.) onim, ki so bili obsojeni zaradi kazenskih dejanj (iz koristoljubja in nravnosti) in imajo po j preteku dveh let spet vajence; 5 ) tistim, ki nimajo po predpisih urejene delavnice; 6.) tistim, ki niso sklenili z vajenci predpisanega dogovora.
Vajenski dogovor se mora skleniti najkesneje po osmih dneh po sprejemu vajenca. Dogovor se : sklepa pri obrtni zadrugi, kjer pa te ni, pri pristojni občini. Občina je pristojna tudi pri takih obrtih, ki imajo le banovinsko zadrugo ali pu kadar ima zadruga svoj sedež izven pristojnega sreskega načelstva.
j Dogovor sklene službodajalec in vajenčev zakoniti zastopnik, odnosno vajenec sani, če je polnoleten. O^e stranki lahko zastopajo tudi pooblaščenci. Če je službodajalec vajenčev roditelj ; ali skrbnik, nadomešča dogovor pismena izjava roditelja ali skrbnika pri zadrugi, odnosno občini. V tej izjavi prevzame roditelj, odnosno skrbnik, vse obveznosti, ki presegajo zakonsko roditeljsko dolžnost. Isto velja tudi za posinov-ljence. Obrtnik, ki se ne drži teh predpisov, se kaznuje z globo do 1500 Din.
V dogovoru se sme odrediti tudi poizkusna doba, ki pa nikoli ne sme trajati nad en mesec.
Učna doba ne sme biti krajša od dveh in ne daljša od štirih let. Če se je vajenec učil iste obrti nekaj časa pri drugem mojstru, se sklene dogovor z novim mojstrom le za ostalo dobo učenja, in to samo tedaj, če je prekinil vajenec učno dobo brez svoje krivde.
Vajencu pritiče po dovršenem enem letu učenja odškodnina za delo. O višini te plače bo še izšla naredba. Za uk mora pustiti službodajalec vajencu vedno dovolj časa in ga ne sme uporab-i ljati za dela, ki niso v zvezi z njegovo obrtjo (poljska dela, čuvanje otrok). Službodajalec se mora brigati za zdravje, obnašanje in strokovno napredovanje vajenca in o tem vsaj polletno obveščati roditelje. Vajencu ne sme nalagati del, ki jih ta telesno nc zmore. Če vajenec oboli, mora mojster to takoj javiti staršem. Če ima službodajalec vajenca tudi v oskrbi, mu mora dajati zdravo stanovanje in dovolj hrane. Stanovanje mora biti pozimi kurjeno.
Ako službodajalec umrje, je dolžan naslednik | zadržati predvsem vse njegove vajence in skleniti nov dogovor, če to želi učenec, odnosno žele ! starši.
Iz važnih razlogov more službodajalec raz-| dreti dogovor brez odpovedi, in sicer: 1.) če postane vajenec telesno ali duševno nezmožen za učenje ali dek ; • je nadaljnje učenje v kvar vajenčevemu ivju ali če vajenec po lastni l krivdi zboli za nalezljivo boleznijo in se bolezen
dokaže z zdravniškim spričevalom; 2.) ako vajenec svojevoljno prekine učenje za več ko tri mesece; 3.) ako je bil vajenec obsojen zaradi zločin-stva ali prestopka iz koristoljubja ali proti javni nravnosti ali ako sodišče odredi, da se odda va-nec na več kakor en mesec zapora; 5.) ako sklene vajenec, odnosno njegov zastopnik, dogovor z neresničnimi ali lažnimi spričevali; 6.) ako ne pride vajenec svojevoljno dva tedna na delo. V primerih, navedenih pod 3) in 6.), mora službodajalec prekiniti dogovor brez odpovedi najdlje v enem tednu, ko je izvedel za to, če ne izgubi pravico prekinjenja.
Prav tako pa sme tudi vajenec, odnosno njegov zastopnik, prekiniti dogovor brez odpovedi:
1.)	iz razlogov kakor gori pod 1 ) službodajalec;
2.)	ako delo v delavnici resno škoduje zdravju ali je za zdravje opasno, kar je treba dokazati z zdravniškim spričevalom; 3.) če oboli službodajalec, član njegove rodbine ali kateri pomočniškega osebja za boleznijo, ki bi bila opasna za vajenčevo, zdravje jp življenjem 4) če službodajalec pride v konkurz ali ostane brez namestnika dlje kakor dva meseca; 5.) če se službo-dajalcu s kazenskim sklepom zabrani izvrševa-nje obrti za določen čas; 6.) če se službodajalec, pri katerem vajenec ne stanuje, preseli za stalno 7. obrtjo v drugo občino, odnosno ne obvesti o tem vajenčevega zastopnika najmanj štiri tedne prej; 7.) če službodajalec ne dovoli vajencu po-sečati obrtne nadalievalne šole. Vajencev zastopnik more razdreti dogovor najdlje 30 dni potem, ko je izvedel za tak primer.
Vajenec more s 14dnevno odpovedjo razdreti dogovor: 1.) ako službodajalec noče izpolnjevati svojih dolžnosti po zakonu in dogovoru; 2.) če službodajalec trajno sirovo ravna z vajencem;
3.)	ako vajencev zastopnik izjavi; da prestopi vajenec v drugo obrt. vendar pa ne more vajenec brez mojstrovega dovoljenja v teku enega leta stopiti drugje v isto obrt; 4.) ako službodajalec ne dela in ne nudi možnosti za učenje.
Službodaialec more s 14dnevno odpovedjo razdreti službeno razmerje: 1.) če vajenec uporno ne vrši svojih dolžnosti po zakonu in dogovoru in ne zaležejo dovoljene kazni; 2.) če službodajalec kljub vsemu prizadevanju ne more pripraviti vajenca k posečanju obvezne šole.
^lužbndaiplec nima pravice zahtevati od vajenca odSsoJnirK! za .	h: vajenskega razmerja. Od '.uumiia se sme žal.^vf.ii !e od polnoletnega vajenca, če se je razdrl dogovor po va-jenčevi krivdi. Izjemno se more zahtevati od-
škodnina od vajenčevega zastopnika, če je on odgovoren za razdretje dogovora. Tudi vajenec sme zahtevati v nekih primerih odškodnino:
1.)	če se razdere učni dogovor zaradi konkurza, in to samo tedaj, če gre za lažno bankrotstvo;
2.)	ako službodajalec ne izpolnjuje svojih dolžnosti; 3.) če trajno sirovo ravna z vajencem.
Odmera odškodnine se ravna po imovinskem stanju službodajalca, odnosno vajenca, in po škodi, ki nastane zaradi razdretja. V primeru, da se razdere dogovor predčasno, se mora zadruga, pri kateri je bil sklenjen dogovor, na zahtevo vajenčevega zastopnika pobrigati za drugega službodajalca. Službodajalec mora dati vajencu spričevalo o trajanju učne dobe, bodisi da je bila dovršsna ali prekinjena. V primeru smrti službodajalca izda potrdilo pristojna zadruga, odnosno občina, pri kateri je bil sestavljen dogovor.
[sporazumno nevtralni pas, da se preprečijo na-I daljnji spopadi med japonskimi in kitajskimi če-I tami. Nato bo komisija Društva narodov na licu mesta vodila pogajanja za poravnavo spora.
Politični pregled
Nedavno so se v bolgarskem glavnem mestu Sofiji
vršile demonstracije pred našim poslaništvom.
Pri demonstracijah so tudi napadli poslaništvo. Naša vlada je zaradi teh izgredov poslala protestno noto bolgarski vladi. Bolgarski odgovor, ki ga je izročil odpravnik poslov bolgarskega poslanstva v Beogradu našemu zunanjemu ministru, obžaluje te izgrede in poudarja, da ni bila zasramovana naša zastava in da ni bil napaden noben član našega poslaništva. Policijski komisar in dva nižja uradnika v sofijskem okolišu, v katerem se nahaja naše poslaništvo, so bili kot glavni krivci odstavljeni, a proti aretiranim demonstrantom je uvedeno sodno postopanje.
Mnogo nejevolje je po Evropi vzbudila madžarska zarota, katere zapocetnike je budimpeštanska policija zaprla. Imen zarotnikov policija ne izda. Ve se pa, da so med njimi nekdanji beli teroristi in madžarski faš:sti, med temi mnogo oseb, ki so igrali v javnosti veliko vlogo. Gotovo je bil nameravani prevrat v zvezi z monarhističnirn gibanjem.
Na Daljnem vzhodu je nastopilo pomirjenje in
Svet Drusiva naruuov v Parizu si mnogo prizadeva, da bi poravnal ta spor. Določil se bo
Kmetijski pouk
S KIGIJENO MLEKA JE PRIČETI V HLEVU.
Mleko je najbolj zdravo in ceneno živilo, ki je vredno, da bi ga bolj uživali in več porabili. Zlasti po naših planinskih in sploh živinorejskih krajih je delati na to, da se dvigne vsa poraba mleka, najsi bo kot sveže ali pitno mleko ali pa za izdelovanje mlečnih izdelkov. To ni le v interesu živinoreje, ampak tudi v interesu narodnega gospodarstva sploh.
Pridobivanje mleka se da pri nas še povsod dvigniti, če bomo skrbeli za njegovo večjo porabo. Ena glavnih zahtev pri tem je pa ta, da je mleko v higijenskem ali zdravstvenem pogledu neoporečno, da je zdravo in okusno. V tem oziru. je pri nas še marsikaj pomanjkljivega in to je tudi vzrok, da poraba svežega in pitnega mleka ni tako razširjena, kakor bi lahko bila in kakor je danes po drugih krajih.
Mleko je občutljivo in se kot tako rado na-vzame raznih zračnih primesi in drugih smeti. Ves čas od molže do njegove končne porabe je izpostavljeno onesnaženju, če nismo pri vsem njegovem ravnanju zadosti čisti in snažni. Najbolj in najlaže se pa onesnaži v hlevu med molžo. Točne preiskave kažejo, da se mlekc med molžo še najbolj nasmeti, deloma s primešavanjem nečistega zraka, ki ga je po naših hlevih povsod dosti, deloma pa s premalo snažno molžo. Da se odpravijo te hibe, so tečaji za molžo tudi pri nas še zmeraj potrebni in je velika škoda, da se opu- ■ ščaio.
Če hočemo dobivati čisto ini zdravo mleko, je skrbeti torej že v hlevu. Hlevski zrak mora biti čist in snažna mora biti tudi vsa molža. Pred molžo je hlev prezračiti, sicer je pa skrbeti, da Sv zrak s primerno ventilacijo redno in zadostno obnavlja, da ni poln škodljivih pPnov in druge nesnage, ki vplivajo kvarno ne le na okus in stanovitnost mleka, ampak tudi na njegove zdravstvene lastnosti. Čist zrak je potreben pa tudi živini za dihanje, da ostaja zdrava in trdna.
S o t e š č a n:
Križ na robu gozda
Povest iz ininilega stoletja.
Krik iz temine.
Soparen poletni dan so hladile prijetne večerne sence. Nebo, gosto obsejano z zvezdami, je pomenilo izpremembo vremena. Nad planinami so se že kupiiili črni oblaki, katere so obrobljali ognjeni bliski. Vmes se je čulo daljno grmpn;e.
Zatišje, samotna gorska vasica pod zelenim brdom, je v večernem hladu nanovo oživelo. Va-ščani so se zbirali pred hišami na zelenih tratah ter se Tivahno pomenkovali. Med njimi je bil tudi Di figarjev Vinko, ki se je pred dnevi vrnil iz večjega mesta, kjer je delal v tovarni. Njegovi doživljaji so zanimali slednjega vaščana. Znal je zanimivo pripovedovati.
Tudi :->molinov Poide je provzročil obilo zabave. Fant jo rad uganjal burke; kdor ga je poslušal, ta se mu je moral smejati. Podalo se mu je, ker je imel za mnoge besede svoje posebne izraze. Kadar se je udaril na nogo. tedaj jo je dobil nn rovnico z ušesi, bikor je tekel sekiri. Prijemal ni z rokami, ampak z grabljami in zaušnica mu je priletela na pisker. Dal mu je iz < finferja drobiž, komur jo je pošteno zasolil. Preden je zinil kako debelo, pa je vselej pogle-dol okrog sebe. Kadar so bili zraven otroci, tedaj je bilo oblačno in fant je stisnil jezik med zobe. Otrok ni maral pohujševati.
Dragar iz Zatišja je bil resen in preudaren, menil se je najrajši o gospodarstvu. Vinko mu je bil podoben, le da je bil oče navezan na dom, sina pa je gnalo po svetu. Doma ni imel obstanka. Ako je prebil zimo v domači vasi, tedaj je odšel pomladi iskat dela. Kadar je poleti pomagal očetu, pa jo je jeseni zopet kam popihal.
Sinova vrnitev je Dragarja vselej razveselila. Vinko ni prišel nikoli prazen, očeta je vedno rad podpiral. Pomagal mu je, da je popravil hišo in nakupil zemljišča. Tako je izboljšal gospodarstvo.
«Vinko že ve, kaj dela», ga je Dragar pohvalil sosedom. «Dobro se mu bo obrestovalo.^
«Fant ima prav», so menili vaščani «Ni slab kovač svoje sreče...»
«Denarja se bo nalezel kakor Bučar*, se je oglasil Smolinov Polde.
«Bučar pa, Bučarb je potrdil oče Dragar. «Kdo ve, koliko ima denarja!*
«Toliko ko vrag toče*, je Polde šaljivo dostavil. «Pa ga ni prihranil, marveč priskopa-ril...»
«Donaša mu ga menda sam bognasvaruj», je vedela Škarlela.
«Zaklad je izkopal*, je namignil nekdo izmed sosedov. «Pri križu na robu gozda...»
Ženske se ozirale plaho krog sebe. Ob misli na križ so se jim zbudili davni spomini. Tam mimo je šla premagana turška vojska. Bežala je pred' sovražnikom z obilnim plenom, ki j ga je tamkaj zakopala. Zato je verjetno, da je j
na robu gozda še mnogo zakladov. Stražijo pa jih hudobni duhovi.
Plašiti strahopetne ženske, je bilo Poldetu pravcato veselje. Brž je stresel iz rokava kopico pripovedk, da bi jih ostrašil. <Goldinar ni mnogo denarja*, je začel modrovati. «Pa če ga zakop-Iješ v zemljo, ga daš v varstvo ,ta boljšemu' iz spodnjega oddelka. Kakor bi pihnil, je pri njem ter ga čuva, kakor zna le sam peklenšček.*
«Kaj praviš, kako bi ga okradla?* ga je ustavil Vinko.
Polde se mu je posmehljivo rogal: «Haha, vraga boš okradel! Denar ti izpremeni v črepinje, pa ga išči, ako moreš.. .*
«To je pa res*, je prikimal starec, katerega so vsi klicali za strica. Celo vrabci na strehah so mu nagajali: «Fic, fic*, in možiček je menil, da ga poznajo.
«No, stric, povejte, kaj je res*, ga je silila mladina.
«1 no, to, da izpremeni vrag denar v oglje*, še je odrezal. «Tako ga skrije in varuje.»
«Ali slišite?* Poldetu je ugajalo, da je stric na njegovi strani. Ženske so se stiskale druga k drugi.
«Tako je bilo nekdaj*, je menil Dragar. «Da-nes je menda drugače.. .*
Polde je ugovarjal: «Prav takt j r1 ostalo. Starega Klinca st« gotovo vsi poznali. Nekdo ga je opazil, ko je skrival ponoči lonec denarja. Zakopal ga je na vrtu pod češnjo, potem pa, sedel na zemljo in rekel: ,Kdor ga je zapečatil, ta ga
Med molžo v hlevu naj se opusti tudi vsako kidanje in ravnanje z gnojem.
Kakor moramo gledati na čist zrak, tako moramo skrbeti tudi za čisto molžo. Pri nas je navada, da vimena pred molžo umivamo. Tako umita vimena moramo skrbno in do suhega obrisati, preden se lotimo molže, sicer je vse delo nesnažno. Samo ob sebi je umevno, da mora biti molzač tudi čistih, torej dobro umitih rok. Prve kaplje mleka naj se iztisnejo na tla, ker so navadno smetne.
Ker je skoraj neizogibno, da se mleko med molžo nekoliko nasmeti, je potrebno, da namol-ženo mleko takoj precedimo. Cedila z vatinimi vložki so najbolj porabna, ker odstranjujejo po možnosti vso primešano nesnago. Tudi je mleko po molži takoj ohladiti.
Na ta način bomo že v hlevu najbolj skrbeli za potrebno higijeno pri mleku.
} UVAJANJE TUJE PLEMENSKE ŽIVINE.
Dvojna je pot, po kateri lahko izboljšujemo našo živino. Ena pot vodi do cilja na ta način, da ostanemo pri domači živini in da jo požlaht-nujemo samo iz sebe, torej s pomočjo domače krvi, druga pot pa vodi do cilja s tem, da si pomagamo s cepljenjem tuje krvi, torej s križanjem domače živine s prikladno tujo pasmo. Katera pot je boljša, o tem so danes celo posamezni strokovnjaki različnega mnenja.
Požlahtnjevanje živine s pomočjo domače krvi je sicer najbolj prirodna pot in najcenejša, ali ta pot je dolgotrajna in težko je priti do cilja, če je domača živina preveč mešane krvi, po drugi strani pa premalo užitkanosna in zato premalo hasnovita. Težko je dvigniti mlečnost, če je živina po svoji naravi premalo mlečna, in težko je ustvariti boljše životne oblike, večjo rastnost in zgodnejši razvoj, če vsega tega manjka. Ta pot je zelo zamudna in treba je dolgih desetletij zavednega in smotrenega dela in zelo interesiranih živinorejcev, da se kaj uspešnega doseže. Ta način požlahtnjevanja se priporoča zaradi tega le v krajih, kjer je živina kolikor toliko že zenačena in tudi sicer povoljnih lastnosti za užitek, kakor n. pr. v Bohinju, pa tudi po drugih krajih Gorenjske, kjer so živinorejci s svojo rdečecikasto živino zadovoljni.
Kaj drugega je pa v krajih, kjer je živina preveč mešane krvi in kjer jo je treba še v enem in drugem pogledu izboljšati. V takih razmerah je pa treba seči po kakem pripravnem tujem ple-
Zares Čl
i
\ > y
s**£ere zares čisto
menu, da se domača kri precepi in da se domači živini podelijo zaželene lastnosti. Vprašanje je le, katera pasma je za tako požlahtnjevanje najbolj pripravna.
Ta način pospeševanja je seveda dražji ali zato bolj zanesljiv in hitrejši. Zato ga po naprednih deželah, kjer se kaže potreba požlahtnjevanja s pomočjo tuje pasme, povsod uvajajo. Oprijemajo se ga najboljši praktični živinorejci, ker jim nudi največ uspeha. Cele pokrajine so na ta način že izboljšale svojo živinorejo, ne samo govedorejo, ampak tudi konjerejo, prašičereje itd.
! Na Dolenjskem je živina tako pomešana in tako različna za užitek, da ni drugega izhoda kakor ta, da si pomagamo s pripravno tujo pasmo, ki je imamo danes že toliko v deželi, da jo lahko za pleme že doina kupujemo in širimo. To je montatfonska pasma. Res da ni v vseh ozirih najboljša, ali za naše prilike nam izmed tujih pasem še najbolj ustreza in ugaja. Dokaz temu bodi to, da se je naši napredni živinorejci čim-dalje bolj poprijemajo in da so se te reje popri-jeli tudi že najbolj zavedni gospodarji. Praksa kaže, da smo z montafonsko živino pogodili na Dolenjskem pravo pot, zlasti koder je mlekarstvo večjega pomena.
Danes je ta pasma povsod cenjena, kjer redijo enobarvno živino mešane krvi.
SKRBIMO ZA ČIST ZRAK V HLEVU!
Med važne zahteve zdravih hlevov spnda tudi č i s t z r a k. Živali ga potrebujejo za dihanje, ki je najvažnejše opravilo živalskega telesa in življenja. Čist zrak je v hlevu prav tako potreben
kakor zunaj na paši. Na paši se ga živina najbolj naužije, zato je pri pašni reji, kjer se vrhu tega prosto giblje, najbolj zdrava in utrjena.
Med hlevskim zrakom in zrakom na paši je velika razlika. V hlevu se zrak hitro kvari, če ne skrbimo za zadostno zračenje. Izprijen zrak pa ni zdrav. V hlevu se zrak kvari naj b j. j z dihanjem in razkrajanjem gnoja pod živino. Pri dihanju se izločuje iz pljuč ogljikova kislina (ogljikov dvokis), ki je škodljiva, pri razkrajanju živalskih odpadkov nastaja pa amonijak, ki j® tudi škodljiv. Po slabo zračenih hlevih se nabere posebno v zimskem času in če pustimo gnoj dalje časa pod živino, toliko teh škodljivih plinov, da nam sapo zapirajo, če stopimo v hlev. V takih hlevih nam krma manj zaleže, krave nam slabše molzejo in živali sploh slabše uspevajo, ne gleda na to, da so tudi bolehavosti bolj podvržene.
V slabo zračenih hlevih se vse preveč pri-mešavajo zraku tudi razne druge smeti in prah, ki prihaja od klaje in stelje, od kožnega fclapenja in potenja itd. Najbolj nezdravi so nizki, soparni in temni hlevi, če jih premalo zračimo. To se pa rado godi po naših krajih. Slab, izprijen Zrak je v hlevu bolj škodljiv kakor nizka toplota. Ta škoda se pozna na vsem, na živalih iu ljudeh, če morajo v takih hlevih prebivati, pozna se pa tudi na mleku, pri molži in pri vsem ravnanju s takim mlekom, ki ga dobivamo v premalo snažnih hlevih. S slabim zrakom se primešavajo mleku razne glivice in druge smeti, ki kvarijo mleko in ga delajo manj porabnega za jed in /.a druge izdelke.
Čistoča pri molži in mleku je torej prvi pogoj za pridobivanje zdravega mleka. Za čistočo pa skrbimo v prvi vrsti s čistim hlevskim zrakom.
bo odpečatil'. Tisti, vi je slišal te besede, je potem kopal in kopal, a ni mogel priti do denarja. ,Ta boljši' ga je sprejel v varstvo.. .*
Ženske so se komaj upale dihati, tako jih je bilo groza. Polde pa je nadaljeval: «Ali pa tedaj, ko so v Podstrani kopali zaklad in izkopali le sodček peska. Pustili so ga na vrhu in zasuli jamo. Drugi dan pa ni bilo ne peska ne soda...*
«Zakaj se pa Bučarju posreči!* je opomnil Dragar.
«Čudak ima menda kaj posebnega...* si je Polde izmišljal.
«Kaj neki?* so ugibali vaščani.
«Čarodejno svečo, vrv od zvona, blagoslovljeno palico in pa črne bukve*, je stric važno našteval.
«Eh, kaj bukve!* je ovrgel Polde. «Vragu se mora zapisati, potem se lahko prijateljski pomenita. Za plačilo mu vrag donaša srečo.*
«Naposled pa pride po dušo...» je vzdihnila Škarlela.
Ženske so se prekrižale. Plaho so gledale proti gozdu, kjer samotari dom vaškega skopuha. Tam na robu pa čaka ,ta boljši', ki preži na njegovo dušo.
Na vasi se je medtem že popolnoma zmračilo. Nizko pod nebom so se podili težki oblaki. Bliski so bili vedno bolj ognjeni Grom iz daljave se je močneje oglašal.
Skrbni Dragar je postal nemiren. <<Nocoj bo hudo*, je opozoril sina. <rPo soparnem dnevu rado treska.*
Vinko ga je pomiril: cShladilo se je. Nič ne bo hudega, oče,*
«Ako bo začelo pokati, poglej okrog hiše. Človek mora biti pripravljen, kadar mu preti nevarnost.*
To je izrekel in odšel v hišo. Prižgal je luč in pripravil blagoslovljeno vodo in leskove šibe, blagoslovljene na cvetno nedeljo. Te je imel navado sežigati ob hudi uri in kropiti okrog hiše.
Odhajali so tudi drugi vaščani. Ostala sta le Vinko in stric, ki je sukal v ustih vivček in motril oblake.
«Dežja ne bo mnogo*, je sklepal po kratkem opazovanju. «Bliska se za plnauino.. .*
«Morda le nekaj kapljic*, je dostavil Vinko. Voščil je starcu lahko noč in odšel žvižgaje proti kozolcu.
— Spati se mu ni ljubilo. Nocoj so mu misli uhajale na Celino, kakor se je imenovala najbližja vasica. Samo četrt ure je znašala razdalja po bližnjici, dočim je bila cesta nekaj daljša. Nič več kakor tri hiše so se skrivale tamkaj med gostimi drevesi. V duhu se je ustavil ob prvi, pri Lesjaku.
«Minka!* Prav po tihem je izgovoril Vinko ime svoje neveste, kakor bi stal pod njenim oknom. Že pet pomladi ga vodi tjakaj stezica med cvetjem in zelenjem. Srce mu je polno čiste ljubezni in neomajne zvestobe. Misel na svojo izvoljenko mu je v tujini krajšala dolge ure. K njej so uhajale vse njegove želje, vse njegovo hrepenenje.
Najbolj se je veselil ob povratku svidenja s svojo zaročenko. Vselej mu je prihitela naproti z razprostrtima rokama. V njenih zvezdnih očeh je sijala solza veselja.
Letos pa s strahom opazuje, da Minka ni ve5 taka, kakršna je bila druga leta. Naproti mu je prišla le do praga, kjer je počasi iztegnila svojo roko. Manj je bila prijazna in zgovorna; poznalo se ji je, da je hladna in okorna.
cAli je kaj zagrešil?* Preštel je vse svoja korake, pa se nj ničesar domislil Morda je doživela kako neprijetnost. Poznal je njenega očeta, ki je bil vse prej kakor prijazen. Edino hčer je hotel obdržati doma, zato ni maral slišati o možitvi. Morda ji je celo prepovedal, naj se z nikomer ne ukvarja.
Vinke je hotel izvedeti, odkod ta njena i prememba. Nekaj ga je z vso silo gnalo na Celino. Pogledal je kvišku v oblake, ki so se trgali in drobili. Tudi bliskanje je ponehalo; odmevi daljnega groma so bili redki in zamolkli.
Zamišljen jo je ubral na Celino. Tiho, z rokama v žepu je stopal po stezi med njivami, koder je nekdaj veselo požvižgaval. Noč je bila temna, le semintja se je zabliskalo.
Dospel je do Lesjaka. Lično pobeljena hiša je stala ob poti med sadnim drevjem. Zadaj za oglom je bilo okno, kjer je tolikokrat potrkal.
Pripravil je kopico vprašanj in stopal po prstih proti oknu. Nekje ob ograji so ležale grab-lje, ob katerih se je spotaknil.
Zato bodi ena prvih nalog naših živinorejcev, da skrbe za čisti zrak v hlevih in da v ta namen odpirajo po potrebi okna in vrata ali pa, da imajo v hlevskih stenah nalašč za to napravljene priprave, ki jih imenujemo prezračila ali ventilacijo, kakršna je že uvedena po dobrih hlevih.
Sejmi
V7. decembra: Sevnica, Dobrna, Vuzenica, Luče, Borovnica, Brezovica, Murska Sobota, Žužemberk, Bohinjska Bistrica; 9. decembra: Dobova, Mihalovec, Sv. Lovrenc pri Prožinu, Mokronog, Vremske gorce, Me-/ tlika;
i 10. decembra: St. Jurij ob južni železnici.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 3-50 do 4-25 Din, poldebeli 2-50 do 3 Din, plemenski 2 do 2-75 Din, biki za klanje 2 do 2-50 Din, krave 2 do 2-50 Din, klavne debele 2 do 8 Din, plemenske 1-50 Din, klobasarice 1*25 Din, molzne in breje 3 do 4 Din, mlada živina 2-75 do 4 Din. Cene mesa pa so bile: goveje meso I. po 12 do 14 Din, II. po 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic po 4 do 7 Din, telečje I. po 12 do 16 Din, II. po 8 do 10 Din, svinjsko sveže po 8 do 20 Din za kilogram.
JAJCA. Zaradi prilično ugodnega vremena je še precej svežega blaga, kar je povzročilo, da se cene niso dvignile.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah:
1 dolar za okrog 56*20 Din; v devizah:
1 dolar za 56-40 do 56-57 Din;
100 francoskih frankov za 221-38 do 222 04 Din;
100 češkoslovaških kron za 167 69 do 168-l9Din;
100 italijanskih lir za 288-36 do 294-36 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 277 do 280 Din; Investicijsko pa 65 do 67 Din.
Kratke vesti
= Ljutomerski vinski sejem je preložen. Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru je na-
meravala prirediti vinski sejem v prvi polovici decembra. Izkazalo pa se je, da bi bil ta čas neugoden. Letošnji mošt je imel namreč mnogo sladkorja in trgatev je bila pri nas pozna, zato vino meseca decembra še ne bo godno za pretok in tudi ne za pokušnjo. Zaradi tega je podružnica sklenila, da preloži sejem na poznejši čas, in sicer na dan 12. januarja, ko bo vino že tako, da se bodo mogli zanimanci brez skrbi odločiti za nakup. Na sejmu bodo vina iz vsega sreza, iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in tudi štri-govskega okoliša. Izbira bo torej velika. Tisti dan priredi tudi ljutomerska mestna občina licitacijo svojega izvrstnega vina iz Bebrovnika in Gomile. Naprodaj ima 160 hI letošnjega in nekaj malega lanskega pridelka.
= Enotna tarifa za zavarovanje proti požaru.
Izvrševalni odbor Zveze zavarovalnih zavodov je imel v Beogradu seje, na katerih se je razpravljalo o številnih požarnih škodah, ki so v zvezi z gospodarsko krizo. Sklenjeno je bilo, da se premije zaradi tega ne smejo zniževati. Določena je bila enotna tarifa, ki se je morajo držati vse včlanjene zavarovalnice.
= Varstvo sadnega drevja proti zajcu. Banska uprava je začela v dogovoru s Kmetijsko družbo večjo akcijo za dobavo primernih žičnih koškov sadjarjem, in to po polovični ceni, da bodo lahko zavarovali svoja mlada sadna drevesa pred zajcem. Žične koške dobavlja Kmetijska družba v Ljubljani po 8 Din; polovico krije banska uprava. Koški so iz pocinkane žice, zelo j solidno izdelani in 130 cm visoki ter bodo gotovo [ ustrezali svojemu namenu za dolgo vrsto let.! Podružnice Kmetijske družbe naj zaprosijo po Kmetijski družbi bansko upravo za mreže svojim • članom. Ostali zanimanci pa morajo prošnje kol-kovati po 5 Din in jih odposlati naravnost na bansko upravo. Akcija se bo nadaljevala, dokler bodo potrebni krediti na razpolaganje.	t
= Vinski zakon in kletarski tolmač. V do-j glednem času izide razmerno precej obširna knjiga pod tem naslovom. Vsebovala ne bo samo, zakona o vinu s pravilnikom in obrazci, marveč tudi stvarno kazalo, tolmačenja za razumevanje zakona in pravilnika, strokovne razprave o najvažnejših vinskih boleznih in napakah, dovoljenih kletarskih manipulacijah in o drugem, vse v zvezi, odnosno v skladu z zakonom o vinu. To bo važna pomožna knjiga za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituozami, za vinske konsumente
in kletarske kontrolne organe. Snov za tisk je zbral in priredil Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v pokoju, vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika dravske banovine v Mariboru. Ker bo velikost naklade tega iz-danja omejena na najnujnejše število izvodov, se zanimancem priporoča, da že zdaj prijavijo omenjenemu piscu in izdajatelju, koliko izvodov knjige naj se pridrži za nje.
= Izdelovanje tropinšnice je dovoljeno samo vinogradnikom za lastno uporabo. Banska uprava dravske banovine opozarja na dejstvo, da nekateri brezvestni vinski pridelovalci in trgovci v poedinih krajih države napravljajo in prodajajo tropinšnico, bodisi samo zase bodisi pomešano s pristnim vinom, navzlic temu, da imamo tako ogromne neprodane zaloge dobrega vina pri poštenih vinogradnikih. Po zakonu o vinu je naprava tropinšnice z izluženjem grozdnih tropin z vodo brez dodatka sladkorja dovoljena samo čistim vinskim pridelovalcem, ne pa vinskim trgovcem in točilcem, čeprav so poslednji obenem tudi vinogradniki, toda izključno samo za lastni domači potrošek. Na dotični posodi mora biti napis: cTropinšnica. Ni za prodajo*. Proti kršilcem teh določb se bo najstrože postopalo. Kazni po zakonu o vinu za to so: 7 dni do 3 mesece zapora in 300 do 30.000 dinarjev denarne kazni, zaplemba in uničenje ali denaturiranje proizvoda, razglas sodbe v listih in odvzem obrtne pravice, plačanje vseh stroškov sodne razprave, analize, izvedenstva in izvršitve sodbe. Vsi tudi samo sumljivi primeri takih in podobnih kršitev zakona o vinu naj se v korist dobri reči nemudno prijavijo kletarskemu nadzorniku dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15, ki jamči za molčečnost o prijavi po službeni dolžnosti.
PRI JEDI JE TREBA MISLITI S.AMO NA JED!
Če gledamo delo različnih udov, vidimo, da pri nekih delih nadomešča živčevje samo vpliv volje. Ud. ki je pri neki živalski vrsti neodvisen od volje, utegne biti pri kakšni drugi vrsti volji zavezan. Dočim naša volja želodcu običajno ne ukazuje, se to stalno godi pri morski zvezdi. Morska zvezda ima kaj preprosto prebavilo: želodčno torbo, enostavno vrečo brez črevesja in brez odvajalne odprtine. Kadar je žival prebavila
Tedaj se je za oglom premaknila senca. Nekdo je moral biti pod oknom in jo je plaho odkurfl. Cul je nagle korake, ki so se izgubljali po vrtu.
Vinku so se odprle oči. «AIi je res taka?> Vse v njem se je upiralo bridki resnici. «Pa zakaj je to storila ?*
Kdo je tekmec, je bil Vinko nestrpno radoveden. Kakor iskre so švigale njegove misli po okolici, a nikjer ni mogel najti tovariša, ki bi ga inogel obdolžiti. Pa čemu bi se trudil in ubijal! Minka mora vedeti in mu povedati. Prej ne bo odnehal
V prsih mu je vrelo in kipelo. Ali naj jo ubere *a predrznikom ali naj pokliče na odgovor Min-ko, svojo nezvesto zaročenko? Najprej se je odločil obračunati z dekletom. Moral pa je nekoliko počakati, ker je bil preveč razburjen.
Naslonil se je na ograjo in gledal okrog sebe. Stopinje na vrtu so utihnile; ko se je zabliskaio, ni mogel ničesar zapaziti.
Čim se je nekoliko pomiril, je stopil pod Okno. «Minkab jo je poklical in potrkal.
«Ali si ti?j se je oglasila zaspano izpod odeje. jJaz*, je kratko pritrdil. cPa nocoj! Ali se ne bojiš nevihte?* ' 'Kako pa veš, da bo nevihta ?> jo je prijel ta besedo. «Ali se ti je sanjalo?*
<Ko sem legla, se je bliskalo in grmelo...» • Mhm.» Fant se ni smel prenagliti. Prav v zadnji žep je shranil trde besede. Poprej jo mora izvabiti k oknu. Ako jo prej raz-draži, bi mu kljubovala.
cTrudna sem in noč je tako kratka*, se je opravičevala. Vendar je vstala in se ogrnila.
Prijel jo je za obe roki, ki ju je krepko stisnil, da je Minka tiho zastokala ter se mu izkušala izviti.
Držal jo je z vso silo in začel brez ljubeznivega uvoda: cMinka, nekdo je bil tukaj... Cim me je začutil, je pobegnil...»
«Beži, beži!* Desnica v njegovi roki je rahlo vztrepetala. «Kdo bo šaril tukaj ponoči. Maram za ponočnjake.*
cVidel sem ga, ko je planil od okna. Zapele so mu pete, nato pa je izginil med drevjem. Zapletal se je med veje in lomastil po vrtu.*
Porogljivo se je nasmehnila: cVinko, kdo ve, kaj si slišal? Pes jo je ubral za mačko... To te Je premotilo.*
cMinka, ne imej me za bedaka. Videla si ga in slišala.... O tem sem trdno prepričan.* «Prav nikogar, Vinko.* <Položi roko na srce in ponovi, kar si izrekla ...»
<Nikogar ni bilo*, je tiho ponovila. To jo je izdalo, da ni govorila resnice.
Zavrnil jo je očitajoče: <Grdo je, ker me varaš. Tudi ako bi se zarotila, bi ti ne mogel verjeti...»
«ZakIinjaIa se ne bom. To ni moja navada.* «Minka, zakaj nisi odkritosrčna? To ni lepo od tebe!*
cCesar ne vem, tega ti ne morem pov«AsiL Ne bodi vendar nadležen!*.
<Boli me, ker se plazijo mračnjaki pod tvojim oknom.. .* Mladeniču se je poznalo, kako bridko je občutil to, kar je povedal.
Tudi Minko je zabolelo. <OsumIjaš me po krivici ...», se je nekam umaknila. cNičesar ne morem zato, ako me nadlegujejo ponočnjaki. .*
cMinka je priznala!* Zadelo ga je kakor udarec. Zdaj mora izvedeti, kdo se ponuja njegovi zaročenki.
Začel je mehkeje: «Minka, povej mi, kdo se je predrzml. Kaj je imel opraviti tukaj na tem prostoru?*
Vprašanje je bilo mučno in nadležno. Dihnila je šele čez nekaj časa: *Nisem ga poznala...»
«Ali je bil domačin? Morda je prišel iz druge vasi ali celo iz sosedne fare?*
Dekle ni hotelo nikogar izdati. Trdilo je, da Je čulo zgolj trkanje na okno. Norčevalo se je, da ga je Vinko prepodil, preden je mogel neznanec izpregovoriti kako besedo.
«No, vidiš. Prej si pa rekla, da ni bilo nikogar...* Pošalil se je klubovalno: <Le za njim, kmalu ga bova njela...»
<Nehaj, Vinko!* jo je užalilo. «Ako me imaš res rad, mi tega več ne omeni *
Vinko je odnehal. «No, pa pustiva to 6tvar! Govoriva rajši o tem, zakaj si letos drugačna, kakor si bila lani.*
«Oh, že zopet!* ji ponovno nI ugajalo. «Moj Bog! Kakšna pa naj bom! Kakšno me že hočeš imeti?*

vsebino svojega želodca, zavestno in z voljo preobrne ta organ narobe, da izvrže preostanke. Drugače rečeno: medtem ko je mišičje našega želodca nehotno, je želodčno mišičje pri morski zvezdi hotno.
Bolj ko se bitja razvijajo in izpopolnjujejo, bolj se njih volja postopno umika nezavednemu v opravilih, ki so ji prvotno pripadala. Zato nam brezdvomno ni treba več misliti na prebavo. Naše živčevje opravlja ta posel, medtem ko mi delamo ali spimo. Vežbajmo svojo voljo, naučimo jo, naj se zopet potopi v naše ude in vnovič bo osvojila področje, ki ga je prepustila živčevju. Trebušno mišičevje je precej občutljivo za učinkovanje volje. Ako sedeš za mizo brez veselja, bož slabo prebavljal, saj nobena reč ne izziva trebušnega krčenja niti izločanja.
Kdor trdovratno uživa rezance, kakor jih slijo na primer bolnikom, često obsodi svoj želodec na brezdelje. Hrano je treba večkrat menjati in ne neprestano uživati ene in iste jedi. Kdor razmišlja pri jedi o svoiih opravkih ali pa za mizo čita, odvaja proti možganom moči, ki bi bile bolj potrebne v prebavni duplini. Odtod naporna prebava. Misli na jelo, kadar si pri skledi, pa boš bolj prebavljal'
BUNČANI NA MURSKEM POLJU. Življenje v naši sicer mirni vasi ie bilo precei živahno pred volitvami. Na dan volitev smo se Bunčanci že na vse zgodaj odpravili na volišče. Pot je bila slaba, ker je ves čas močno deževalo. Ljudje so nas radovedno ogledovali in povpraševali: «Ka:n pa kam?» Mi pa smo odgovarjali: «Na volišče!« Vsi smo dobro umeli klic domovine za složno delo, za gospodarsko utrditev in za okrepitev države proti pogubnemu strankarstvu. Volit sta šli iz naše občine dve tretjini upravičencev. Gospodje, ki ste nas hoteli odvrniti od volitev, zdaj vidite, da ste pogoreli, zato nas pustite odslej lepo v miru! Našega narodnega poslanca g. Jakoba Zemljiča prosimo, naj se zavzema za nas. Ker pozna naše razmere, bo gotovo deloval za koristi kmetov. V teh kritičnih časih res moramo ralo potožiti. Komaj zmagujemo davščine, kaj šele vse druge vsakdanje potrebe. Tudi pri nas je bila letos v dobi rasti močna suša. Ljudie so pridelali malo, nekateri skoro ničesar. Pšen ci je
zelo škodovala zgodnja suša. Krompirja tudi ni veliko. Ajda pa je bila lepa, a jo je pobrala slana. Živino moramo sploh pobijati, ker je ne moremo prodati in ne rediti brez krme. Odločilne činitelje prosimo, naj se nas usmilijo in nam pomagjjo. — Prišel je spet adventni čas, ki zapira vhod v za-korsko srečo. Predpust pa bo imel čudi pri nas več kandidatov za sladki zakonski jarem, i CELJE. (Smrtna kosa.) Umrla je v Celju v 74. letu starosti ga. Leopoldina Rakuscheva, rojena Gsundova, vdova po bivšem županu in vele-trgovcu g. Juliju Rakuschu in mati veletrgovcev 1 gg. Daniela in Viljema Rakuscha v Celju. Pokoj-: niči bodi ohranjen blag spomin! | GORAČI PRI CABRU. Prosimo za skromen kotiček v vašem listu, katerega dobivamo vedno { vsak petek in ki nam prinaša zanimive novice. Hudo je naše življenje. Mi Goračani smo vsi delavci, ki smo pretekla leta v tem času že delali v Slavoniji in smo imeli mnogi v tem času zaslu-' ženih že 1000 Din. Letos se pa še nič ne sliši, da bi se obetalo kakšno delo. Vsi čakamo, da bo kaj bolje, pa od nikoder ne kaže nič dobrega. Poljske pridelke, ki smo jih kmetje letos pridelali, bomo do božiča že pojedli, zlasti ker je bila naša letina slaba. Posebno krompir je slabo obrodil. V takih težavah smo že, da smo kadilci morali opustiti pipe.
I GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Sokol bo imel običajni Miklavžev večer v soboto ' 5. t. m. v Sokolskem domu s prav mičnim sporedom in veseljem za mladino. Udeležite se in privedite mladino! — Druga prireditev bo na sv. Štefana dan popoldne z igro in po igri s prosto zabavo. Sokol pa ne prireja le zabav, ampak tudi potrebna in koristna predavanja o nalogah, potrebi in važnosti Sokolstva. Letos sta bili že dve taki predavanji v Gorenji vasi in v Poljanah. Obe sta bili dobro obiskani. — Naše nasprotnike so zadnje volitve silno razkačile, ker niso pričakovali v Gorenji vasi take udeležbe. Zato pa je sedaj silna jeza nad volilci, ki se niso dali in se ne bodo dali ugnati, da bi ne šli po pravi poti. Sami ne vedo, kako bi se znosili nad nami. Poslužujejo se najnižjih pripomočkov. Celo z odpadki obmetavajo ponoči hiše in naprave naših somišljenikov. Pri zadnji sokolski prireditvi se je eden teh lopov maščeval s tem, da je g. Jožku V. s Trate pri Škofji Lcki razrezal plašče pri avtomobilu in mu napravil pre lejšnjo škodo. Storilcu so že na sledu. Zlikovec bo dobil za ta čin j primerno kazen. Da se ne pozabi, je treba ome-
Lepi beli zobjeRJisflrR«
m^^a^mt^mm^mmmmmm^m gvoje največje priznanje in popolno zadovoljstvo o Cblorodont zobni pasti. Več let že uporabljam "Clilorodont" in ljudje a\9 zavidajo radi mojili lepili zob,katere sem dosegel le z dnevna uporabo Vaše Cblorodont zobne paste. S. Favietič, M.... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, ter zaviačajte vsak nadomestek.
niti, da so Članice Marijine družbe najuneteje hujskale proti volitvam. Pa pravijo, da so ta društva strogo cerkvena, ki se v nobeno posvetno reč ne vtikajo. — Od nedelje na ponedeljek je začelo tudi v dolini snežiti. Padlo je za nekaj prstov snega.
STARA LOKA. Volilni boj je bil v naši občini dovolj trd in oster. Vsi preudarni in trezno misleči volilci so zmage v starološki občini odkrito veseli, ker dobro vedo, da nam le vztrajno delo na gospodarskem polju more olajšati težave. Posamezne vasi v naši občini go se kljub nasilnemu prigovarjanju, naj se volilci vzdrže volitev, odrezale naravnost sijajno in zaslužijo zavedni možje in fantje vso pohvalo in priznanje. V Formah so šli na volišče prav vsi volilni upravičenci in so dosegli lCOodstotno udeležbo. Od 42 volilnih upravičencev v Dorfarjih jih je volilo 41, to je 98 odstotkov. Šutna je dala 80 odstotkov, Žabnica 70 odstotkov, Godešič 63 odstotkov in Sv. Duh nad 50 odstotkov. Vsa čast gorcem iz Cepulj, ki so kljub deževju šli na oddaljeno volišč«1 in dali 44 odstotkov. Prav lepo so se udeležili volitve Crngrobčani. Udeležba je dala 33 odstotkov, čeprav se je računalo, da bo udeležba i/. Crngroba naravnost malenkostna. Zadovoljive številke so dale tudi druge vasi. Celotni uspeh v občini jo 55 odstotkov. Delo naših poslancev bo v prvi vrsti posvečeno gospodarstvu. K treznemu sodelovanju pa so poklicani vsi, ki hočejo narodu dobro.
SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH.
Že dolgo časa ni bilo nobenega poročila iz naše benediške doline, čeprav ima <Domovina» pri nas precej naročnikov. Tudi naša sokolska četa se je polnoštevilno odzvala klicu naše domovine in odšla na volišče. Udeležili so se volitev prav vsi člani, čeprav so nasprotniki vsepovsod nabijali lepake in agitirali od hiše do hiše proti volitvam. Našli so se med nasprotniki tudi taki zagrizenci, ki so trgali s sten agitacijske lepake, katere so nabijali naši vrli Sokoli in katere je izdelalo naše vrlo učiteljstvo. — Naša sokolska četa je po jjsenskem delu začela zopet redno
Gustav Strniša:
Planinci
<Na meni ni vrsta», se je nekdo oglasil.
<Na meni tudi neb je povzel drugi.
<Jaka še ni šel. On mora itib je zakričal Anže.
«Saj resi Vidiš ga no! Na tebe bi bil skoro pozabiL Seveda boš ti danes šel! Kar odpravi seb je ukazal Andrej.
Strahopetec je prebledel.
«Le urno pojdi, Jaka! Živino bo treba kmalu napojiti, vode pa ni skoro nič. Kar brž pojdi, saj boš moral še dvakrat v brezno, ker je danes tvoj danb ga je bodril Andrej.
Jaka se je skušal iznebiti te poti, pa ni šlo.
<V planinah se ne prepiramo, kdo pojde po led. Danes smo pozabili, da ti še nisi šel, kar bi moral sam storiti in nas opozoriti, kajti vsak novinec mora vskočiti. Mar misliš, da bomo mi nositi zate vode ali pa stari Lipe?» je zarentačil. Andrej. Pristopila sta dva krepkejša tovariša in udarila z rebernicama ob tla.
cče hočeš, te pa spremimo, da ti ne bo dolg žas? V prepad boš pa moral sam, še pomagali ti bomo s palicami b se je pošalil širokopleči Bre-gar.
Jaka je vzel nahrbtnik in šel počasi proti breznu. Vsi so gledali za njim. Ko se je približal, se je urno pognal na stezo, vodečo v dolino.
c Ali si gada zagledal?* se je šalil Andrej.
«Še enkrat pridi, pa ti ustrojim kožo z reber-nicob je zažueal Andrej, ki se je približal družbi.
Lestvo so popravili in takoj je zdrknil Šimen v prepad.
Ko je Marta čula, kakšni nevarnosti je Šimen odpetal, se je tudi sama zahvalila Anžetu in ga prosila, naj postane njen in Šimnov prijatelj, kar je fant veselo obljubil
III.
Miha je res šel v Ljubljano po pravice za prijatelja Cimbrovega Toneta. Pa je dobil svojo pravico. Zaprli so ga. Zatrjeval je, da se s Cimbro-vim komaj pozna, najrajši bi ga kar zatajil, kakor je Peter Kristusa. Pa ni mogel. Priznal je, da ga je Tone prosil, naj mu prinese listine, sicer pa da se komaj poznata.
Ko je dva dni nato korakal proti domu in se jezil nad pravico, ki nikjer ne pogleda skozi prste, sam ni vedel, da ga slede možje pravice, ki so hiteli za njim, da bi tako ujeli Toneta.
Cimbrov je sedel na hribu za vasjo pri svoji rodni hiši. Od daleč je Miho zagledal. Hotel je kar skočiti k njemu. Tedaj je pa opazil v daljavi tri bajonete, ki so se svetlikali v solncu.
«Ne boste kaše pihali, prijatelji!* je zamrmral Tone, še preden ga je Miha sam opazil. Odšel je v planine, kjer je hotel najti začasno zavetišče.
Miha je obstal pred hišo in ga klical. Pa se ni hotel od nikoder pokazati.
«Ali ima ta fant dober nos! Kar vedel je, da nisem ničesar prinesel*, je modroval divji lovec.
Ko so se pa približali orožniki, je kar kresnil po svojem nosu, se nasmehnil in rekel:
«S tem človekom se ne more kar tako zobati črešenj! Sam vrag je v njem. Ni ga, pa ga nit Ali ste ga vi gospodje tudi želeli videti? E, na-vihanec jel Bog ve, kje se že zdajle klati in se smeje vsem skupaj v pest.*
Orožniki so se obrnili na drugo stran, Miha je pa odšel domov.
«0 Tone, da si ti prišel v planine!* se je razveselil Boncljev črednik Tinač. Nekateri so se pa Cimbrovega kar zbali, ko so ga zagledali, saj so ga smatrali za morilca, ki ga zasleduje postava.
Tinač je pa bil vedno njegov prijatelj. Tudi pri usodnem pretepu je bil udeležen in se je tepel na Tonetovi strani.
Šimen se ni brigal za Cimbrovega. Ni ga dobro poznal. Umor je pa strogo obsojal, zato je ostal proti Tonetu tuj in nedostopen.
Novi došlec se pa za vse skupaj ni kaj prida brigal. Lezel je po skalah, preizkušal najbolj nevarne strmine in se veselil svojega zdravja. Vedno se mu je videlo, da se bori s skalovjem, ki ga hoče premagati in podvreči in pokopati pod seboj. On pa drzno vztraja in ostane vedno zmagovalec.
Najbolj je skrbelo fanta, kaj bo pozimi, Prepričan je bil, da bo neko zimo obležal zmrznjen v snegu, če ga ne bodo prej presenetili orožniki. Sicer je pa izbegaval take misli in ni hotel biti otožen, češ, da bo še prezgodaj prišel tisti nesrečni čas.
Odkar je prišel Tone v planine, Je bil črednik Boncelj vedno zamišljen iu resen. Nekega dne
telovadbo ob četrtkih zvečer. Vabimo tudi ostale naše zavedne fante, da se vpišejo kot člani v Četo. Naj ne poslušajo naših nasprotnikov! Pozimi bodo za člane vojake tudi vojaške vaje v šolskih prostorih vsak četrtek ob 7. zvečer. — Zapustila sta nas podstarosta brat Janko Ko-1 škar, učitelj na tukajšnji osnovni šoli, in njegova soproga s. Justa, učiteljica, statističarka naše čete. Požrtvovalna sokolska delavca nam ostaneta v neizbrisnem spominu! Želimo jima na novih službenih mestih v Pišecali obilo sreče!
ŠČAVNICA. Otožno so zapeli zvonovi naše farne cerkve na griču Sv. Ane :n naznanili, da je po kratki bolezni kruta smrt pretrgala nit življenja triletnemu IvanČku, edinemu sinku posestnika in kolarja Franca Z u p c a na Sčavnici. Dragi Ivanček, zapustil si svojo žalostno mamico, očeta in dedka v času, ko se je osulo cvetje. Žalostno je bilo slovo, ali sveta vera nam deli tolažbo, da se vidimo nad zvezdami. Iskreno sožalje Ivančkovi rodbini!
VOJNIK. Žrebanje velike kmetijske efektne loterije bo nepreklicno 8. decembra. Prosi se vse, ki so prejeli srečke v razprodajo, naj nakažejo do tega dne zanje denar, a preostale srečke do tedaj vrnejo. Vse neplačane 6rečke se razveljavijo. Bližnje imetnike srečk vabimo, naj se osebno udeležijo žrebanja, ki bo v posojilnični dvorani v Vojniku. Izid bo objavljen tudi v cDomo-vinb.
*	Dopisnikom! Dopisi, ki so izostali in so dobri za tisk, pridejo prihodnjič na vrsto!
•	Narodni poslanci odpotujejo t Beograd v soboto 5. t. m. z brzini vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 19.55. Narodni poslanci iz štajerskih sre-zov in iz Prekmurja stopijo v vlak na Zidanem mostu ob 21.02.
• Oprostitev taks za prosvetne prireditve. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, po katerem ne more banska uprava več izdajati potrdil, na osnovi katerih so prosvetna društva dosegla oprostitev plačevanja taks. Za izdajo takih potrdil bo odslej pristojno le ministrstvo prosvete, na katero naj se prošnje naslavljajo in odpošiljajo preko prosvetnega oddelka banske uprave. Prošnje se morajo tudi opremiti s potrebnimi prilogami (programi, naslovi predavanj itd.). Prosvetna
društva se na ta odlok opozarjajo, ker imajo finančna oblastva nalog, da ne upoštevajo potrdil, ki jih ni izdalo ministrstvo.
*	Izpremembe pri mariborski občini. Z odlokom notranjega ministra je razrešen svojih dolžnosti dosedanji mariborski župan odvetnik dr. Alojzij Juvan. Za župana je obenem imenovan dosedanji podžupan, odvetnik dr. Franjo Lipold, a za podžupana šef mariborske borze dela in član banovinskega sveta Rudolf Golouh.
*	Ljubljanski dnevnik «Jugoslovan» je prenehal izhajati. Zadnja številka je izšla v nedeljo. Službene objave, ki so bile priložene «Jugoslo-vanu*, bodo odslej zopet izhajale kot priloga ^Službenemu listus banske uprave.
*	Poroka. Pri Sv. Križu pri Kostanjevici se je minilo soboto poročil g. Ivan Podboj, posestnik gostilne «pri Cenetu» v Ribnici, z gdč. Zofijo Ke-rinovo, hčerko Kerinove rodbine od Sv. Križa pri Kostanjevici. Mnogo sreče!
*	Brezplačno zdravljenje državnih uslužbencev v bolnicah. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo objasnjenje, da imajo vsi državni uslužbenci in člani njihovih rodbin pravico do brezplačnega zdravljenja v vseh državnih in javnih bolnicah na breme proračuna ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
*	V vsej državi popijemo alkoholnih pijač za skoro štiri milijarde dinarjev. Po nedavno objavljenih podatkih smo popili lani v naši državi 66,000.000 litrov žganja v vrednosti 1.320,000.000 dinarjev, 240,000.000 litrov vina v vrednosti 1.200,000.000 dinarjev in 310,000.000 litrov piva v vrednosti 1.240,000.000 dinarjev. Skupna vrednost pijač znaša 3 milijarde 760 milijonov dinarjev. Ogromna je ta vsota, ako pomislimo, da ne znašajo na primer izdatki prosvetnega ministrstva za vse šole, knjižnice, znanstvene zavode, gledališča in podobno niti ene milijarde dinarjev. Koliko koristnega bi se lahko za zapite milijarde napravilo v državi!
*	Fašisti ponarejajo naš denar. «Arbeiter-Zei-
tung» poroča iz Milana: Po klepetavosti tržaškega «Piccola» se je izvedelo, da so v zadnjem času v Italiji razpečavali ponarejene tisočdinar-ske bankovce. Oškodovanci so se obrnili na policijo, ki pa v začetku ni mogla izslediti razpeče-valcev. Cim jim je bila na sledu, so takoj zopet izginili. Bilo je jasno že od vsega početka, da se ponarejajo jugoslovenski bankovci na debelo in da gre za dobro organizirano družbo. Videlo se je tudi, da izkušajo ponarejene bankovce pred-
vsem vtihotapiti preko meje v Jugoslavijo. Pred nekaj dnevi so zalotili v Pulju nekega Pietra Talenta, ko je izkušal nekemu kapitanu izročiti 18 tisočdinarskih ponarejenih bankovcev. Obenem je bilo aretiranih še pet drugih. Ugotovljeno je, da je Pietro Talento član puljske fašistovske organizacije. Pri njem so našli še 30 ponarejenih bankovcev. Preiskava je ugotovila, da so izdelovali te bankovce v neki tržaški tiskarni, katere lastnika so te dni aretirali. Tržaški prefekt je bil v zvezi s tem odkritjem nujno pozvan v Rim. Posebno značilno je dejstvo, da so te nov-čanice popolnoma slične onim, ki so jih našli pri Petru Gruberju, ki jih je dobil, kakor je sam izpovedal, v Monakovem od Perčeca in Paveliča.
*	Močan potresni sunek v krškem okraju. V noči na 30. novembra malo pred 2-20 so v Kr-
| škem, Leskovcu in bližnjih vaseh čutili tako močan potresni sunek, da je celo speče ljudi prebudil. Kakor pripovedujejo oni, ki so bedeli, so kmalu po 2. uri začuli votlo podzemsko bobnenje, ki je bilo podobno zadušenemu ropotu. Temu bobnenju je sledil močan potresni sunek v isti smeri, ki je bil tako močan, da so zažvenketale šipe in zanihali vsi viseči predmeti. Bržkone je moral biti potres v okolici močnejši.
*	Nesreča na lovu. Ponesrečil se je posestnik g. Pihlar s Kamenščaka na lovu. Obstrelil ga je Rudolf Kovač iz Cezanjevcev po neprevidnosti. Pihlar je dobil strel v trebuh. Operacija v bolnici je pokazala, da se šibre niso razpršile in da niso predrle Črev.
*	Padlo drevo mu je zdrobilo nogo. Viničar Koser, ki je uslužben pri Kleinoschegu v Rado-merščaku, je podiral z drugimi v gozdu drevje. Ko so žagali navidezno zdravo deblo, ki pa jo bilo v notranjščini trhlo, se je to prelomilo, padlo Koserju na nogo in mu jo pod kolenom zmečkalo. Avto ljutomerskega gasilnega društva ga je prepeljal v ormoško bolnico.
*	Mlad obupanec. V nedeljo zvečer je v Mariboru prišel 181etni delavec Ferdinand Ogner nekoliko vinjen domov v Vojašniško ulico, kjer je stanoval zadnje čase. Segel je po flobertovki in si pognal kroglo v desno sence. Nezavestnega fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori • smrtjo.
*	Žaloigra mladega vajene«. Te dni se je pripetila v Vegovi ulici v Ljubljani huda nesreča. Vrhniški avtobus je povozil vajenca Josipa Mah-kovca, rojenega leta 1916. v Zadobrovi in stanu-jočega na Studencu pri Ljubljani. Mahkovec je
mu je domača dekla prinesla iz doline steklenico Sganjice. Kar zlil jo je vase in potem pijan obležal v koči.
Prišel je k njemu Simen, da bi se z njim pomenil zaradi neke paše. Boncelj ga je gledal z izbuljenimi očmi in blodil:
«Cimbrov Tone, prijatelj moj! Pusti me vendar! Vedno sem te rad imel. Vem, ne moreš se Irtvovati zame. Ni mogoče! Oba sva bila pijana. Ti si udaril in tudi jaz sem. Moj udarec je bil smrtonosen, ne tvoj! Slišal sem, da je lobanja počila, kakor bi bil udaril po piskru. Takoj sem se streznil. Pa sem sedel samo štirinajst dni zaradi neke praske, ki jo je umorjenec imel na licu. Tebe siromaka so pa osumili umora, premišljenega umora, ker si pijan Čeljustal, da ga boš zmlel v mlince.*
Ko je Simen to cul,- je obstal in prisluhnil.
Boncelj je kmalu umolknil.
Simen je odšel. O mraku je srečal Cimbro-vega, ki je utrujen prilezel iz sosednje planine.
«Nekaj bi te rad povprašab, mu je omenil Črednik.
Tonetu se je čudno zdelo, da je Simen tako prijazen z njim, saj ga navadno niti pogledal ni.
<Kar povej mi, kaj bi rad!* je odvrnil.
«Povej mi po pravici in resnici: ali dobro veš, da si res ti ubil onega hlapca, ali se ti vse samo dozdeva?>
«Drugi trdijo, da sem ga. Sam pač ne vem. Pijan sem bil kakor čep.*
<Zakaj bc nisi javil, če si bil pijan? Obsodili bi te bili samo zaradi pijanosti.}
«Kako naj to dokažem? Popival sem pri rajnkem Martincu, ki ga je zadel mrtvoud in ubil mojo edino pričo.}
•rAli je bil Boncelj pri tepežu?> «Seveda! Menda se je tepel na moji strani.* «Boncelj je ubijalec, ne pa ti!* Krepko in trdo je izgovoril Simen te besede. <Kako moreš to vedeti?* se je čudil Tone. <Prav danes se je sam izdal. Napil se je žga-njice. V koči leži, buli v strop in se opravičuje pred teboj in svojo vestjo.* Cimbrov je sklonil glavo: «Danes je vse prepozno} Morda bi ne bil obešen, toda sedel bi najmanj deset let. Ranil sem orožnika, kradel sem. Znan tat sem postal. Zakaj nisem vedel, da nisem ubil onega? Vse bi bilo lahko dobro. Pametno bi bil živel in delal kakor drugi ljudje. Sila lomi železne duri. Lačen sem bil, zato sem segel po tujem blagu.s
Simen je pustil Toneta, ki je zamišljen obsedel.
Naslednji dan je pa Cimbrov takoj šel nad Bonclja: «Ti si torej ubil hlapca
Boncelj se je stresel: «Kdo to trdi?;> Njegov glas je bil hripav, boječ in negotov. <Ti sam si rekel. Slaba vest te je izdala.* Prebledel je, da je bil tak kakor pobeljeno plato. Nato se je razjokal kakor otrok:
«Da, Tcne, res je! Najbolj žalostno je to, da nisem imel toliko moči, da bi bil priznal resnico.
Ti si pa zaradi tega padal vedno globlje in jaz te imajn na vesti!* Cimbrov je molčal.
«Kaj naj storim? Ce hočeš, grem v dolino in priznam vse. Pred vsem svetom priznam, pa naj me ubijejo!*
Tone je zamahnil z roko: «Je pač taka usoda! Ne moremo se dovolj krepko boriti proti nji. Dane« sem izgubljen, če tebe primejo ali ne. Moja rešitev bi bila Amerika, pa ne morem dobiti dovoljenja. Povsod so zasledovalci vmes.* <Tone, odpusti, Če moreš!* «Pustiv« to! Zal mi je, da ~em kradel in streljal na orožnike, ker sem it umoru nedolžen. Tvoja kazen bi bila sploh manjša, če bi se bil javil. Ti bi sedel le zaradi uboja, dočim sem bil jaz osumljen pravega umora, ker sem pijan prej grozil Jurčkovemu. Pa zdaj j«- vse prepozno!*
Boncelj je ves obupan odšel v kočo. Ni se pomiril. Ze ponoči je odšel v dolino, kjer se je zgodaj zjutraj javil orožnikom in jim vse povedal. Aretirali so ga in odvedli v mesto v eapor. Njegovo življenje je bilo neomadeževano, kaznovan še ni bil. Skesano je vse prizral in bil je obsojen samo na dve leti hude ječe. Zadovoljno je nastopil svojo kazen. Njegova vest je bila zdaj pomirjena. Ko je odhajal iz sodne dvorane, je prosil sodnike, naj milo sodijo nesrečnega Cimbroveg« Toneta, če jim pride kdaj v roke, ker je sam nedolžen in je kriv njegove nesreče samo on, črednik Boncelj, ki je bil boječ ligar in ni takoj priznal svojega zločina.

telo naglo privozil iz Simon Gregorčičeve ulice, istočasno je pa privozil pravilno po desni strani avtobus. Kolesar je zavil na levo, na križišču so pa posuta tla s peskom, na katerem mu je spodrsnilo, da je padel s kolesa. Dočim je kolo padlo na levo stran, je Mahkovec priletel na desno naravnost pod avtobus, ki mu je šel čez glavo. Bil je takoj mrtev.
*	Na lovu obstreljen. Te dni je bil v gozdovih v Loški dolini večji lov, ki ga je opazoval tudi 201etni Janez Kraje, sin posestnika iz Starega loga pri Ložu. Naenkrat se je od nekod sprožila puška in Kraje je padel obstreljen na tla. Neznani lovec ga je zadel s šibrami v prsi, glavo in v desno roko. Krajca so prepeljali v ljubljansko bolniščnico.
*	Stroj ga je pritisni!. V kurilnici na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani se je pripetila hujša nesreča. Med delom je stroj pritisnil k zidu 42-letnega delavca Alojzija Okorna, doma v Lučah pri Gornjem gradu. Okornu je poškodovalo spodnji del života in noge. Ponesrečenec se zdravi v ljubljanski bolniščnici.
*	Dvakrat požar. Iz Starega trga pri Slovenjgradcu nam pišejo: Letos pomladi je pogorelo veliko gospodarsko poslopje v Legnu, po domače Gradišču. V nekaj mesecih so postavili novo, moderno poslopje, ga pokrili s cementno opeko in spravili vanje ves letošnji poljski pridelek. Dne 16. novembra pa je nenadno okrog 1. ure popoldne to poslopje zopet zgorelo.
*	Huda nesreča posestnika. Te dni se je vračal iz gozda proti domu s težko naloženim vozom lesa 38letni posestnik Rudolf Oblak iz Zabukov-ce. V bližini Barbarinega rova se je voz nagnil v jarek, podrl Oblaka, se prevrnil nanj, ga pritisnil čez trebuh ter mu prizadejal hude notranje poškodbe, obenem pa ima ponesrečenec tudi na-lomljeno hrbtenico. Prepeljan je bil na zdravljenje v celjsko javno bolnico.
*	Požar v Višnji vasi. V nedeljo zjutraj je nastal ogenj v nedavno zgrajenem skladišču v tovarni papirja, ki je last g. Leopolda Klančnika. Ogenj je uničil veliko zalogo papirja in vse lesene dele skladišča. Na pomoč so prihiteli najprej sosedje, potem pa še gasilci iz Vojnika in Nove cerkve, ki so preprečili, da se ni ogenj razširil na sosednja gospodarska poslopja.
*	Pobegli nmobolnik. Ze pred kakimi tremi tedni je pobegnil od doma 521etni bivši državni nameščenec Simon Schiffer iz Gaberja in ni od tedaj o njem nobenega sledu. Schiffer, ki je du-
ševno bolan, je velike postave, suh, bledega obraza, zmedenih oči, gologlav, brez nogavic in nosi otroško suknjico, katere rokavi mu segajo komaj do komolcev. Komur je o beguncu kaj znano, naj to sporoči predstojništvu celjske mestne policije.
*	Berač vlomilec. Novomeško orožništvo je aretiralo te dni berača, češkoslovaškega držav-! ljana Františka Urbana. Urban je prišel v mesto in dobil prenočišče v hlevu g. Ferliča. Tam se je seznanil z dvema vojakoma, ki imata v hlevu v oskrbovanju konja orožniškega majorja g. Ziv-koviea in poročnika g. Djordjeviča. Berač je enemu od obeh vojakov zamenjal uro, z drugim vojakom, Lampretom, pa je sklenil popolnoma drugačno kupčijo. Ko sta vojaka hlev zapustila, je berač izkoristil priliko, vlomil v Lampretov zaboj in vzel iz njega 330 Din kovanega denarja. V času, ko je berač z ukradeno vrečico zapuščal hlev, je Lampret ugotovil tatvino. Pozval je orožništvo, ki je hotelo moža prijeti. Berač se je z vsemi močmi uprl in se vlegel na tla. Spravili so ga pokonci in odvedli na orožniško postajo, od-tam pa v zapore okrožnega sodišča.
*	Pet vlomov v eni noči. Te dni ponoči je po-setila neznana vlomilska družba Krašnjo pri Lu-lcovici. Vlomilci so izvršili v eni sami noči pet vlomov. Udrli so v trgovino in gostilno Regine Burjove, nato pa se odpravili za plenom v hišo ' Antona Lebeničnika, potem v hišo Pavla Klop- | čiča, v shrambo Marije Lipovškove in naposled še v trgovino Maksa Cerarja. Pri vseh hišah so zlikovci utrli šipe v oknih, nato pa okna odprli in zlezli v notranjost. Odnesli so, ker niso našli primernejših predmetov, pu večini obleko, razne jestvine, tobak in se tudi napili alkoholnih pijač. Na delu so bili najbrž kaki štirje moški, kajti po dva sta oČividno prihajala v stanovanja, dočim sta morala dva zunaj stražiti. Ni izključeno, da sta bila dva člana te vlomilske tolpe 211etni Rudolf Arnold in 201etni Stanko Zgajtiar, prvi z Gorenjskega, drugi iz okolice Mirne na Dolenjskem, ki sta pred dnevi vdrla tudi v hišo Josipa Ur- j bančiča v Mali vasi ter pokradla v družbi z že. aretiranim Jernejem Arnoldom veliko razne zlatnine.
*	Sol sta prodajala ca saharin. 25. novembra je bil v Domžalah sejem. Tja sta se pripeljala z motornim kolesom dva moška, ki sta naletela na nekega delavca, kateremu sta ponudila v nakup zaboj saharina. Ker pa delavec ni imel denarja, si ga je pri znancu izposodil in ga izročil prodajalcema. Delavec je naložil laboj na kolo in se
odpeljal. Med potjo se je ustavil v neki hiši in zaboj odprl. Nemalo pa se je prestrašil, ko je odvil zavitke in pokusil saharin, ki je bil slanega okusa. Ugotovil je, da je bila v zavitkih navadna kuhinjska sol. Odšel je na orožniško postajo in javil sleparstvo Orožnikom iz Domžal in Preddvora se je posrečilo izslediti sleparja v osebi Ivana Lombarja, posestnika, trgovca in gostilničarja iz Trstenika, občina Preddvor, in Franca Rakovca, po domače Pavletovega, iz Gorič, ki bosta imela opravka s sodiščem.
*	Sirov napad na svate. V prijazni vasici Ple-menitašu se je vršila te dni gostija. Svati so iz Lukovega dola prišli po nevesto Rauhovo Julko v Plemenitaš, da bi jo odvedli k poroki. Ko so se popoldne odpravljali svati v Lukov dol, so jim domači fantje in možje zašrangali cesto. Ker so zahtevali preveč, namreč okoli 1000 Din, sta se ženin Nikič in starešina tej zahtevi uprla, češ, da niso za šranganje dobili dovoljenja od ženina, kakor je tod običaj. Zaradi odklonilnega odgovora so razburjeni fantje navalili na svate s koli in noži. Ženin Nikič je dobil tako hude poškodbe, da je obležal v nezavesti. Istotako so bili poškodovani tudi nekateri ostali svati, ki so se umaknili v Pirš:čevo gostilno, kjer se je pretep nadaljeval. Huje poškodovana je bila tudi gostilni-čarka. Po dolgem trudu se je posrečilo ženina zopet spraviti k zavesti, nato pa so svati, vsi krvavi in raztrgani, nadaljevali pot v Lukov doL Sirovo zadevo ima v rokah orožništvo.
*	Gospa Petek Ida naznanja, da je otvoril« novo trgovino s steklom in porcelanom v Panonski ulici v Ptuju. Izvršuje tudi vrezavanje šip. Velika zaloga okvirov. Cenjenemu občinstvu se vljudno priporoča.	390
*	Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo S dnevno nego medicinski učinkujočih obrambnih sredstev, kakršna sta: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože in Fellerjeva Elsa-pomada k* rast las. Skozi 35 let preizkušeni. Za vnaprej poslanih 40 Din se dobita dva lončka brez nadaljnjih stroškov v tovarni Elsa-floida Evgen V. Fel-ler, Stubica Donja, Elsa-trg 360, savska banovina.
*	Iigubil se je bel pes brak s resasto dlako, ki
sliši na ime «Krim*, v nedeljo dne 22. novembra v revirju od Medvod proti Skofji Loki. Kdor g* je našel, se prosi, naj ga odda proti nagradi lovcu Valentinu Tehovniku v Sori št. 2.	394
IV.
Metka se ni kesala, da je slušala svojo prijateljico in prišla k nji v mesto. Spočetka res ni bila posebno spretna. Pa se je šivanja kmalu navadila, da je tudi težje reči lahko izdelovala. Njena prijateljica jo je sprejela za družbenico. Metka ni pozabila svoje matere. Zvesto je starko podpirala in ji pošiljala denar. Starica od samega veselja in ponosa ni vedela, kako bi se oddolžila svojemu dobremu otroku. Hvalila je Metko po vasi in jo proslavljala napram vsakomur, kdor jo je sploh hotel poslušati.
Svojega zapeljivca je Metka popolnoma pozabila. V mestu je postala še resnejša. Opazovala je življenje in spoznavala, kako lahko človek zabrede, zlasti mlado dekle, čt nima trdnega značaja in močne volje. V moško družbo ni zahajala. Le priznati si je morala, da Šimna še vedno ni pozabila.
<Ce si tajim ali ne, še vedno ga ljubim b si je rekla. «Pač si nisem nikoli mislila, da mi ostane njegova podoba tako globoko začrtana v duši.*
Odprla je predal in vzela iz njega sliko, ki jo ji je podaril črednik, preden je odšel v planino. Nasmehnila se je njegovemu prijaznemu, »dravemu obrazu in toplo ji je bilo pri duši.
Ni pa trpela zato, kei ga ni bilo v njeni bli-iini, niti si ga ni preveč želela. Ostal ji je kakor lep spomin v srcu in tega spomina je bila vesela, oklenila se ga je kakor nekaj lepega iu prijaznega.
Ob nedeljah Bta odšli s prijateljico v prosto naravo, kjer sta se razvedrili. Ce sta imeli dovolj časa. sta se usedli često na vlak in se odpeljali obiskat Metkino mater.
Kadar so se bližali prazniki, sta bili posebno zaposleni. Zato sta take nedelje pred prazniki ostali kar v mestu in se iii samo malo izprehajat v okolico.
Tako sta tudi v nedeljo pred binkoštmi hiteli po široki predmestni ulici na oddih v tiho naravo.
Po cesti se je prizibal pijan Človek, ki se je kar zaletaval. Bil je še mlad, toda skrajno zanemarjen in slabo oblečen. Ko je zagledal Meto, je kar zazijal, obstal in se ji zarežal:
«A, ti si, ljubica moja mila! Zakaj si od-bežala? Kolikrat sem že mislil nate. Za tabo želim in koprnim 1 Zal mi je, da sem te zapustil!* je dejal in se ustavil pred njo.
Stresla se je. V tem izgubljencu je spoznala Jako. Komaj je stisnila iz sebe:
«Bog se te usmili! Kako si mogel pasti tako globoko!*
Zasmilil se ji je. Njeno srce je res bilo zanj mrtvo, toda oglasilo se je usn iljenje, saj je bila njena duša dobra in občutljiva Človek, ki ga je nekdaj postavila na oltar svojega srca, je stal zdaj pred njo ves zanemarjen, blaten in pijan.
Pijanec se je zakrohotal:
«Vidiš, Metka, je že tako na svetu. Stric mi ne da ničesar, ker ne maram biti črednik. Ti neumni govedarji so ine zapodili s planine. Tiste-
mu Simnu sem jo hotel malo zagosti. Ne maram, da bi kdo postopal za mojim dekletom! Mojo nakano 60 pa pravočasno preprečili. Se zdaj n« vem, kako so mogli spoznati mojo namero. Potem sem odšel v mesto. Postal sem dninar. Za vse sem pograbil, kar je sploh kaj neslo, pa ml ni nihče preveč zaupal. Ne vem zakaj. Iz mlinarja sem se prelevil v pravega pijanca. Vidiš, komaj sem dobro prišel s planine, sem že tako napredoval. Ali ni to imenitno? Ha, ha, hal Kar easlu« žimo, vse zapijemo, mi le služimo, da gA pijemo!*
Metkina prijateljica je postala nestrpna. Bal« se je za ugled. Ni marala, da bi ju kaka znanki! videla v pogovoru s tem potepuhom.
Jakec je zdajci zavzdihnil:	j
<Metka, odpusti mi! Se vedno te ljubim! T«* daj sem bil pač norec. Spet postanem panietnik!* Ni mu odgovorila. Odhitela je za tovarišico* «Nikoli me nisi ljubila!* je ječal za njo pU janec, ona ga ni več slišala.
Metka se je motila, ko je menila, da bo imela pred Jako mir. Pijanec si je dobro zapomnil, d« jo je srečal, čeprav je bil nabasan kakor kanon. Ze naslednji dan je bil v zglasilnem uradu, kjef je poizvedel za njen naslov.
Jaka je pač hotel tudi Meto izkoristiti, 5e bi se dalo. Nekaj denarja je upal dobiti od nje, ket je bil prepričan, da mu bo dala že zavoljo usilji« vosti.
* Država bo izdala srebrne novce po 10 in 20 dinarjev. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o kovanju srebrnih novcev po 10 in 20 dinarjev. S tem zakonom re pooblašča finančni minister, da pusti skovati srebrne novce po 10 in 20 dinarjev v skupnem znesku 450 milijonov dinarjev, in sicer 20 milijonov novcev po 10 dinarjev in 12-5 milijona novce" po 20 dinarjev. Srebrne novce bodo kot zakonsko plačilno sredstvo dolžne sprejemati v neomejeni količini vse državne, ba-novinske in občinske blagajne, privatne osebe pa do zneska 500 dinarjev pri enem plačilu. Novi srebrni novci bodo vsebovali 55 % čistega srebra. Na sprednji strani bodo novci nosili lik Nj. Vel. kralja, na drugi strani pa državni grb z označbo vrednosti in letnice. Za kovanje potrebno srebro bo finančni minister prevzel od Narodne banke na podlagi zakona o pogodbi med državo in Narodno banko od 11. maja letos. V tem zakonu je že določeno, da privzame finančni minister srebro, ki ga ima Narodna banka v svoji blagajni, in sicer po ugotovljeni kovinski vrednosti. Tega srebra ima Narodna banka za 33-9 milijona dinarjev. Nadalje lahko gospod tinančni minister pokupi od prebivalstva srebro in srebrne novce po tržni ceni srebra. Ostalo srebro, potrebno za kovanje, lahko finančni minister kupi v inozemstvu. Predvojni kovani nikljasti novci kakor tudi povojni novci po 5 in 10 par (iz kovine game) prenehajo biti zakonsko plačilno sredstvo in se v teku enega leta lahko zamenjajo za novce po 25 par.
PRI KRMLJENJU JE TREBA SKRAJNE ŠTED-LJIV0STI.
t
J Zaradi pomanjkanja krme, na katerem trpijo razni kraji v naši banovini, je treba, da smo do skrajnosti štedljivi s pridelano krmo in da si pomagamo tudi še do drugih krmil, kakor vemo in znamo. Vse, kar je količkaj porabnega za klajo, je treba izrabiti, za potrebni nastilj pa skrbeti z listjem, mahom, smrečjem itd.	i
Potrebno štedljivost pri krmi je razumeti na ta način, da dajemo živini vsak dan le toliko krme, kolikor je neobhodno potrebuje, da se vzdržuje pri svoji telesni moči in da nam ne huj-ža. Zaradi večje štedljivosti je treba, da dajemo Sivini točno odmerjene količine. Na vsako bilko je gledati, da se nam po nemarnem ne pogubi! Potrebni odmerki naj se ravnajo po živi teži posameznih živali. Večje živali potrebujejo zaradi'
tega tudi več krme. Pa je tudi razlog, zakaj se mali kmetje posebno v letih pomanjkanja in stiske radi obračajo k reji manjših «buš», ki rabijo manj krme in so sploh malotrebne.
Kakor je treba za štedenje rednih in točno določenih odmerkov, tako je treba, da gledamo pri krmljenju sploh na red in na točnost pri po-kladanju. Pri govedi zadostuje na dan dvakratno krmljenje, kateremu se živali hitro privadijo, ker je zanje bolj naravno in zato tudi bolj prikladno. Ostali čas naj živali mirno ležijo in počivajo. Seveda moramo skrbeti, da so hlevi zadosti topli, ker s tem obenem skrbimo, da se manj krme porabi. Mrzli hlevi so sami na sebi škodljivi, ker se v takih prostorih veliko več krme porabi za proizvajanje potrebne telesne toplote in je vsa ta krma brez gospodarskega haska, tako rekoč zavržena. Pri živini pa moramo skrbeti tudi za red in snago, še bolj kakor v drugin letih, saj
Al SLABOSTI
je nekoliko kapljic Fellerjevega bolečine pomirjujo« čega, blago dišečega Elsa*fluida na sladkorju ali v mleku še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, j kašljem, hripavostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, j dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni stekle« niči za 62 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Ev» gen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360, savska banovina.	.
nam je znan pregovor, ki pravi, da red in snaga pol krme odvaga. Četudi ni tega dobesedno jemati, se vendar vidi, da nam bogate izkušnje potrjujejo veliko važnost čistote v hlevu in rednega snaženja živalske kože s ščetjo in česalom.
Ce je pomanjkanje krme tako veliko, da ne moremo izhajati z doma pridelano in drugače pridobljeno krmo in da nam vsa štedljivost ne moie pomagati do povoljnega uspeha, potem je treba s krmo stiskati, to se pravi, da je treba živini krmo pritrgovati in v skrčenih odmerkih pokladati, torej manj krme polagati, kakor bi jo morali. To stiskanje ima seveda za posledico, da nam živina hujša in da nam daje tudi slahši užitek. Krave postanejo kumerne in nam tudi veliko manj molzejo. Tudi tako daleč gre v takih letih pomanjkanje, da nam živali v pravem pomenu beseda stradajo in da trpi in propada z živinorejo vse gospodarstvo. Tako težkim izkušnjam gredo naši živinorejci tudi letos nasproti po raznih delih naše države.
Pristopajte h Vodnfai družbi!
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Kako postanem dober godbenik.
To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLl) v Mariboru št. 104 —B takemu prijatelju glasbe, bodisi začctiiiuu ali iz-režbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navaduo dopisnico!
Ljubljana - Mestni trg
DAMS vE SNEŽKE gumijaste Din
Trganie v sklepih
je začetek revmatičnih obolenj. Krajevno zdravljenje obolelega dela telesa se izvršuje doma z obkladki pistyanskega blata. Dobiva se v prikladni obliki v drogeriji Gregorčevi v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.	397
USTANOVNI OBČNI ZBOR KOLA JUGOSLOVENSKIH SESTER NA BLANCI.
B1 a n c a, novembra. Po vsem Posavju opažamo letošnjo jesen živahno društveno gibanje. Tako tudi ua Bianci, kjer smo na pobudo učiteljice ge. Bregantove dobili novo društvo. Poleg že obstoječega gasilnega društva in podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se je na Blanci porodilo v nedeljo 22. novembra popoldne še tretje društvo: podružnica Kola jugoslovenskih sester.
Iz Ljubljane so prispele na zbor dvorna dama ga. Tavčarjeva, podbanova soproga ga. Pirkmajer-jeva in gospe Gašperlinova, Gnezdova, Grivčeva in Bajtova. V prijazno okrašeni šolski s )bi se je zbralo do sto kmetskih mater in deklet. Došle goste so pričakovale že na postaji V osnovni šoli so pozdravili došle dame šolski upravitelj g. Bregant in njegova soproga, župan g. Radej, načelnik gasilcev g. Divjak in postajni načelnik g. Virant. V prijaznih besedah se je dvorna dama ga. Tavčarjeva zahvalila vsem za prisrčen sprejem.
Odslej ji ni dal miru, vedno jo je nadlegoval. Njena prijateljica pa je šla na policijo in Jaka ni smel več v hišo.
V besnici čepeč, je izgubljenec pripovedoval, ako je srečal svojo lepo ljubico, ki ga je velikodušno podpirala, dokler ni posegla vmes policija, da še blizu več ne sme. Jezil se je nad človeško krivico in pil, če je kaj imel.
V.
Planinci so se vračali domov. Stara Mica se je poslavljala od planin. Tih večer je ležal nad prirodo. Veter je komaj Čutno vel preko hribov.
Mica je odšla iz koče in počasi stopala po hribu. Bila je v svetli obleki. Kakor skrivnostna svečenica je šla pod nebom, zamaknjena v sinjavo Zvezd.
Dospela je do prepada. «Planine moje, nikoli več me ne boste videle, nikoli več!> je šepnila. «Dobro čutim in vem, da sem letos zadnjikrat tukaj.*
Zagledala se je na rob prepada, ožarjen od Tneseeine, in nadaljevala:
«Še enkrat pojdem v prepad, preden odidem!* Sedla je na kamen iu se vsa zagrebla v spomine. Čas je bežal. Ni se zmenila. Predramila jo je šele zora in ko jo je dosegla zarja, se je dvignila in hitela v prepad:
«Da, prepad moram še enkrat videti!* Počasi je zlezla po lestvi v globel. Obsedela Je na polici v snegu. Spomnila se je, kako ji je
tu pred petdesetimi leti njen Andrej razodel svojo ljubezen. Tu v tem nepripravnem kraju ji jo je razodel, ker se je bal, da bi ga utegnil drugje kdo slišati. Pri tem je bil v silni zadregi. Potem je pa šel v fužine po svojo smrt
Mica vstane in hoče zlesti po lestvi počasi nazaj. Ko pride do srede, se krčevito oprime klina in vzdihne:
<Kaj mi je vendar? Kar nekam v glavi se mi
vrti!*
Ko hoče dalje, se ji zvrti pred očmi. Roki izpustita klin. Lestva se nekoliko nagne in starka
pade z glavo nazaj v prepad.
»
«Mica, Mica, kje si?*
šimen in Marta letata po planini in kličeta starko, ki se ne oglasi.
«Mica! Zakaj se ne oglasiš?* je zaskrbelo Šimna.
Starka je mrtva ležala v prepadu in strmela s široko razprtimi očmi v sivo skalo nad seboj. Iz rane na glavi ji je curljala kri, ki je pordečila sneženo kepo, na kateri je ležala.
Črednik in njegovo dekle sta dospela do prepada.
Šimen je videl nagnjeno lestvo. Obšla ga je huda slutnja. Legel je nad prepad, potegnil lestvo k sebi in jo pritrdil, da je dobro stala. Hitro se je vrgel nanjo in zdrknil v prepad, kjer je našel Mico mrtvo. (Dalje prihodnjič.)
Parkelj ga je vzel
Miklavž in parkelj v noči gresta po mestih, trgih in vaseh. Je znana njima vsaka cesta in prosta pot po hišah vseh.
Otrokom pridnim razdelita z darili še kak dinar vmes, porednim brezovka pa zvita zapoje pesem, bridko res.
Tako se lani je zgodilo, kar vsa nam izpričuje vas. Je Lenček v košu plakal milo in prosil pomoči na glas.
A parkelj trdosrčni nemi se nič za prošnje zmenil ni; izginil z Lenčkom koj je v temi, za njim več bilo ni sledi.
Ni hotel Lenček priden biti, ubogal ni nikogar nič, zato je moral parkelj priti, odnesti v košu ga brez prič.
Je stokrat bolje, priden biti, ko parklju se podati v pest, ubogati in se učiti in dobremu ostati zvest!
Matija Belec.
O pomenu, delu in uspehih kola je predavala ga. Bajtova. Odposlana je bila ob tej priliki tudi udanostna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji.
K novoustanovljenemu društvu je pristopilo mnogo novih članic. Dvorna dama ga. Tavčarjeva in ga. Pirkmajerjeva sta darovali društvu 150 Din. Kolo jugoslovenskih sester je dobilo z ustanovitvijo organizacije na Blanci svojo 36. podružnico. Novoustanovljenemu društvu, ki hoče pomagati siromakom v bolezni in nesreči, želimo mnogo uspehov 1
IE?A PROSLAVA PRAZNIKA UEDINJENJA.
Dolenjavaspri Ribnici, decembra.
V nedeljo 29. novembra se je v šolski in sokolski telovadnici v Dolenji vasi vršila za širše občinstvo in člane Sokola prav prisrčna proslava praznika uedinjenja, prirejena po članih Sokola in učencih narodne šole, članih podmladka Rde-iega križa.
Učitelj g. Pave nam je v prav prisrčnem govoru pojasnil pomen in zgodovinsko ozadje tega dne. Nato so nastopili učenci z igro ^Klepetuljo*, deklamacijami, govori o Rdečem križu in petjem. Posebno lepo je bilo videti sokolsko deco, ki je izvajala pod vodstvom učitelja Pavca razne vaje. Sledile so še vaje članov, petje in živa slika.
Ljudje so z zanimanjem sledili sporeda in videli, koliko tihega dela in požrtvovalnosti je bilo treba, da je prireditev lepo uspela. Vso prireditev so vodili šolski upravitelj g. Vončina, učitelj gospod Pave in učiteljica ga. Vončinova. Petje je vodila gdč. Klunova.
Prireditve se je udeležilo prav veliko število ljudi, med njimi tudi g. župan kot ustanovni starosta našega Sokola. Z veselj« m opažamo, da se sokolska misel krepko širi tudi v naših krajih. Treba bo še bolj združiti naše moči. Pomagajo naj nam pri delu tudi tisti, ki še zdaj "toiijo v ozadju, da se bo društvo še bolj razvilo, dobilo »voj prapor in svojo lastno streho.
Na 1. decembra se je vsa prireditev ponovila ta šolske otroke. Izostala je samo svečana zaobljuba članstva, ki se je vršila že 29. novembra. Zaobljubo je podalo lepo število članstva.
CESTA FRANKOLOVO—SOCKA-DOBRNA.
Frankolovo, novembra.
Ljudstvo iz teh krajev se ze dlje časa trudi, da bi se zgradila tako nujno potrebna cesta Frankolovo—Socka—Dobrna. Naposled je le prišlo do komisijskega ogleda te ceste, ki se je vršil 21. oktobra. Komisija je ugotovila, da je testa iz vseh ozirov zelo potrebna in da naj pride pri banski upravi in sreskem cestnem odboru prihodnje leto v proračun. Dogovorili so se tudi, da bo ta cesta banska II. razreda.
Čudimo se pa le nekaterim, da rujejo proti tej gradbi, češ, da ni tu prometa in da bi cesta preveč stala. Res je, da sedaj ni prometa po teh cestah, ki so tako blatne, da bi celo pešec lahko na njih obtičal v blatu. Ugovor, da bo to precej italo. Je nesmiseln. Brez denarja se gotovo ne bo »gradila. Upamo pa, da bo k cesti precej prispevala banovina. Povrh vsega pa bi od te gradbe imelo koristi naše siromašno ljudstvo, ki tako potrebuje zaslužka. Pa še eno: koliko več prometnih zvez ima kak okraj, toliko več so vredna posestva in toliko več je zaslužka v okraju.
Ko so leta 1848. gradili Južno železnico iz Trsta proti Dunaju skozi Celje, je tudi nekaj ljudi godrnjalo. Danes se pa vidi, koliko večji siromaki bi bili, če ne bi imeli te železnice.
Naša bodoča cesta bo predvsem služila kmetom in delavcem, zato bodimo vsi razsodni in še prosimo oblastvo, naj čimprej začne gradnjo. Nesmiselni so izgovori nekaterih, češ: «Jaz sem že prestar, meni ne bo cesta nič koristila!* Ali ne delamo vsega le za svoje potomce? če jablano vsadiš, bo od nje imel tudi le tvoj naslednik največjo korist. Ce bi se vsi tako izgovarjali, bi čez sto let nostal naš kraj pravcata puščava* ^
VINSKI SEJEM V IVANJKOVCIH.
Ivanjkovci, novembra.
Vinski sejem v Ivanjkovcih bo 10. decembra v dvorani kolodvorske restavracije. Na sejmu bodo razstavljena izključno vina iz ormoško-ljuto-merskega vinarskega okoliša. Dobila se bodo znana sortna vina, kakor šipon, rizling, beii bur-gundec, muškatni silvanec, rulandec, in vina mešanih nasadov, vsa v prvovrstni kakovosti. Cene so za ta izvrstna vina letos izredno ugodne. Vsak zanimanec bo lahko imel na enem mestu veliko izbiro in bo dobil pregled o letošnjem letniku. Železniške zveze so zelo ugodne.
NOVICE IZ SLOVENSKIH GORIC.
J a r e n i n a, novembra.
Prejšnji teden smo imeli več veselih poročnih gostij. Seveda so se slišali med veselim petjem vzdihi prizadetih staršev, ki morajo nositi velike stroške veselega gostovanjskega rajanja. Sedaj pa stopa poročna štola v začasni pokoj do poad-ventnih dni, ko bo pust razigrano zakraljeval in »rodil zopet pred oltar mnogi par. Pred dnevi smo imeli v Slovenskih goricah mnogo dežja. Slabo vreme je pomagalo širiti nalezljive bolezni. V Jarenini je šola zaprta zaradi ošpic. Pri tej bolezni je treba skrbno paziti, da se mali bolniki ne prehladijo, ker se potem rada pridruži pljučnica in smrt dobi svojo žrtev. V Vukovskem je umrla županova hčerkica Jelica Pezdirčkova, učenka I. razreda osnovne šole v Jarenini. Tudi Plohlov malček se je preselil te dni v večno pomlad. Draga otročička sta odšla in zarezala ske-lečo rano dobrim staršem, ki žalujejo za njima.
PESTRI SVETOKRISKI DOGODKI. Kralj boter trinajstemu otroku. — številne poroke. — Obstreljen fant umrl za poškodbami. — Vinska kupčija precej živahna. — Kuga med perutnino in svinjami. — Kmetijsko predavanje.
Sv. K r i ž pri Kostanjevici, novembra.
Odkar je toča izgubila svoj kredit, 93 je pri nas zgodilo vse polno novic, od katerih naj omenimo nekatere. Pred nekaj tedni se je posestnik Unetič spri s svojim iz službe odpuščenim hlapcem. Med prepirom za neko še ne poravnano mezdo, katere mu posestnik ni hotel izplačati, mu je hlapec hotel vzeti puško, ki jo je imel pri sebi, ker je šel istega dne na lov. To njegovo ravnanje je Unetiča tako razburilo, da je oddal na fanta štiri strele s samokresom. Hudim poškodbam je fant podlegel naslednjega dne v bolnici v Brežicah. Proti Unetiču je uvedeno kazensko postopanje.
Kljub hudi gospodarski krizi, ki je zlasti občutna v naši občini, katere vir dohodkov je v vinogradništvu, se je precej naših deklet omo-žilo. V začetku oktobra se je poročila gdč. Albina Kidričeva, hčerka župana, trgovca in posestnika g. Kidriča, z g. Paidaschem, brivcem v Brežicah. V drugi polovici oktobra se je poročila gdč. Pavlina Pisanska, trgovka, z g. Blaženkom Zuičem, lastnikom hoteia «Jadrana* v Jelši na otoku Hvaru. V začetku novembra je stopila v zakonski stan gdč. Pepca Staničeva hčerka gostilničarja, z vodjo Prvega delavskega konsumnega društva g. Antonom Kizeletom. Minilo soboto se je pa omožila gdč. Zofija Kerinova, hčerka znanega vinskega trgovca in lastnika velikega vinograda v Gadovi peči g. Franceta Kerina, z g. Ivanom Podbojem, lastnikom znane gostilne «pri Cenetu* v Ribnici. Tudi gdč. Frančiška Miklav-čičeva je vzela svojega izvoljenca g. Alojzija Mi-tarja, čevljarja pri Sv. Križu. Vsem novoporočen-cem obilo sreče;
V nedeljo smo pa imeli izredno slavnost. Posestnik g. Alojzij Colarič iz Dola, brat pokojnega splošno znanega majorja Martina Colariča, je za svojega devetega sina, trinajstega otroka, prosil Nj. Vel. kralja za botra. Kralj je prošnji ugodil in določil za svojega namestnika polkovnika g. Pu-riča. Kumovala je pa ga. Pepca Kerinova, mati zgoraj omenjene Zofije Kerinove. Sprejem kra-
ljevega namestnika je bil nad vse slovesen. Pred šolo so namestnika pričakali šolska mladina, občinski zastop, Sokoli, gasilci in mnogo drugega občinstva. Z burnimi vzkliki «Zivel kralj Aleksander!* je občinstvo spremljalo kraljevega namestnika do cerkvice, kjer se je nato izvršil krstni obred. Novorojenček je dobil ime Andrej.
Kljub vsem gospodarskim neprilikam je pri nas le precej življenja. Vinske kupčije so zelo živahne, ker je letošnji pridelek, koder toča ni dvakrat potolkla, izredno dober. Cene se gibljejo med 3 in 4 Din. Omenjeno naj bo tudi, da je letos razsajala med svinjami in perutnino neke vrste kuga, ki je naredila veliko škodo. Ljudje so perutnino in svinje klali, kjerkoli se je po^ kazal sum obolelosti.
Mrhovino so po večini pobrali okoliški cigani, katerim se na obrazu pozna, da jim mesa ne manjka. Na mestu bi pa bilo dognati, ali so resnične govorice, po katerih cigani mast baje prodajajo raznim prekupčevalcem. Iz zdravstvenih ozirov bi bilo na vsak način prav, če bi se izdale najstrožje odredbe, po katerih naj bi se živali, ki poginejo, odstranjevale izključno le po konjaču. Vsako drugačno ravnanje naj bi se najstrože kaznovalo.
Minilo nedeljo po maši je bilo tudi predava« nje o sadjarstvu in vinogradništvu. Predavatelj,' tajnik Kmetijske družbe, g. Fran Kafol iz Ljub^ ljane je v zelo lepih besedah opisal >omen sadje-reje. Kjer ne uspeva vinska trta in so parcele zasajene s samorodnicami, tja nasadite rajši jablane, ki so pri obstoječi krizi najboljši vir dohodkov. Predavatelj je žel mnogo priznanja in odobravanj:
POSLANEC LOVRO PETOVAR MED '	VOLILCI.
Ptuj, novembra.
Sreski akcijski odbor v Ptuju je na dan 27. novembra sklical v Narodni dom v Ptuju svojo zaključno sejo, ki je bila dobro obiskana iz vseli krajev obširnega sreza. Izven Ptuja je bilo nad 60 mož. Zborovanje je vodil g. dr. Senčar, ki je v uvodu ugotovil lepo delavnost vseh krajevnih činiteljev pri volitvah. Poslanec g. Petovar se je zahvalil vsem za trud, ki so ga imeli za skupno dobro reč in s tem pripomogli do tako lepega uspeha. Poročal je kratko o političnem položaju, orisal potem gospodarsko stanje v okraju in razvil načrt za svoje delovanje. Pozval je vse prisotne, da izrazijo svoje želje in stavijo predloge.
Vršil se je nad dve uri trajajoč razgovor, v katerem je vse polno govornikov izražalo svoja mnenja in želje. Soglasno se je določilo, naj se dela z vsemi sredstvi na to, da se označi vinorodni del ptujskega okraja za pasiven. Dve največji gospodarski težavi v tem srezu sta zdaj kriza v vinogradništvu in živinoreji. Dogovorila so se tudi javna dela, ki bi bila najnujnejša. Poslanec Petovar je pojasnil vse točke in prosil poslušalce, naj ga vedno o vsem v okraju točno obveščajo. Obljubil je, da bo vedno pazil na potrebe okraja.
Namestnik g. France Šolar se je nato najlepše zahvalil za zaupanje, ki ga je bil deležen.
Banski svetnik g. dr. Senčar je lepo uspelo, nad tri ure trajajoče zborovanje zaključil s pozivom, da ostanemo čvrsto v sedanji strnjeni fronti v krepkem delu za gospodarski in prosvetni napredek v ptujskem srezu, dravski banovini in naši lepi Jugoslaviji
PISMO IZ SEVNICE.
Sevnica, novembra^ ) Knjige Vodnikove družbe so že dospele r Sevnico. Naročniki jih dobe na pošti pri poverjeniku g. Lindiču, ki sprejema tudi nove člane za prihodnje leto. Knjige lahko dobe tudi še posamezni nečlani, ki še niso plačali 20 Din, ker je še nekaj knjig na razpolago.
Pri prenašanju kamenja se je potolkel po glavi in nogah posestnik Franc Blaznik iz bkov->
! oder. Na god sv. Andreja so ga na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku poleg matere.
Pokojnik je bil rojen 9. maja 1875. v Št. Lov-: rencu pri Mariboru. V mašnika je bil posvečen 25. julija 1898. Dobremu duhovniku bodi ohranjen časten spomin!
stane srce mehko, kar traja približno dve urt V četrt litra kisle smetane umešaj eno veliko žlico moke in žlico paradižnikove mezge ter ulij na mehka dušeno srce, vse skupaj premešaj in naj vre še pet minut. Nato srce razreži, zloži v skledo, oblij z omako in daj na mizo. Zraven lahko daš pečen krompirček.
ca pri Sevnici, ki mu je na vlažni poti spodrsnilo. Pripeljali so ga k zdravniku dr. Turku, ki mu je nudil prvo pomoč.
Najprimernejše Miklavževo darilo za otroke so «Jutroves> mladinske knjige s slikami. Dobite jih tudi v Sevnici v glavni zalogi tobaka zraven Kasteličeve trgovine. Knjige so samo po 12 Din. Za šolske otroke je najboljše in najcenejše darilo dobra knjiga.
Miklavž bo obiskal v soboto 5. decembra tudi Sokolski dom v Sevnici, kjer bo obdaroval sokolsko in šolsko mladino. Popoldne bo prireditev za otroke, zvečer pa za odrasle.
AVTOBUS JE ZGOREL NA CESTI.
Stari trg ob Kolpi, novembra.
V	četrtek je imela Nemška Loka senzacijo. Na cesti od Črnomlja tik nad vasjo so opazili vaščani mogočen steber črnega dima in kmalu nato so začuli močno detonacijo. Hiteli so na kraj požara in videli poštni avtobus iz Starega trga v plamenih. Kar verjeti niso mogli Poljanci, da bodo sedaj brez vsakega prometnega sredstva, saj je edino ta avtobus vzdrževal zvezo med Poljansko dolino in oddaljenim Črnomljem.
Ta dan se je vozilo z avtobusom precej ljudi iz Črnomlja, kjer se je vršil tedenski sejem. Avtobus je vozil vso dolgo progo do ovinka pred Brezovico, kje se cesta po dolgem presledku zopet vzpne v strm klanec, brez defekta. Tedaj je nenadno opazil poštar g. Kutnar, ki se je vračal iz Črnomlja, da se pod šoferjevimi nogami nekaj svetlika Ker je smatral to za odsev, se je oklenil, da bi videl, odkod to prihaja. Ker ni zunaj opazil nikakega žara, je še enkrat pogledal v tla in ugotovil skozi špranje v spodnjem delu voza ogenj, ki se je v tem kratkem času že močno razširil. Ves prestrašen je opozoril na to šoferja, ki je zdajci ustavil avto. Komaj so potniki iz sprednjega dela avtobusa poskakali, je že švignil v zrak močan plamen, ki je v trenutku objel ves sprednji del avtobusa.
V	zadnjem delu voza, ki je imel poseben izhod, je sedelo več žensk z otroki. V splošni razburjenosti so potniki, ki so se rešili, pozabili odpreti ta vrata, ki so se odpirala le od zunanje strani, in potnice bi kmalu postale žrtve te katastrofe. Šofer je v zadnjem trenutku odprl vrata, da so se prestrašene ženske v panični naglici rešile iz voza. Komaj so oteli poštno vrečo in nekaj zavojev, medtem ko je g. Kutnarju zgorel ovoj, v katerem je imel nekaj perila in obleke.
V	kratkih minutah je ogenj zajel bencinski reservoar, ki ga je razneslo. Zgorelo je vse, kar je bilo zgorljivega. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Lastnik avtobusa, g. Kump, je bil zavarovan. Omenimo še, da se mu je avto vnel že dva dni prej tik pred Deskovo vasjo, a je g. Kump požar še pravočasno opazil in ga pogasil. Ob tej priliki bi se kmalu ponesrečila sestra učiteljice gdč. Lavrinove in le hladnokrvnosti sopotnika g. Fabjana je pripisati, da ni prišlo do nesreče.
Pa so Poljanci spet udarjeni, saj je bila ta avtomobilska zveza zanje nadvse ugodna in nujno potrebna. Upamo, da se zveza skoro obnovi.
SMRT DOBREGA DUHOVNIKA.
Stari trg pri Slovenjgradcu, novembra.
V četrtek 26. novembra se je po Starem trgu In po vsej Mislinjski dolini raznesla žalostna vest, da je v Gradcu umrl g. Ivan Jurko, starotrški dekan. Pokojnik je bolehal že dolgo časa. Bil je potreben postrežbe in miru, a ljubi! je izročene mu ovoico bolj ltakoi ovujc zjravje m ni isKal zdravniške pomoči. Nazadnje je le onemogel. Podal se je v Gradec in se odločil za hudo operacijo, katero je sicer prestal, a dva dni pozneje je za posledicami operacije in za srčno napako mirno zaspal v Gospodu.
Truplo pokojnega dekana je bilo prepeljano .v Stari trg in v župnišču položeno na mrtvaški
NAŠI NA TUJEM
Iz Creutzwalda (Francija) nam pišejo: Ne mislite, da spimo tukaj v Creutzwaldu, ker se nič ne oglašamo. Do sedaj smo bili še precej zaposleni in smo še kolikor toliko na dobrem, čeprav so se razmere precej poslabšale. Veseli smo uspeha volitev v naši dragi Jugoslaviji. Pozdravljamo vse čitatelje «Domovine»: Alojz Sodeč, Mihael Streicher, Jakob Tavčar, Anton Kastelic in Ivan Kozinc.
Iz Toronta (Kanada) nam pišejo: Ker se malokdo oglasi v «Domovini» iz tega daljnega kraja, hočem jaz malo popisati tukajšnje razmere. Kakor čitam v časopisju, je po vsem svetu velika brezposelnost. Tako je tudi v kanadski pokrajini Ontariu. Pri nas je dosti tovarn in rudnikov, v katerih so obrati zelo omejeni ali celo sploh ustavljeni. Kdor je brez dela, nima upanja, da bi ga kmalu dobil. V mnogih, rudnikih odpuščajo samce, da lahko obdrže poročene delavce. Kakor čitam, tudi v stari domovini ni najboljše, ker sta letos po nekaterih krajih rogovilili toča in suša, ali vseeno čitamo, da je le najboljša domača gruda. — Jesen imamo v Kanadi precej lepo. Kakor pri nas doma tudi tu m manjka dobrega vina. Včasih si pri dobri kapljici prav po domače zapojemo, da preganjamo hude čase. Pozdravljam vse bralce in bralke cDomovine*, posebno I rojake Belokrajince. H koncu še priporočam vsem Slovencem v Ameriki in stari domovini, da si uaroče najboljši slovenski tednik «Domovino».
Jožef B a 1 k o v e c.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Orehovi obročki. Osminko kile sirovega masla in sedem dek sladkorja mešaj, da narase, potem primešaj osem dek zmletih orehov, žlico ruma, 16 dek moke in limonove lupinice. Testo stresi na desko in ga umesi, potem tanko razvaljaj in z obodcem izreži obročke. Obročke pokladaj na pekačo. namazano z voskom, in jih v ne prevroči pečici speci. Pečene in še tople povaljaj v vanilijevem sladkorju.
Figovi veternjaki. Mešaj en beljak in 12 dek sladkorja, da se zgosti. Mešaj približno pol ure. Ko je gosto, primešaj osminko kile zmletih orehov in osminko kile prav drobno zrezanih fig ali dateljuov. Pekačo namaži z voskom in zajemaj z žličico kupčke od pripravljenega testa. Potem jih deni sušit v še toplo pečico. Ko so suhi, jih po-beri na krožnik. Ti vetrnjaki ostanejo dolgo sveži in jih lahko pripraviš za dlje časa.
Orehov kruh. Vzemi toliko sirovega masla kot tehta troje jajc, moke in sladkorja. Sirovo maslo in sladkor mešaj, da narase, potem primešaj tri rumenjake, žlico ruma, eno rebro naribane čokolade, stolčeni sneg, moko in žličico pecilnega praška. V namazano in z moko posuto pekačo zlij testo, ga razravnaj, povrh pa posuj zmletih in s sladkorjem pomešanih orehov. Naposled poškropi še za eno žlico raztopljenega sirovega masla, nato pa speci. Pečeno in hladno razreži na tanke rezine.
Telečje srce na madžarski način. Srce najprej operi, odstrani vse kožice, nato ga nadrgni s stlačenim (zmečkanim) česnom in ga prevleči s slanino. V kožici razgrej mast, ocvri eno drobno zrezano čebulo, daj zraven narezanega korenčka, peteršilja, malo zelene in srce. Prilvaj po potrebi malo juhe ali vode in pokrito duši, da po-
Praktični nasveti
Kako ohraniš perilo snežnobelo. Ko je perilo
oprano, dodaj zadnji vodi, v kateri plaviš perilo, še mešanico močnega špirita (tri dele) in (en del) terpentinovega olja. Na vedro vode daš te mešanice dve žlici Tudi če sušiš perilo na podstrešju (da le ni temno), postane perilo snežnobelo, šo bolj, kot če beliš z deteljno soljo. Povrh pa j« tako pranje tudi popolnoma neškodljivo.
Krep peri v mlačni milnici, kateri si dodala žolča. Mencati pa blaga ne smeš, temveč ga le s roko mečkaj. Potem izperi v hladni vodi; zadnji vodi dodaj nekoliko kisa. Zlikaj še vlažno z vlažno krpo.
Bele držaje namiznih nožev ohraniš bele, ako jih po vsaki uporabi zdrgneš s krpo, pomočeno v hladni vodi in namazano z nekoliko mila. Potem jih zdrgni še s suho krpo in s stolčeno kredo.
Madeže oljnatih barv spraviš iz vseh tkanin v vseh barvah, iz podov, stekla, oprave itd. z bencinom, špiritom ali očiščenim terpentinovim oljem.
ZANIMIVOSTI
X Ali se da vreme zanesljivo napovedovati?
I Vsi bistveni učinki na vremensko stanje izvirajo od solnca, ki odločuje podnebje. Solnce siplje na zemljo leto za letom isto množino sile v stalni množini, ki se le malenkostno menja zaradi solnčnih peg. Če bi zemlja kak^r luna ne imela nikakega ozračja, potem bi občutili le menjavanje topline v razmerju jakosti solnčnih peg in bi imeli le neko stalno podnebje, toda nobenega vremena. Vreme je namreč vsota vseh izprememb podnebja, ki ga povzroča med zemsko površino in solncem se nahajajoče ozračje. Znanost pozna naravo teh ponavljajočih se pojavov, pozna tudi fljih motnje, povzročene od zemskih vplivov, toda obojih skupaj ne more spraviti na isti izrek, ki bi edini omogočil napovedovanje vremena za dlje časa vnaprej. Šele ko bo rešena uganka zavisnosti barometrskega stanja in izpreminjajo« čega solnčnega žarenja, bo mogoče povsem točno napovedovati vreme. Tej rešitvi se skuša znanost čimbolj približati s preučevanjem množine plina ozona, ki je v zraku v različnih delih zemlje, in s podrobnim preučevanjem značaja vetrov. Zdaj se omejujejo vremenske napovedi le za naslednjih 24 ur, a še te niso povsem nezmotljive. Če pa so posreči najti temelje za daljše vremenske napovedi, bo postalo vremenarstvo blagoslov za vse človeštvo. Zlasti vremenske katastrofe ne bodo več zalotile ljudi nepripravljenih, s čimer se bo preprečila velikanska gospodarska škoda.
X 8000 inozemcev so vtihotapili v Ameriko. Ameriška priseljenska oblastva so odkrila veliko družbo, ki se je že leta bavila z vtihotapljanjem inozemcev v Zedinjene države. V zadnjih osmih letih so proti priseljenskim zakonom vtihotapili v Ameriko preko 8000 oseb. Aretirali so 17 oseb, med njimi dva newyorška odvetnika, tri bivše uradnike priseljenskih uradov in bivšega tajnika portugalskega generalnega konzula v New Yorku.
V Ribji <1«? v Trnni>!ji. V Vr-anpiji, v modu
Messacu pri Bordeauxu, se je te diii zgodil izredno zanimiv priroden pojav. Po kratki plohi so bile ceste in ulice pokrite z malimi, osem do deset centimetrov dolgimi ribicami, ki so padalo z dežjem. Na prometnih cestah so> jih mnogo povozili avtomobili, veliko količino pa so jih pobrali prebivalci, začudeni nad tem čudovitim pojavom.
X Na Finskem pripravljajo prepoved uživanja
alkoholnih pijač. Finska vlada je sklenila rešiti vprašanje o prepovedi alkoholnih pijač z narodnim glasovanjem, ki bo 23. decembra letos.
X Miši različnih barv. Angležinje so velike ljubiteljice miši in so v Londonu nedavno ustanovile mišji klub, ki pospešuje, skrbno gojenje miši. Gojijo jih v posebnih kletkah. Letos so priredile že tretjo razstavo, ki je bila vsekakor zanimiva. Poleg sivih miši so bile razstavljene tudi črne, modre, rdeče in celo pisane miši. Izkazalo se je, da ]e mogoče s skrbnim gojenjem vzgojiti miši najrazličnejših barv. Angležinje si obetajo od tega velike dobičke. Mišji kožuščki krasijo že danes obleke bogatih Angležinj. Iz kožic izdelujejo rokavice, otroške plašče in razne kožuhovi-naste okraske.
ZA smeh in kratek čas
Pametno.
Trgovec: «Kaj je res, da ste dali svojemu blagajniku svojo edinko za ženo?»
Bankir: «Res! Če bi namreč mojemu blagajniku prišlo kdaj na misel, da pobegne z mojimi denarji, naj ima vsaj moj otrok kaj od tega..
Ljubljanska.
Pepe: «Čui, za kuga pa gledaš zmiram čez i špegle?*
Tone: «Lej ga, hudiča, de jih nam prehitr jnucov...»
Točen edgovcr hoče.
Sinko: «Očka, koliko je ura.*
Oče: «Čez pet minut bo dvanajst.*
Sinko: «Jaz te nisem vprašal, koliko bo, nego koliko je zdajle ura ...*
Brihten Jožek.
Trgovec poš'je učenca Jofka, da ponese pismo na pošto. Ko se Jožek vrne, ga vpraša trgovec: «Ali si vrgel pismo v ^abiralnik?:
Jožek: «-Seveda sem gab
Trgovec: Bedak, ali nisi videl, da je brez na-Blova?»
Jožek: «Videl sem, videl, a sem mislil, da j niste vedeli' naslova...»
Otroška
Milica: «Mamica, paradi n.i iu'jL*ir, ci..j j—i, jih samo pet! Potem si mi jih dolžna pet, jaz pa tebi tudi pet, in tako sva kvit...»
SANATORIJ V MARIBORU
Gosposka ulica št. 49
Telefon 2358 Lastnik in vod1 a:
primarij dr. Cernie
specijaiist za kirurgijo.
Sanatorij je najmoderncje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala" za revmatična in druga boleča vnetja; .enicro-cleanet"jem'za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din.
Suknje in obleke
kupite dobro in poceni v tovarni oblek
STERMECKI
Celje št. 97

L I C
za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletiljstva v hiši. - Zajamčen zaslužek okoli 1500 Ditt mesec o, ker kupujemo izgotovljeno pleteno blago, plačitmo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo v pode-lovanje. - 1'išite še danes gr;itis-|jro-spekte na: Rudolf Mosse d. d. Zagreb, br. 28, Jelačičev trg br. 5.
Novi, veliki, ihivtr>an cesei. in vzorci zastane i:
priporočamo zanje jako koristno
knjigo
rva pomoč
ssrccenim živalim.
U B L J A
Mestni trg It
NA IVI/V L O
Ustanovljeno '839
— NA.
¥ELIKO
Te efon 2282

Žalostna zadeva, A: «Kaj se tako kislo držiš?* B: «Zena mi je pobegnila.* A: «Čuden patron, saj to je prekrasno...* B: «Toda pobrala mi je tudi denar!*'
Nepoboljšljiv alkoholik.
Zdravnik: «To je nezmiselno, dragi gospod, da me vedno isto izprašujete o svoji bolezni, saj sem vam že pred štirimi tedni ponovno prepovedal piti alkoholne pijače!*
cOprostite, gospod zdravnik, mislil sem, da je znanost v tem času morda kaj napredovala.*
MALI OGLASI
250 dinarjev dnevne zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! «Kosmos», Ljubljana, poštni predal 307. Znamko /a odgovori	373
Kokošje perje za postelje, naravno 12 Din kilogram, skubljeno 52 Din kilogram, nudi Alojzij Ekart, Race.	400
poizveacvan. \
Podpisani bi rad izvedel za naslov svojega brata Jožefa Biščaka, rojenega v Bujah v košanski župniji (Venezzia Giulia) 111 čigar zadnji naslov 7, dne 15. maja 1920. se je glasil: 102 E 156 Cieveland, Severna Ame* tika. V««ko«j»- ' : *,t o mojem bratu kaj vedel, prosim, B»j mi to proti povračilu stroškov čimprej sporoči, za kar mu hočem biti vedno hvaležen. - - Andrej Bi.ščak, narednik žandarBicrijdcc stenice v Zcduiku (Bačka), Jugoslavija.	395
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob' kladki, masiranje drgnjen e. o načinu kako se žival prisili da je mirna, o Cvi ganju padlih ali bo/ nih živali, o rana! ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle oboiesti, koi pri poškodovanji rogov,poškodbi ko pita in zakovanju pri prišču meo parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen u, izpadu porodnici in matern.ee. iz->>	padu danke, vnetji
vimena, triski, zaprtju, koliki, napenjanju goveo 11 ovac, pritu.ihprec metih v požiralniku, pretresu možgan, soin.arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan 1 s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti 10 knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 3t>-t>U, se naioc*
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Selenburgova nlica št. 3
Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta.
2cevni aparat kompl. Din 1.380.— 3cevni aparat kompl. Din 1.980.— leevni aparat kompl. Din 3.300.—
Ugodni plačilni pogoji.
H. SUTTNER
LJUBLJANA,
Dunajska cesta la/n.
CKtKV&nicA s kop u & fCARLOVACjsb OIBfM KRAGUJSVAC S I M
ljubljaha- S^BOKCA

J. Brunčič
Ljubljana
p.eskarstvo in ličarstvo Kolodvorska ulica št. 23 izvrstne vsa pleskarska .n ličarsia dela po solidnih cenah. Sprejema tudi vsa v to stroka spadajoča dela na deželi, ter se cem. obč nstvu toplo priporoča.
Nafnove^Se dvokolo z motorčkom 1'/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igral in posamezni deii najceneje.	Ceniki franko.
„TRIBUNA" F B. L, tovarna dvo'.(o!es in otroških vozičkov l. ubljana, Karlovška cesta št. 4.
te 'O. KQi'«f3, L?U&3iaifa, PsIJanska c. &
(prej Henrik Korn) krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave, naprava strelovodov, kopališke in klozetne naprave.
Živinopejci 2
; Uporabljanj te pri svoji živini redilno in zdravilno ribje olje! Dobiva se pri tvrdki A. Volk v Ljubljani v originalnih pločevinastih ročkah 3 litrov. — Zahtevajte ponudbe!
ICZSSISS. j£5
B'asmkova
VELIKA PRATIKA
za prestopno leta 1932.,
ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA. je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki* najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, so nčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevu mi znamenji — solnčne in lunine n rke — poštne določbe za Jugoslavijo — lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe in račune — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrem — vse sejme na Kranjskem Koroškem, Štajerskem v Prekmurju, M edžimurju in Ju ijski Benečiji — pregled o koncu brejosti živine — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v minulem lelu — tabele za računanje obresti — življenjep se važnih in od loč Inih oseb s slik; mi — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiši. -— Cena 5 Din. «VELIKA PRATIKA* se doniva v vseli večjih trgovinah, lahko pa se naroči tudi pismeno pri založnici:
tiskarni 3. Elosnliia s asi., i d. u Ljubljani.
»»»as-;-!;. .fKgjs&isrjr
Sl^™"!1^!!! Glasbila za vse!
Bv^^JrlP^ >S Vloilne .... od Din 68-_
T/m.	Git re.....od Din I6S-—
f/a* K IL—Jlll "Trompete ... od Din 4?0-— Harmonike . . . od Din C^— «4 gik Kromatlčne In klavirske h: rmo-
ja nike' vsi lazz"lnstrume,lti-
Zahteva te veliki brezplačni
m^^&m c E2 N I K od
na večje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 194.
Ure,
zlatnino In srebrnino
prodaja poceni in dobro tvrdka
H.Suttner
L]ubijana 5
Prešernova ulica št. 4.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije iu Avstralije. I.astna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor.
Št 120. Kovinssta ura (anker) 44 Din, s sekund"
nira kazalcem 7» Din. bt. 121 Usta z Radiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Diu. bt. 12o. Hudiina ura, 16 cm visoka, 49 Din, ž Radiumom 76 Din.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastoni in poštn-ne prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5

pri nakupu manufakturnega blaga, potem posetite nemudoma trgovino v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 (poleg kavarne pri «Slonu»), kjer kupite res prvovrstno zimsko blago po neverjetno zopet znižanih cenah.
Odeje prcšit>', satin na obe strani.........
Odeje prešite, satin na obe strani, ročno delo, bela vata Odeje prešite, brokat, ročno delo najfinejše vrste . . . Flanelaste odeje, 2 metra dolge..........
Flanelaste odeje boljše vrste..................... nJ
Odeje iz kamelje dlake, 2 metra dolge, finejše vrste...........1 110
Rjuhe flanelaste, 220 cm dolge, v vseh barvah............... 36
Športna flanela za srajce in perilo, barvana................
Žametni barhent, rožast in gladke barve ....	...........
Sifoni.................; ;.......od 6 do
Iatno za rjuhe......................od 16 do
Damske nogavice, močne in trpežne.............po 6, 9 in
Damske nogavice, svilene.................po 12, 14 in
Damske nogavice, volnene....................'
Moške nogavice.....................'po' 5, Vin
Namizne garniture (prt in 6 prtičev), damast.........po 120, 150 in
36 7 22 14 33 10 22 20 10 180
Damski plašči, velika i/bera, moderen kroj......... . po 350, 390 do 650
Moška konfekcija
podružnica v Ljubljani na Dunajski cesii št. 7.
Suknjiči kratki, vatirani ....
Suknje dolge........
Suknje dolge črne, Ia.....
Usnjeni suknjiči, prvovrstno usnje Otroške suknje.......
od 250 Din navzgor
350 „ .. 720
Pridite in ogle te s! blago in cene! Geslo: mal dobiček, velik promet'.
Josip Ivančič - Ljubljana
Prešernova uKea št. 54	Dunajska cesta It. 7
'm^^j^iM^S^^ii	'\nf"M**-|l'-J
Izdaja za konzorcij »Domovine* AJoIl R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d i
Za Narodno tiskarno Frarn Jezeršek,