V Gorici izsledili pobeglega voznika Kaj hranijo rimski arhivi o umoru v Ul. Rossetti? Poslanka Blažina z minstrom Martino JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 135 (21.372) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 13. JUNIJA 2015 V nedeljo bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili POLETNI VOZNI RED AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 506 13 Pri nas nimamo mafije. Res? Aljoša Fonda Mafija že dolgo ni več samo južnoitalijanski pojav. Lovke kalabrijskih in kampanijskih kriminalnih organizacij ter klanov so že zdavnaj dosegle severno Italijo in tujino ter se marsikje ustalile. Ne samo, da se podjetja iz mafijskih krogov redno dokopljejo do javnih del; v Lombar-diji, Emiliji-Romagni in Liguriji sta 'ndrangheta in kamora kolonizirali cele vasi in mesteca ter pokupila veliko politikov. Še pred nedavnim so javni upravitelji, prefekti in kvestor-ji v teh deželah zanikali, da se to dogaja, danes pa je Lombardija četrta dežela v Italiji po številu zaplenjenih mafijskih nepremičnin. V teh deželah so nevarnost dolgo podcenjevali, ker »pri nas ni mafije«. Zdaj pa imajo. »To naj vam bo v opomin,« je včeraj na tržaški pre-fekturi dejala predsednica parlamentarne protimafijske komisije Rosy Bindi. Furlanija-Julijska krajina je obmejna dežela, ki še vedno velja za relativno »čisto«, čeprav ima svojevrstne težave, v prvi vrsti vsakodnevni pritok nezakonitih priseljencev z balkanske poti (in tudi za tem stojijo seveda kriminalne združbe). Člani komisije pa so neprikrito kritizirali (javno) družbo Fincantie-ri, ki v Tržiču ne izvaja potrebnega nadzora in dopušča, da v ladjedelnici delajo najrazličnejša podjetja sumljivega izvora. Mafijci pa so gotovo tudi pri nas lastniki raznih lokalov in nepremičnin. Oni so tačas edini, ki razpolagajo z velikimi vsotami denarja in si lahko privoščijo večje nakupe s takojšnjim plačilom vnaprej. Z denarjem, ki izhaja praviloma iz izsiljevanja, trgovine z drogo, orožjem in podobnih poslov, lahko kupijo karkoli, tudi vašo najljubšo kavarno ali picerijo. migranti - Humanitarna kriza se zaostruje Evropske države pustile Italijo in Grčijo na cedilu Na železniških postajah bivaki beguncev v neznosnih razmerah gorica - Sedež pokrajine V obnovljeno palačo bodo zahajali zlasti iskalci službe kriminal V Tržiču »zaudarja« po mafiji TRST - Tržiška ladjedelnica družbe Fincantieri in nezakonito priseljevanje sta bila v ospredju med včerajšnjim obiskom delegacije parlamentarne protimafijske komisije v Trstu. Člani komisije, kateri predseduje Rosy Bindi, niso varčevali s kritikami na račun Fincantierija, ki še ni podpisal sporazuma za zakonitost in tako omogočil večji nadzor v ladjedelnici, kjer dve tretjini delavcev dela za zunanja podjetja. Na 5. strani DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata t'" Okna in okvirji M vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it RIM, MILAN - Stotine migrantov bivakirajo na železniški postaji v Milanu in na meji s Francijo pri Ventimigli. Še slabše je bilo na rimski postaji Tiburtina, kjer je policija posegla s trdo roko in med jokanjem žensk in vpitjem moških pregnala prebežnike, ki so našli zasilno zatočišče v prenatrpanem poslopju v bližini. Problem se zaostruje, ker je Evropa zaprla meje beguncem, za katere je navadno Italija bila le prehodna država na poti proti severu, kjer imajo svojce ali znance. Toda Nemčija je zaradi vrha G7 na Bavarskem zaostrila nadzor na mejah, prav tako pa ravna tudi Francija, ki pošilja migrante nazaj v Italijo. Prav včeraj je dokončno splaval po vodi poskus uvedbe sicer minimalnih kvot za razporeditev beguncev po evropskih državah. Dokončno jih je potopilo nasprotovanje 12 držav, s Francijo in Nemčijo na čelu. Na 2. strani Trst: občinski svet na strani Josipa Broza Tita Bazovski kal bodo obnovili Na 5. strani Na 7. strani Pahor na predsedniški obisk s Panthero Na 15. strani Tujec - nova sezona SNG Nova Gorica Na 22. strani KAMEN RAZEM _ • KRAŠKI KAMNOSEKI ■ Opčine - Narodna ul. 28 tel. 040 / 211465 urnik: 9.00 - 13.00 / 16.00 - 19.30 15% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si podi 2 Sobota, 13. junija 2015 ITALIJA, SVET / italija - Stotine beguncev na železniških postajah, od koder ne morejo naprej Sebičnost evropskih držav zaostruje humanitarno krizo RIM, MILAN - Stotine migrantov bivakirajo na železniški postaji v Milanu in na meji s Francijo pri Ventimigli. Še slabše je bilo na rimski postaji Tiburtina, kjer je policija posegla s trdo roko in med jokanjem žensk in vpitjem moških pregnala prebežnike, ki so našli zasilno zatočišče v prenatrpanem poslopju v bližini. Problem se zaostruje, ker je Evropa zaprla meje beguncem, za katere je navadno Italija bila le prehodna država na poti proti severu, kjer imajo svojce ali znance. Toda Nemčija je zaradi vrha G7 na Bavarskem zaostrila nadzor na mejah, prav tako pa ravna tudi Francija, ki pošilja migrante nazaj v Italijo. Prav včeraj je dokončno splaval po vodi poskus uvedbe sicer minimalnih kvot za razporeditev beguncev po evropskih državah. Tri (Velika Britanija, Nizozemska in Danska) so se zaradi posebnih določil v sporazumu kvotam izneverile že od vsega začetka, dokončno pa jih je potopilo nasprotovanje še 12 drugih držav, s Francijo in Nemčijo na čelu. Problem sprejemanja beguncev ostaja torej na plečih Italije in Grčije, ki sta najbolj izpostavljeni toku mi-grantov preko Sredozemskega morja. Vse več kritik leti na ministra za notranje zadeve Angelina Alfana, ki da ni sposoben obvladati problema. Polemiko stopnjujejo vsakodnevni rasistično obarvani izpadi predsednikov treh dežel severne Italije. Včeraj je Zaia pisal prefektom, naj ne nameščajo več beguncev v Venetu, podobni pritiski pa prihajajo tudi od Totija v Ligu-riji in Maronija v Lombardiji. Prav vpričo Maronija je včeraj v Milanu na Forumu Italija-Latinska Amerika o problemu spregovoril premier Matteo Renzi. Identiteta in tradicije ne smejo biti v nasprotju z globalizacijo, ki lahko prinese napredek za vse, je dejal. »Nekateri lajajo proti luni, špekulirajo s strahom in mislijo, da je rešitev v tem, da se bomo zaklepali na domu, pa ni tako,« je premier zabrusil Maroniju. Proti sebičnosti in rasizmu se oglaša tudi Cerkev. Predsednik škofovske konference Arnaldo Bagnasco je dejal, da je treba legalnost in varnost usklajevati s solidarnostjo do obupanih, veliko zaskrbljenost zaradi razmer beguncev v Italiji pa je izrazil tudi papež Frančišek. L ZLATO (999,99 %%>) za kg 33.722,09 -42,85 I SOD NAFTE (159 litrov) 64,60$ -1,81 ■ EVRO 1,1220 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. junija 2015 valute evro (povprečni tečaj) 12. 6. 11. 6. ameriški dolar 1,1220 1,1232 japonski jen 138,78 138,95 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,300 27,318 danska krona 7,4613 7,4614 britanski fun 0,72450 0,72660 madžarski forint 312,13 312,21 poljski zlot 4,1497 4,1405 romunski lev 4,4738 4,4668 švedska krona 9,2040 9,2558 švicarski frank 1,0469 1,0523 norveška krona 8,6950 8,7860 hrvaška kuna 7,5650 7,5660 ruski rubel 61,8100 61,3375 turška lira 3,0480 3,0749 avstralski dolar 1,4560 1,4533 braziljski real 3,4720 3,5479 kanadski dolar 1,3804 1,3839 kitajski juan 6,9655 6,9707 indijska rupija 71,8973 71,8644 mehiški peso 17,3125 17,4152 južnoafriški rand 13,9279 13,9601 Begunka z otrokom na železniški postaji v Milanu ansa papež fračišek Velika noč skupaj s pravoslavci? VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj odprl vrata možnosti naravnost revolucionarnega ekumenske-ga zbliževanja s pravoslavnimi cerkvami. V Vatikanu se je srečal s ca-rigrajskim patriarhom Bartolome-jem. Patriarha je bil povabil na pogovor o encikliki na temo ekologije, ki jo bo Frančišek objavil v naslednjem tednu. Na osnovi pogovorov, ki jih je mel tudi z ruskim patriarhom Kirilom, je Frančišek pred bližnjo sinodo vseh ortodoksnih cerkva predlagal, naj bi katoličani in pravoslavci skupaj praznovali veliko noč. Po besedah papeža bi se lahko dogovorili za skupen in stalni datum. Katoliška cerkev naj bi se tako odpovedala tradiciji še iz časa ekumenskega koncila v Nikeji, da je velika noč premakljiv praznik, ki se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Frančišek je včeraj govoril tudi o vidnejši vlogi žensk v cerkvi. »Marija je pomembnejša od apostolov,« je dejal, kar daje misliti na novosti glede dosedanje diskriminacije med spoloma. španija - Dogovor Podemosa s socialisti Madrid bo dobil levičarsko županjo grška kriza - Živčnost na borzah Se Nemčija pripravlja na bankrot Aten? MADRID - Nekdanja španska sodnica Manuela Carmena bo postala nova županja Madrida, potem ko je njena stranka Ahora, ki se je razvila iz protestnega gibanja, v četrtek sklenila koalicijo s socialisti. S tem bo španska prestolnica prvič po 24 letih dobila levo usmerjeno županjo. Nova madridska županja bo prisegla v soboto. Kot je napovedala, bo eden njenih prvih ukrepov ta, da prepreči prisilne izselitve ljudi, odklapljanje vode in elektrike. Špekulativnim nepremičninskim skladom pa je napovedala zvišanje davkov na prazna stanovanja. 71-letna Carmena je obljubila tudi boj proti korupciji, razvoj mestnega javnega transporta, povečanje subvencij za revne družine in znižanje svoje plače na položaju županje za več kot polovico na 45.000 evrov na leto. Ahora Madrid se je rodila iz protestnega gibanja Indignados in je povezana z novo špansko levo stranko Podemos. Gre pravzaprav za koalicijo manjših levičarskih strank. Na lokalnih volitvah 24. maja je v mestnem svetu v Madridu prejela 20 od skupno 57 sedežev. Sedež več je sicer osvojila konservativna Ljudska stranka, ki je v španski prestolnici vladala od leta 1991. Toda njihovi kandidatki za županjo Esperanzi Aguirre je ob podpori le še sedmih poslancev iz desnosredinske skupine Ciudedanos (Meščani) zmanjkal en glas do večine 29 mestnih svetnikov. Ahora je nato sklenila koalicijo s socialisti in Carmena bi zdaj morala imeti zadostno večino. To je pomembna zmaga za Podemos, sestrsko stranko grške Sirize, ki je nastala lani na krilih nezadovoljstva z vladno varčevalno politiko. LONDON/FRANKFURT/PA-RIZ - Tečaji delnic na borzah v Evropi so se včeraj po dveh dneh rasti znižali. Negativno je na trge zadnji dan v tednu vplivalo dogajanje okoli Grčije, saj so se pojavile neuradne novice, da plačilna nesposobnost države ni več tabu tema. To je ošibilo tečaj evra, a si je ta popoldne opomogel. Nafta se je dodatno pocenila. Nemška vlada se po poročanju medijev že pripravlja na možnost, da bo Grčija razglasila delno plačilno nesposobnost. Potekajo konkretna posvetovanja, kako ukrepati v primeru bankrota Aten, je včeraj poročal nemški časnik Bild, ki se sklicuje na več zanesljivih virov. O tem naj bi na tehnični ravni potekali že tudi pogovori v okviru delovne skupine evroskupine, ki zaseda v Bratislavi. V Atenah so medtem bolj optimistični in pravijo, da bi lahko dogovor o odplačilu dolga dosegli do 18. junija, ko bodo v Luxembourgu zasedali finančni ministri območja evra. V Atenah pa ne odstopajo od nekaterih temeljnih stališč, še posebej na področju posegov v pokojnine. Politični ping pong z upniki se tako nadaljuje, a nadzorovan bankrot Grčije očitno le ni več tabu tema. Indeks Eurostoxx 50 se je v luči takšnega razvoja dogodkov znižal za 1,38 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX zdrsnil za 1,20 odstotka, v Parizu indeks CAC 40 za 1,41 odstotka, v Londonu pa indeks FTSE 100 za 0,90 odstotka. V Milanu je indeks FTSE MIB zabeležil 1,27-odstotni padec. jemen - V napadu koalicije pod vodstvom Savdske Arabije Poškodovan stari del Sane Protest Unesca zaradi rušenja tisoč let starih stavb, ki so na njegovem seznamu svetovne kulturne dediščine SANA - Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije naj bi včeraj zjutraj izvedla letalski napad na stari del je-menske prestolnice Sana, pod zaščito Unesca. V napadu je bilo ubitih pet ljudi, poškodovane so bile tri stavbe. Unesco je napad, ki ga je Savdska Arabija sicer zanikala, obsodil in poudaril, da gre za enega »najstarejših draguljev islamske kulture na svetu«. »To uničenje bo le še poslabšalo humanitarne razmere, zato znova pozivam vse strani, naj spoštujejo in ščitijo kulturno dediščino v Jemnu,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova. Izstrelek je po navedbah zdravniških virov in prič zadel četrt Kasimi, kjer je več tisoč hiš, zgrajenih pred 11. stoletjem. Kaj je bila tarča napada, za zdaj ni znano. Po navedbah tamkajšnjih prebivalcev bi lahko napadli eno od hiš, v katero so se zatekli jemenski uporniki. Arabska koalicija je sicer zanikala navedbe o napadu. »Zagotovo nismo izvedli nobene operacije znotraj mesta,« je tiskovni predstavnik koalicije dejal za AFP. Kot je dodal, se zavedajo pomembnosti starega dela mesta. Po njegovih besedah bi bilo možno, da je eksplodiralo strelivo ali orožje v skladišču upornikov. Staro mestno jedro Sane, ki je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine od leta 1986, je sicer poškodbe utrpelo že ob letalskih napadih na bližnje Posledice savdskega bombardiranja na poslopjih v starem delu jemenske prestolnice Sane ansa zgradbe, kot je poslopje obrambnega ministrstva, tokrat pa je bilo prvič tarča neposrednega napada. Ta del mesta se nahaja v dolini in naj bi bil naseljen že več kot 2500 let. Nekoč je bilo to eno od središč širjenja islama, zato je tam več kot sto mošej, poleg tega pa še 14 javnih kopališč in več kot 6000 hiš, zgrajenih pred 11. stoletjem. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 13. junija 2015 3 manjšina - Predsednik SKGZ na srečanju z vodstvom SDGZ Gospodarstvo gleda rim - Pogovor z ministrom Poslanka Blažinova z Martino o obvezah na širši regijski prostor z"™°™ Pospešiti sodelovanje stanovskih, finančnih in bančnih sredin za naše kmetijstvo TRST - Gospodarstvo je eden izmed stebrov sleherne družbe, tudi slovenske narodne skupnosti v Italiji. In prav območje, na katerem živi manjšina, je eno najbolj perspektivnih razvojnih središč v Evropi. Razumeti je treba, da razlogov, zaradi katerih je v teh krajih zaradi blokovske in povojne delitve uspevala določena dejavnost (državne participacije, importexport, avtonomni računi, itd.), ni več in da je treba nove gospodarske perspektive načrtovati na večjih regijskih povezovalnih sistemih in posebej vlogo (posredno in neposredno), ki jo v teh krajih odi- grava primerna razvojna strategija pristanišč in njihova povezava. V teh procesih mora biti organizirano gospodarstvo slovenske manjšine zraven kot soakter načrtov in razmišljanj. To je tudi ena od primarnih vlog, ki jo lahko odigra Slovensko deželno gospodarsko združenje, tudi kar zadeva servisno in drugo pomoč, ki jo lahko nudi Sloveniji v stikih in povezavah z Italijo. O tem je tekla beseda na srečanju, ki ga je predsednik SKGZ Rudi Pavšič imel s predsednikom SDGZ Nikom Tenzejem in ravnateljem Andrejem Šikom. Obvestil ju je o pripra- slovik - Za univerzitetne študente »Multi« program bo še bogatejši TRST/GORICA - Na Slovenskem izobraževalnem konzorciju (Slov.I.K.) bodo z novim akademskim letom prenovili koncept svojega "klasičnega" Mul-tidisciplinarnega programa, ki je namenjen univerzitetnim študentom. Potrebe študentov se spreminjajo, prav tako pa tudi zahteve bodočih potencialnih delodajalcev. Na Slov.I.K.-u vse to upoštevajo in skušajo poiskati primerne rešitve. Nov program bo terminsko bolj prost, več bo možnosti kombinacij, usklajevanja urnikov in izbiranja vsebin, prav tako pa bo več sinergij med različnimi programi (za dijake, za študente, za širšo javnost), ki so doslej potekali povsem ločeno. Dvema lokacijama - Gorici in Trstu - soo dodali še tretjo, Ljubljano. To pa zato, ker želijo določene vsebine ponuditi tudi dijakom in študentom, ki se šolajo oz. študirajo v slovenski prestolnici. Obenem bodo študentom vedno na razpolago za organizacijo dodatnih izobraževanj. Razpisna dokumentacija je že objavljena na spletni strani Slov.I.K.-a (www.slovik.org). Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra, in sicer z običajnim Dnevom odprtih glav, ki je namenjen dijakom, študentom, profesorjem in širši javnosti. Kaj pa pravzaprav je "multi"? Je program, namenjen univerzitetnim študentom, absolventom in mladim diplomiranim do 27. leta starosti. Nove vsebine in oblike izobraževanja bodo obsegale: • Predavanja mednarodno priznanih strokovnjakov (odprto za javnost) in srečanje/razgovor s predavatelji (samo za prijavljene študen- te); predvidenih je 5 predavanj (predvidoma po dve v Gorici in v Trstu, ob petkih okvirno od 18.0020.00; eno bo v Ljubljani v sredo ali četrtek, prav tako od 18.00 do 20.00); • Intenzivni seminarji: podjetništvo za neekonomiste + poslovna komunikacija + karierno svetovanje: 3 sobote (3 x 4 ure v Gorici, oktober in november 2015 + marec 2016); • Sklop kratkih 1-urnih delavnic za uspešen prehod na trg dela (ta sklop je namenjen tudi maturantom): umetnost CV-ja, selekcijski intervju, poslovni bonton, delovno pravo, nastopanje v javnosti, ...3x2 šolski uri, možnost izbire ali kombinacije med GO, TS ali LJ, oktober-november 2015. In še: ekskurzije, obiski podjetij, izleti, poletne šole, delovna praksa v podjetjih... Termini: jeseni in spomladi - premor med izpitnim obdobjem! Komu je program namenjen? • študentom, ki so opravili maturo na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji - 15 mest; • študentom, ki so opravili vsaj 8-letno šolanje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji, maturo pa iz utemeljenih razlogov na drugih šolah (npr. bivališče v Videmski pokrajini, selitev, mednarodna mat., šolanje v Sloveniji ...); • študentom, vpisanim v programe visokošolskih zavodov RS, ki so člani Slov.I.K.-a, in študentom univerz v Trstu in Vidmu, ki imajo v svoj predmetnik vključene predmete s področja slovenskega jezika in književnosti. Kotizacija: 100,00 evrov + ddv. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič med predsednikom SDGZ Nikom Tenzejem in ravnateljem Andrejem Šikom vah na deželni kongres zveze in izrazil željo, da bi bila stvarnost gospodarskega združenja v še večji meri prisotna v delu krovne organizacije. Predstavnika krovne gospodarske organizacije sta izpostavila vlogo SDGZ, njegove servisne dejavnosti članstvu ter skrb za povezovanje obmejnega prostora. Na tem področju bi bilo primerno, da bi se pristojne sredine v Sloveniji v še večji meri zavedale pomembnosti, ki jo SDGZ ima na tem področju, in mu zaupale tudi druge odgovornosti, ki bi bile v obojestransko korist in bi še dodatno osmišljale združenje zamejskih gospodarstvenikov. Predstavniki SKGZ in SDGZ so se tudi strinjali, da je treba čim bolj pospešiti dialog znotraj gospodarskih, stanovskih, finančnih in bančnih sredin, kar edino zagotavlja uspeh in tudi večjo vlogo v širšem regijskem prostoru. Gospodarski forum je pravo omizje za tako razmišljanje, doslej pa ga nekateri niso pravilno razumeli in ga marsikdaj podcenjevali. Gospodarska strategija narodne skupnosti zahteva veliko mero razumevanja in skupnega dialoga. Gospodarstvo je nujno vezano na teritorij in na razvoj slovenske manjšine. Zaradi tega je potrebno usmeriti še več energij upravljanju teritorija, kjer je manjšina prisotna, ter se zavedati, da je slovenski jezik nujen spremljevalec dogodkov, ki jih uresničujejo tudi gospodarstveniki, ki ga morajo pri svojem delu stalno promovirati in uveljavljati. Udejanjiti je treba misel, ki jo je Skgz že pred leti izpostavila na posvetu, in sicer: »Več kulture v gospodarstvu in več gospodarstva v kulturi«. Tamara Blažina fotodamu@n Poslanka Tamara Blažina se je v četrtek v poslanski zbornici srečala z ministrom za kmetijstvo Mauri-ziom Martino. Seznanila ga je z novostmi na deželni ravni glede izvajanja Protokola Prosekar, predvsem z obljubami in zagotovili, ki sta jih pred kratkim dala Kmečki zvezi tako deželna predsednica Debora Ser-racchiani kot prejšnji pristojni deželni odbornik Sergio Bolzonello. Glede na zamenjavo deželnega odbornika za kmetijstvo (novi odbornik je postal Cristiano Shaurli), se je Blažinova dogovorila za čimprejšnji sestanek med mi- sso - Višji šolski svet Čestitke Petru Černicu ob izvolitvi GORICA - Predsednika Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je prof. Petru Černicu čestital ob izvolitvi v Višji šolski svet. Veseli ga, da je ponovno prodrla enotna kandidatura Sindikata slovenske šole, ki daje predstavništvu veliko težo. Izrednega pomena je tudi, da je lista Skupaj za slovensko šolo prejela veliko večino glasov, kar potrjuje nezamenljivo vlogo avtonomne šolske sindikalne organizacije, še posebno v teh časih, ko se na državni ravni piše šolska reforma. Prisotnost slovenskega predstavnika v Višjem šolskem svetu, ki izdaja obvezna mnenja na področju šolske zakonodaje, je temeljnega pomena, poudarja Bandelj. Danes, ko je slovensko šolstvo pred novimi izzivi, ki izhajajo iz sodobnih družbenih dogajanj, mora ohranjati svoje temeljno poslanstvo v korist slovenske narodne skupnosti, piše predsednik SSO in želi Černicu dobro in uspešno delo. nistrom in novim odbornikom, da bi se končno dogovorila glede posameznih obvez, ki izhajajo iz Protokola. Poleg tega je poslanka povabila ministra v naše kraje, da bi se neposredno seznanil s krajevno kmetijsko problematiko, kar je tudi z veseljem sprejel, seveda ob upoštevanju precejšnjih obveznosti, ki ta čas bremenijo ministra zaradi milanskega Expoja. Sicer bo Martina v kratkem prisoten v FJK z udeležbo na nekem posvetu, vendar je za tisto priložnost nemogoče organizirati napovedano srečanje. markovec - Tabli Kršitev pravic odjeknila tudi v Bruslju BRUSELJ - Namestitev enoje-zičnih tabel ob vhodih v predor Mar-kovec na hitri cesti med Koprom in Izolo je odjeknila celo v Bruslju. V FJK izvoljena evropska poslanka Demokratske stranke Isabella De Monte, ki je članica komisije za prevoze in turizem v evropskem parlamentu, je na pobudo Unije Italijanov vložila pisno vprašanje na Komisijo EU. V njem sprašuje, ali so seznanjeni z dogodkom in kako nameravajo ukrepati v bran pravic italijanske manjšine. De Montejeva opozarja, da morajo po 11. členu slovenske ustave biti napisi na narodnostno mešanem območju, kamor sodita tudi občini Izola in Koper, tudi v jeziku italijanske manjšine. Odločitev Darsa, da kljub številnim opozorilom namesti samo enojezični tabli, pomeni kršitev manjšinskih pravic. SISTEM TOTAL BODY FLOU. VSA LEPOTA UDOBJA La Cultura del Dormiré. ORIGINALEN FLOU NAJDETE PRI atrio INTERNI PROGETTATI ul.C.A.Colomboi4,Tržič (GO) tel. 0481 40540 atriointerni@hotmail.it NOVO! LEZISCE ADAPTIVE Ležišča ADAPTIVE so zgrajena iz kakovostnih viskoelastičnih snovi ter sestavljena iz 4-slojnega oblazinjenja ter zagotavljajo visoko prilagodljivost tudi med seboj močno različnimi telesi. Ležišče ADAPTIVE je zdravniška naprava razreda I in kot tako koristi 19% odbitka pri davkih. 4 Sobota, 13. junija 2015 ALPE-JADRAN / park škocjanske jame - Posneli film Škocjanska okapn^ca Po mačjih stezah v Škocjanskih jamah V treh letih posneli poplavo, nizko vodo, meglice, led in druge posebne dogodke SKOCJAN - »Od komaj zaznavnega oglašanja padajočih vodnih kapljic, ki neutrudno gradijo kapnike najprej v prostoru grobne tišine, do grmečega bobnenja vodnih jam, v katere se vali visoka voda in omaja tla. Zahrbtno preži pogubljenje stokratno na raziskovalca, ki se žene naprej po gladki, mokri siga-sti površini preko prepadov ali v krhkem čolnu v neznane globeli. Napačen korak, in besneča voda ga ugrabi nerešljivo v Had«. Tako je začel svoj opis škocjanskega jamskega sveta leta 1890 Friedrich Mueller, ob Antonu Hankeju in Josefu Marinitschu, eden od treh eminentnih raziskovalcev omenjenega podzemlja. Da so vsi trije lahko v jamah pustili svoje sledi, pa so poskrbeli domačini, Jože An-tončič, Jurij Cerkvenik, Franc Znideršič, Pavel Antončič, Jože Cerkvenik, Janez Delez in še kdo, ki so klesali poti, hodili po blatu, premagovali strme in ozke prehode, se varovali zdrsov v šumečo Reko. »Domačini so po jamah nadelali 12 kilometrov poti,« pripoveduje divaški jamar Borut Lozej. »Delali so jih s ponosom in zanosom, opravili so pogumno in lepo delo. Za tisti čas so bili to dosežki na visokem nivoju. Ker so bili drzni, so poti imenovali kar mačje steze. Danes so vpisane med tehnično dediščino.« Kako so to počeli, katere nevarnosti so prežale nanje in kako so jih premagovali, prikazuje igrano-dokumen-tarni film z naslovom Škocjanska okapn~ca - jama in poti njenih raziskovalce, v katerega so avtorji vtkali tudi sodoben način raziskovanja podzemlja. Snemanje so opravili profesionalci, v igranih vlogah pa so nastopili člani Jamarskega društva Gregor Ziberna, zaposleni v Parku Škocjanske jame in domačini. »Film je poklon prvim raziskovalcem jam in tistim, ki jih raziskujejo danes, predvsem pa je poklon prispevku domačinov, da so gospodje, člani Nemškega in avstrijskega planinskega društva iz Trsta lahko odkrili jamo,« je povedala predsednica Sveta Parka Škocjanske jame Marjutka Hafner. Film Škocjanska okapn~ca je nastajal tri leta. Le tako so lahko posneli posebne dogodke v jamah, kot so poplava, nizka voda, meglice, led, netopirji, potovanje sončnih žarkov. Dobra podlaga za scenarij je bilo besedilo omenjenega Muellerja, ki je podvige pogumnih domačinov opisal na tako slikovit način, da bi bilo škoda izmišljevati si novo besedilo, je povedal vodja projekta Tomaž Zorman, ki je tudi nastopil v vlogi enega od domačinov. »Moram priznati, da ko sem odložil očala, nisem videl kaj dosti. Svetloba sveč in bakel nam je sicer olajšala prodor skozi temo, a moram priznati, da je bilo to početje nevarno in strašljivo. Po drugi strani pa morda za prve raziskovalec lažje, ker velikokrat niso vedeli, kam gredo.« Člani ekipe med snemanjem niso bili izpostavljeni nevarnostim, saj so poskrbeli za ustrezno varovanje. »Zato pa še vedno čutim na ramenih težo opreme, ki jo je bilo potrebno večkrat znositi v jamo. Ne samo zaradi varnosti, ampak tudi zaradi ustrezne svetlobe.« »Dobri so bili, da so hodili po tisti samoti in luknjah,« je po ogledu filma povedala Santina Gombač iz Matavuna, njena sovaščanka Milica Ivančič pa dodala. »Tiste ženske so bile simpatične. Vedno so bile v skrbeh, ampak preživetje je bilo preživetje. Imam dva vnuka, eden je jamar, drugi se potaplja in vedno si rečem, kakšni nevarni športi.« V filmu je prizor, ko si fantje po zahtevnem delu v jami privoščijo malico, domače klobase in sir, hleb kruha, požirek vina in se ponosno spogledujejo, žene in matere pa trepetajo za njihova življenja. »Mene je ganila ta skrb, da njihovi možje tvegajo življenje vsakič znova, ko se spustijo v jamo, na drugi strani pa so se ženske zavedale, da je vsak pohod pomenil 20 kron. Za ta denar pa si lahko kupil dve kravi,« je še povedala Hafnerjeva. »Danes hodijo jamarji v jame iz veselja in užitka, takrat pa so potrebovali denar za preživetje.« Domačine, ki so bili na predstavitvi, pa je najbolj ganilo iskanje dveh pogrešanih dečkov. »Bilo je avgusta,« je pripovedoval dolgoletni vodič po Škocjanskih jamah Anton Ivančič. »Klical me je oče teh fantov, tudi jamar. In sva šla. Ko sva ju našla, bilo je okoli polnoči, sta bila zelo prezebla. Stisnila sta se s hrbti, da bi se ogrela.« Štefka Zni-darčič pa se spominja, da je bila to prva zgodba, ki jo je slišala, ko se je primoži-la v Betanjo. »Takrat je bil moj sin približno take starosti, da bi mu vse sorte neumnosti lahko hodile po glavi, zato sem se vedno bala. To je bilo zame vedno nekaj groznega.« A na srečo se je vse srečno končalo. Kot v filmu. Film Škocjanska okapn~ca, denar zanj so v Parku Škocjanske jame pridobili iz progama LEADER evropskega sklada za razvoj podeželja, je namenjen promociji in izobraževanju, ozaveščanju domačinov in širše javnosti o pomenu in potrebi po varovanju narave in kulture. Na ogled je, zaenkrat le v slovenskem jeziku, v Sprejemnem centru Parka, kopije pa so razdelili tudi po šolah. Raziskovanje v podzemlje izginjajoče Reke pa še vedno ni končano. Danes jamarji-pota-pljači z novimi tehničnimi pripomočki vstopajo v nekdaj nedostopne predele -sifone in upajo na veliko odkritje - odkritje povezave Škocjanskih jam s Kačno jamo. Ločuje ju še pol kilometra neraziskanih rovov. Irena Cunja (TV Koper) Prizor iz dokumentarno igranega filma o Škocjanskih jamah komen - Podelitev v nedeljo Štrekljevo nagrado prejme letos Pavel Medvešček Pavel Medvešček je strasten zbiralec ljudskega izročila km Dobitnik 15. Štrekljeve nagrade je Pavel Medvešček, slikar, grafik, ilustrator, oblikovalec, javni kulturni delavec, publicist ter pomemben in izjemen zapisovalec nesnovne ljudske dediščine Goriške in severne Primorske. Odbor za Štrekljevo nagrado jo Medveščku podeljuje za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi. Podelitev bo v nedeljo ob 17. uri na Štrekljevem bor-jaču v Gorjanskem (občina Komen), v primeru slabega vremena pa v tamkajšnjem Kulturnem domu. Nagrada, poimenovana po Karlu Štreklju, se podeljuje vsako leto za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila v obliki pesmi ali besedil. Sedež odbora je v občini Komen. Pavel Medvešček, zapisovalec in ohranjevalec nevidnega sveta nesnovne dediščine, se je rodil leta 1933 v Anhovem, diplomiral je leta 1955. Ze kot dijak je pokazal veliko zanimanje za ljudsko dediščino, zaradi šolskega projekta je obisko- val dolino reke Idrije in srečeval ljudi, ki so mu počasi zaupali vedenje in tudi predmete iz njihovega načina življenja, obenem pa jim je zaprisegel, da večine svojih zapisov o tem ne bo objavil do leta 2007. Medvešček je doslej objavil naslednje publikacije: Na rdečem oblaku vinograd rase (1990), Skrivnost in svetost kamna (1992), Obrusnice (1998), Let v lunino senco (2005) in Staroverstvo in starover-ci, etnološka zbirka Pavla Medveška, katalog k razstavi (2014). V tisku pa je še knjiga z naslovom Iz nevidnega sveta, v katerem bo objavil vse doslej še neobjavljene zapiske in risbe, povezane s staroverstvom (izid jeseni 2015). Poleg zapisovanja ustnega izročila je Medvešček zbiral tudi s tem povezane materialne predmete, ki jih je pred javnostjo skrbno hranil pet desetletij, nato pa so bili lani na ogled postavljeni na izjemno odmevni razstavi Staroverstvo in staroverci. Ob razstavi - kustosinja je Darja Skrt, strokovni skrbnik zbirke pa Goriški muzej - je izšel že omenjeni katalog. Njegova etnološka zbirka obsega 257 predmetov. (km) budimpešta - Minister Karl Erjavec na Madžarskem Pogovori o infrastrukturah, sodelovanju in manjšinah Karl Erjavec BUDIMPEŠTA - Zunanji minister Karl Erjavec je včerajšnji uradni obisk na Madžarskem izkoristil predvsem za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama s poudarkom na in-frastrukturnih projektih, kot so modernizacija železnic, drugi tir in plinovod. Pomembna tema je bil tudi položaj slovenske manjšine, ki se izboljšuje, je za STA povedal Erjavec. Erjavec se je v okviru obiska sestal z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Petrom Szij-jartom in tudi s predsednikom madžarskega parlamenta Laszlom Koverjem. S kolegom Szijjartom sta tako včeraj med drugim odprla poslovni forum in nagovorila slovenske in madžarske udeležence. Tudi dvostranske pogovore, ki so sledili, sta ministra izkoristila predvsem za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Kot je izpostavil Erjavec, je bila v ospredju infrastruktura. Szijjarta je zelo zanimalo, kako poteka modernizacija slovenskih železnic, in Erjavec mu je zagotovil, da bo proga Pragersko-Hodoš letos zaključena in bo modernizirana po standardih EU. Prav tako ga je zanimalo, kako poteka uresničevanje projekta drugega tira Koper-Divača, pri čemer mu je Erjavec pojasnil, da je projekt prijavljen za črpanje evropskih sredstev, ki pa za zaprtje finančne konstrukcije ne bodo zadostovala. Madžarska stran je nato ponudila sofinanciranje projekta s strani tamkajšnje investicijske banke in Erjavec bo to pobudo sedaj odprl na ravni vlade, je napovedal. Poleg tega vlada pri Madžarih velik interes za energetsko povezovanje držav s plinovodom, saj je trasa preko Slovenije zanje najbolj optimalna za dobavo plina v oziroma iz Italije. Izgradnja tega plinovoda spada med pomembne projekte EU na področju energetike. Po besedah Erjavca bi lahko bil realiziran do leta 2020, trenutno pa se pripravlja študija zanj. Televizija Slovenija in madžarska tiskovna agencija MTI sta poročali, da je madžarska investicijska banka Exim za madžarsko-slo-venske projekte odprla 270 milijonov evrov vredno posojilno linijo. Poleg tega bodo Madžari v kratkem odprli gospodarsko predstavništvo. Srečanje s predsednikom madžarskega parlamenta je bilo medtem posvečeno predvsem položaju obeh manjšin. Kover je priznal, da Slovenija dobro skrbi za madžarsko manjšino, po drugi strani pa je prišlo do napredka tudi na drugi strani, saj ima slovenska manjšina od lani svojo zagovornico v parlamentu v Budimpešti in to pridobitev ocenjuje kot zelo pozitivno, je dejal Erjavec. Sledilo je še srečanje Erjavca s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem, ki ugotavljajo, da je storjen velik napredek v smislu podpore madžarske države projektom, ki so v interesu manjšine. Rop v hotelu in kraja iz kontejnerjev KOPER - Na policijski upravi v Kopru so minulo noč, nekaj minut pred 4. uro, bili obveščeni o ropu v hotelu pri Kopru. Neznani zamaskiran moški je s pištolo zagrozil receptorju, pobral denar in pobegnil. Policisti intenzivno nadaljujejo z zbiranjem obvestil o dogodku, podrobnejših informacij o vrednosti plena pa niso javili. Prav tako včeraj ponoči je nekdo vlomil v več kontejnerjev na gradbišču pri Bertokih, od koder je odnesel več kosov različnega električnega in drugega gradbenega orodja. Podjetje je oškodovano za približno 20.000 evrov. Nesreča v predoru Dekani KOPER - Prometno nesrečo, zaradi katere so včeraj dopoldne v predoru Dekani začasno zaprli primorsko avtocesto v obe smeri, je povzročil 81-letni Avstrijec. Ta je z osebnim avtomobilom s pripeto kamp prikolico v predoru prehiteval tovorno vozilo s priklopnikom, a je pri vračanju na vozni pas z zadnjim delom prikolice zadel prednji del tovornjaka. Tovornjak je vozil 35-letni državljan Madžarske. Državljanu Avstrije pa so zaradi povzročitve prometne nesreče izrekli globo, so sporočili s koprske policijske uprave. M • • § V V V* • I V |f Policija išče očividce nesreče v Kopru KOPER - Policija prosi za informacije o četrtkovi prometni nesreči v Kopru, v kateri sta bila udeležena starejša ženska in neznan voznik mopeda. Zenska je hodila po pločniku od koprskega kopališča proti Taverni, ko je vanjo z zadnje strani trčil neznani voznik mopeda in po trčenju odpeljal. Zenska je nato padla in se poškodovala. Policija je bila o nesreči obveščena v četrtek med 17. in 18. uro, sicer pa stopnja poškodb peške še ni znana, so sporočili s koprske policijske uprave. Policija prosi vse, ki bi o prometni nesreči karkoli vedeli, da to nemudoma sporočijo na številko 113, na anonimno telefonsko številko 080 1200 ali na Policijski postajo Koper in tako pomagajo razjasniti okoliščine nesreče. 5 Sobota, 13. junija 2015 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu prefektura - Parlamentarna protimafijska komisija na pogovorih v Trstu Dežela FJK ni Lombardija, a ni niti imuna pred mafijo V primerjavi z Lombardijo, Ligurijo in Emilijo-Romagno, kjer so mafijske združbe močno ukoreninjene v družbenoekonomsko tkivo, je Furlanija-Julijska krajina še vedno zdrava dežela, za katero ni mogoče trditi, da je na njenem ozemlju stalno in trdno naseljena mafija. Kljub temu pa so tudi tu opazni znaki, ki vzbujajo določene skrbi. Take znake so v omenjenih deželah podcenjevali, zdaj pa sta 'ndrang-heta in kamora del tamkajšnjega vsakdana. Na to so včeraj opozorili člani parlamentarne protimafijske komisije, ki so se sestali s številnimi predstavniki institucij in sindikalnih organizacij. Delegacija obiskuje vsa mesta, v katerih so sedeži proti-mafijskih tožilstev. Predsednica komisije je poslanka Demokratske stranke Rosy Bindi, spremljali so jo poslanec Claudio Fava (mešana skupina), sen. Luigi Gaetti (Gibanje 5 zvezd) in sen. Rosaria Capacchione (DS), priznana neapeljska novinarka, ki zaradi svojih člankov o kamori že dolgo živi pod zaščito policije. Sprejela jih je prefektinja Francesca Adelaide Garufi, sestali pa so se z glavnim tožilcem Carlom Mastellonijem (prav on je pred meseci opozoril na nevarnost mafijskih infiltracij), s kvestorjem, poveljniki karabinjerjev in finančne straže, z goriškim prefektom, z vodjo centra za preiskovanje mafije v Padovi, s pristaniškima poveljnikoma ter s predsednikoma pristaniških oblasti iz Trsta in Tržiča. Največ pozornosti so posvetili pristaniščem ter tržiški ladjedelnici družbe Fincantieri. Popoldne so člani komisije sprejeli deželne predstavnike sindikatov CGIL, CISL in UIL, do zadnjega pa je bil pod vprašajem sestanek s pooblaščenim upraviteljem Fin-cantierija (in predsednikom deželne Con-findustrie) Giuseppejem Bonom. Člani komisije na prefekturi fotodamj@n Člani komisije so opozorili, da se za izkoriščanjem delavcev, izsiljevanjem in oderuštvom lahko skriva mafija, ki pere denar tudi v zasebnem sektorju, saj kupuje nepremičnine, lokale in drugo. »Samo oni razpolagajo z velikimi vsotami denarja, ki izvira iz trgovine z drogo in drugih nezakonitih poslov,« je dejala Bindijeva. Za deželo FJK je značilen pojav nezakonitega priseljevanja, pribežniki vsak dan prihajajo v Italijo po kopnem. Komisija bo zaradi tega zahtevala okrepitev policijskih sil in sodstva na tem območju. »V Tržiču vzbujajo skrbi "reže', skozi katere prihajajo v ladjedelnico najrazličnejša podjetja. Fincantieri bi moral to preprečiti,« je dejala Rosaria Capacchione. Senatorka in novinarka je v začetku 90. let pisala o nekih umorih v Neaplju, v katere so bili vpleteni ljudje iz Modene. Odšla je v to mesto in kmalu ugotovila, da so tam dejavna podjetja iz krogov klanov Casalesi ter drugih: »Nam je bilo takoj vse jasno, pre-fektu in kvestorju v Modeni pa ne, ker nanje niso bili pripravljeni.« (af) Rosy Bindi: »Pri Fincantieriju morajo bolj paziti« Predsednica komisije Rosy Bindi se je pogovorila z novinarji. Največ pozornosti ste posvetili družbi Fincantieri. Ali je položaj v trži-ški ladjedelnici zaskrbljujoč? Pooblaščenega upravitelja Giusep-peja Bona bomo pozvali, naj v imenu družbe Fincantieri podpiše nov sporazum za zakonitost, ki bi omogočal učinkovitejši nadzor nad podjetji. Nočemo ustvarjati odvečnega preplaha, dejstvo pa je, da več kot polovica delavcev ni zaposlenih pri Fincantieriju. Večinoma so zaposleni (redno ali ne) pri mnogih podjetjih, ki jih vseskozi ustanavljajo in zapirajo, kar onemogoča učinkovit vpogled v zadevo. Za ta podjetja so pogosto zna- Rosy Bindi fotodamj@n čilne prenizke plače, delodajalci včasih ne plačujejo pokojninskih prispevkov ipd. Kršenje pravic delavcev pa je tudi znak za morebitno vpletenost organiziranega kriminala mafijskega tipa. Od družbe Fincantieri zahtevamo, naj bo pozornej-ša in naj si prizadeva, da to prepreči. Kakšne so ekonomske posledice mafije? Mafija in korupcija sta velika gospodarska in družbena problema. Mafije proizvajajo neenakost in nepravičnost ter zaustavljajo gospodarsko rast. V Furlanijo-Julijsko krajino vsak dan vstopajo nezakoniti priseljenci, ki potujejo po kopnem. Ali ste se tudi o tem pogovarjali? Tudi na tem področju mora biti pozornost velika, ker ta tok ni spontan, nekdo ga usmerja. Nekdo vodi te ljudi in organizira njihova potovanja. (af) tržaški občinski svet - Še nadalje Odlikovanje za Tita Skupščina zavrnila zahtevo desne sredine po preklicu ukrepa predsedstva republike Najvišjega odlikovanja italijanske države, ki ga je predsedstvo republike podelilo Josipu Brozu Titu, ne bo nihče odvzel. To je odločil tržaški občinski svet, ki je na ponedeljkovi seji zavrnil ustrezno resolucijo desne sredine. Občinska svetnika gibanja Trieste Popolare Paolo Rovis in mešane skupine Claudio Giacomelli (sicer znan desničarski prvak) sta v resoluciji predlagala predsedniku italijanske republike Sergiu Mattarelli, naj prekliče odlikovanje Titu. Skupščina je po krajši razpravi resolucijo zavrnila z 19 glasovi; predlog je podprlo 7 svetnikov desne sredine, medtem ko se jih 5 ni udeležilo glasovanja. Marsikdo je bil mnenja, da je šlo zgolj za izkoriščanje zgodovine v politične namene in v bistvu za pretvezo za poceni iskanje glasov oziroma volilne podpore. Sicer je razprava uvodoma potekala z običajnim desničarskim tonom, saj so Rovis, Giacomelli in Piero Camber (Forza Italia) iskali podporo s spominom na fojbe, partizane, teror v Trstu leta 1945 idr. Iz leve sredine so prišle drugačne besede, in sicer da gre Titu zasluga za osvoboditev Trsta in da je Italija že oblikovala druge hujše diktatorje (Marino Andolina, SKP), dalje da ni mogoče odvzeti odlikovanja umrli osebi (Andrea Brandolisio, DS) in da je potrebno v Trstu spodbujati sožitje in se torej izogibati pobudam, ki temu škodijo (Karlsen, Občani). Skupščina je naposled ocenila, da je treba gledati na okoliščine, ki so privedle do priznanja in nazadnje odločno zavrnila predlog desne sredine. A.G. Josip Broz Tito APrimorski ~ dnevnik Pri Briščikih dan odprtih vrat s strokovnjaki OGS Strokovnjaki državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Briščikov in Občine Zgonik bodo danes od 10. do 17. ure sprejemali otroke in odrasle, družine in radovedneže, ki jih zanimajo znanost, tipični lokalni proizvodi in kraška brezna. Pri Briščikih bo namreč danes popoldne na sporedu Open Day, ki ga prirejata OGS in zgoniška občinska uprava v sodelovanju z društvom Societa alpina delle Giulie. Na programu je več prireditev, namenjenih za mlade in manj mlade, vse informacije pa nudijo prek spletne strani www.ogs.trie-ste.org in tel. št. 3407546609. Rdeča zvezda: plesni večer v Sežani V Kosovelovem domu v Sežani bo potekala danes ob 20. uri zaključna prireditev plesnih skupin društva Rdeča Zvezda iz Saleža in združenja Actis iz Trsta. Nastopali bodo gojenci vseh starosti od najmlajših do starejših izkušenih plesalcev. Prihodnji teden tri dni brez openskega tramvaja Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti obvešča, da bodo vožnje z open-skim tramvajem prekinjene od ponedeljka, 15., do srede, 17. junija. Prevozna družba bo namreč v teh dneh opravila redna vzdrževalna dela, ki so potrebna vsakih šest mesecev. Za informacije zelena številka 800016675. Svetilnik bo danes zaprt za javnost od 15. do 16. ure Pokrajina Trst obvešča, da bo svetilnik v Barkovljah danes od 15. do 16. ure zaprt za javnost, saj bo takrat že rezerviran vodeni obisk. Svetilnik bo torej odprt za javnost od 16. ure da- Popravek V včerajšnjem naslovu in didaskali-ji članka o predstavitvi knjige avtorja Danieleja Benvenutija je prišlo do neljube napake. Pravilno bi moralo biti napisano Mamadou, zgodba o migrantu, kot je bilo ime pravilno zabeleženo v članku. sv. just - Na pobudo Unije Istranov so ga odkrili včeraj ob udeležbi lokalnih upraviteljev Spomenik umiku partizanov Na Griču sv. Justa so včeraj popoldne odkrili obeležje v spomin na umik partizanskih enot iz Trsta. Spomenik se nanaša na 12. junij leta 1945, ko so jugoslovanske čete zapustile Trst na osnovi sporazuma s Beogradom. Postavili so ga na pobudo tržaških občinskih svetnikov gibanja Drugi Trst Franca Bandellija in Alessie Rosolen, ki sta pripravila ustrezno resolucijo v tržaškem občinskem svetu, njegovo izdelavo pa je finančno podprla Unija Istranov. Spomenik so odkrili v okviru niza pobud, ki jih je priredila Unija Istranov v sodelovanju z raznimi ezulskimi združenji. Slovesnosti, ki je potekala v umirjenem vzdušju, so se udeležili nekateri zdajšnji in nekdanji desničarski politiki (od mladih nacionalistov združenja Pro Patria do Roberta Menie, Fulvia Sluge in nekaterih desnosredinskih tržaških ob- Spomenik so razgrnili predstavniki lokalnih uprav in deželnega sveta fotodamj@n činskih svetnikov), ki so pod budnim očesom policije, karabinjerjev, lokalne policije, finančne straže in politične policije Digos sledili dogajanju. Člani Pro Patrie so vihteli italijanske zastave, ko pa so zagledali Sama Pahorja, ki je hodil mimo, so razgrnili transparent z napisom 1945-2015: Tito boia. Zadeva vsekakor ni ustvarila trenj. Glavno besedo je imel predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota, ki je po sicer več kot 10 minutah velel, naj odstranijo transparent. Tržaški župan Roberto Cosolini, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik deželnega sveta Franco Iacop so nato odkrili spomenik. Lacota je v svojem govoru poudaril, da je bila jugoslovanska vojska okupator in da je končno napočil čas, da se tega spomnimo z obeležjem. Slovesnost je zaključil župan Co-solini, ki je po eni strani obsodil rasistične zakone in poudaril pomen boja proti fašizmu, po drugi pa je obsodil načrt partizanskih čet, da priključijo Trst Jugoslaviji. Tistim, ki so ga zaradi podpore spomeniku kritizirali, pa je Cosolini odvrnil, da je župan vseh in da je njegova dolžnost, da odpravi vse ovire, zaradi katerih je mesto še zazrto v preteklost. A.G. 6 Sobota, 13. junija 2015 TRST / dežela - Servisna konferenca se bo nadaljevala 30. junija Železarna: zaenkrat brez dovoljenja AIA politika - Na občinskih volitvah leta 2016 Milje: Marino Andolina kandidat komunistov Tridnevna servisna konferenca na sedežu deželne direkcije za okolje in energijo se je zaključila brez dokončnega izida. Konferenca je bila namenjena za proučitev prošnje družbe Siderurgica Triestina za izdajo novega t.i. integriranega okoljskega dovoljenja (AIA) za delovanje škedenjske železarne in so na njej obravnavali razna vprašanja, vezana na upoštevanje zakonodaje in okolja ter druge predpise, ki se jih mora držati skupina Arvedi. Do pričakovane izdaje pooblastila torej še ni prišlo, čeprav se bo to najbrž zgodilo v kratkem. Konferenco so namreč odložili in se bo nadaljevala 30. junija. Deželna odbornica za okolje Sara Vito je namreč včeraj povedala, da je na mizi zahtevno delo, ki ga je potrebno podrobno poglobiti iz tehničnega vidika. Po zaključeni analizi bo mogoče oceniti vse aspekte in bo slika o delovanju železarne danes in jutri jasna, je dodala odbornica Vito, ter bo lažje oceniti, ali bodo napovedani ukrepi skupine Arvedi ustrezali zahtevanim pogojem. Na srečanju na direkciji za okolje in energijo so včeraj sodelovali predstavniki Dežele FJK, Občine Trst, Pokrajine Trst, deželne agencije za okolje ARPA, tržaškega zdravstvenega podjetja in gasilcev. Na njem so poglobili še predvsem vprašanje, ali odgovarja načrt skupine Arvedi t.i. načelu BAT oziroma ali je predvidena uporaba najboljše razpoložljive tehnologije. Poleg tega so v okviru konference vzeli v pretres tudi pripombe nekaterih okoljevarstvenih organizacij in zasebnikov. Konferenca se bo nadaljevala, kot rečeno, konec junija, takrat pa bodo razpravljali med drugim o hrupu in o onesnaževanju, ki ga povzroča koksarna. A.G. Tržaški občinski svetnik Stranke komunistične prenove in pediater Marino Andolina bo županski kandidat komunistov na volitvah za obnovo milj-skega občinskega sveta, ki bodo prihodnje leto. Andolinovo kandidaturo so uradno predstavili včeraj pozno popoldne na javnem srečanju v Miljah, kjer so tudi obelodanili razloge za to odločitev. Miljska SKP se je namreč odločila, da bo na volitvah nastopila samostojno, kar sicer v miljski občini ni posebna novost. Že od leta 2011 so bile namreč težave med miljskim županom Neriom Nesladkom (ki je medtem postal pokrajinski tajnik Demokratske stranke) in miljskim občinskim svetnikom Zveze levice Mauriziom Coslo-vichem. Ta je v zadnjih dveh letih v bistvu odklonil podporo Nesladkovi le-vosredinski večini, ki je torej odslej delovala brez njega. Miljski krožek SKP je vsekakor živ in zelo aktiven, je ocenil Andolina, ki je rade volje sprejel vabilo, kandidiral pa bo Marino Andolina na novi listi, ki bo na razpolago vsem, ki se imajo za komuniste. Dokaz živahnosti miljskega krožka SKP je ne nazadnje tudi v tem, da je predstavil svojega županskega kandidata in volilni program že leto dni pred občinskimi volitvami, so še povedali na predstavitvi. (ag) Pogled na škedenjsko železarno fotodamj@n Opčine: proslava lokalne policije Tržaška mestna policija ja včeraj na Opčinah proslavila 153-letnico ustanovitve. Z godbo na čelu je sprevod krenil z tramvajske postaje do občinske izpostave, kjer so odprli novo operativno okence policije. konferenca - Posebnost mesta številnih veroizpovedi Sedem tržaških pokopališč Kmetijska zadruga Monte San Pantaleone že več let skrbi za vzdrževanje zelenja na pokopališčih v Trstu Napoleonov cesarski dekret iz leta 1804 je popolnoma spremenil navade in način pokopa mrtvih, ki so bili do tedaj zakopani v večjih cerkvah ali mestnih katedralah, reveži in manj premožni pa kar v skupna grobišča znotraj mestnih obzidij. Napoleon je s t. i. ediktom iz Saint Clou-da ukazal izgradnjo svetih polj v pred- rocol - Včeraj zjutraj v Ul. S. Pasquale Ustrelili divjega prašiča Na dvorišču osnovne šole Collodi so ga odstrelili pokrajinski okoljski policisti ska vrata. Ob pogledu na divjega pra- raba uspavalnih sredstev preveč tve- šiča se je ženska pognala v beg in pri gana. Ko jo zadene izstrelek z ane- tem tudi padla po stopnicah ter si la- stetikom, je žival namreč še nekaj mi- žje poškodovala komolec leve roke. nut budna, se počuti slabo in posta- Včeraj zgodaj zjuraj je pokrajinska okoljska policija ubila divjega prašiča, ki se je potikal po Sv. Alojziju in Rocolu. 77 kilogramov težki samec je iskal hrano na dvoriščih stanovanjskih hiš ob Ulici San Pasquale, naposled se je znašel na dvorišču osnovne šole Collodi, v kateri pa ni bilo otrok, saj se je pouk pred dnevi končal. Divja žival pa je nagnala strah v kosti slu-ginje, ki je prišla zjutraj odklenit šol- Okrog 8. ure je na prizorišče prispela skupina pokrajinskih okoljskih policistov, ki so edini pristojni za streljanje divjadi na naseljenih območjih, kot so mestni in predmestni predeli Trsta. Pokrajinski policisti so si ogledali žival in se odločili, da bi bila upo- ne izredno nevarna. Divjega prašiča so zatorej ustrelili. Pokrajinska policija izvaja tovrstne ukrepe skozi vse leto. Včeraj je prejela deset telefonskih klicev občanov, štirje od teh so zadevali divje prašiče. V zadnjih dneh so odstrelili 17 živali. (af) Nočni požar v Rovtah Poseg gasilcev preprečil hujše posledice - Dve stanovanji preventivno izpraznjeni Poseg gasilcev je preprečil hujšo škodo Tržaški gasilci so prejšnjo noč pogasili požar, ki je izbruhnil v spodnjem delu stanovanjskega poslopja v Ulici Dell'Acqua 16, na območju Rovt. Pod manjšim stebriščem je iz še nepojasnjenih vzrokov zgorela vrsta parkiranih motornih koles, dim pa se je naglo dvignil do stanovanjskih oken. Gasilci so od 3.45 ponoči prejeli več telefonskih klicev, nakar so pogasili požar in pregledali pogorišče ter tudi stanovanja, da bi ugotovili, ali je prišlo do škode zaradi dima. Dve stanovanji v prvem nadstropju so preventivno izpraznili, stanovalci so morali začasno zapustiti svoje domove. V požaru je bilo skupno uničenih sedem motornih koles, dva sta poškodovana, poškodoval se je tudi avtomobil. Zaradi vročine in dima je gmotna škoda nastala tudi na stebrišču in v nekaterih stanovanjih, nihče pa se ni zastrupil z monoksidom. Poleg gasilcev je bila na prizorišču policija. mestjih, svoj ukaz pa se je takoj razširil na sosednja ozemlja. Ob urbanistični reformi je bila odločitev hkrati socialne in higieni-čne narave. Sprememba navad pokopov se je po nekaj desetletjih uveljavil tudi v več kulturnem mestu, kjer so bila med leti 1925 in 1849 zgrajena številna pokopališča, predvsem na račun različnih veroizpovedi, ki so tedaj bolj markantno oblikovale mesto Trst. Skupaj z osrednjim katoliškim pokopališčem pri Sv. Ani, v Ul. Miru se nahaja še 6 pokopališč: evangeličansko, judovsko, zahodno-grško, osmansko in vojaško pokopališče. Sedmim tržaškim pokopališčem je bila na pobudo kmetijske zadruge Monte San Pantaleone, ki je več let skrbela za vzdrževanje zelenja v teh krajih miru, posvečena konferenca z naslovom Sedem tržaških pokopališč, vitalna dediščina, ki se je odvijala v četrtek popoldne v prostorih se-sljanskega AITA. Subtilno protislovje naslova srečanja pa je želelo predvsem predstaviti bogastvo krajev spomina na mrtve, ki ji ni para v širšem evropskem prostoru. Predsednik zadruge Monte San Pantaleone Giancarlo Carena je uvodoma predstavil nekaj zanimivih podatkov: trža- ška pokopališča skupno pokrivajo površino 20 hektarjev, med temi je 40 % zelenja, 40 % površja pripada grobovom, 20 % pa je prehodnih poti. Zadruga, ki ji predseduje, je vzdrževala zelenje na pokopališčih, nato ji je nasledila družba Acegas, Carena pa je prepričan, da kljub veliki površini je predvsem pokopališče pri Sv. Ani dobro vzdržano. Poudaril pa je, da to niso samo kraji večnega počitka, so pravi vrtovi, ki skrivajo neizmerno zgodovinsko ter kulturno bogastvo in katere bi bilo treba iz strani javne uprave boljše ovrednotiti, predvsem iz turističnega vidika. Na ta račun so se med aprilom in majem vsako sredo dopoldne zvrstili vodeni obiski pokopališč na pobudo omenjene zadruge in v sodelovanju z verskimi skupnostmi. Pobuda je naletela na odličen odziv občinstva, ki je med ogledi lahko poslušala tudi razlagam umetnostnega zgodovinarja. Med temi je bil tudi Luca Bellocchi, ki je v Sesljanu še dodatno uokviril zgodovino tržaških pokopališč in podal razlago simbolistke grobnic. Ob njem je predavala še priznana arhitekta Romana Kačič, ki je s primerjalno študijo prikazala lastnosti obmorskih pokopališč severnega Jadrana. (mar) Učiteljici Mariji v spomin Marija je vedno prihajala med prvimi v službo, ko je bilo na šoli še vse tiho. Imela je rada mir in tišino. Prezračila je učilnico, zalila in skrbno negovala svoje rastlinice. Uredila je razred, pripravila vse potrebno za pouk. Počakala je kolegice in skupaj poklepetala ob oknu. Marija je prihajala v razred, k svojim učencem, vedno dobre volje. Z vsakim se je pomenila, vsakega poslušala, vsakemu je poverila nalogo, zaupala je. Prihajala je vedno pripravljena, njene učne priprave so bile zgled za vsakogar. Skrbno jih je dodelala do pičice, vsakokrat je priložila cel kup slik. Verjela je v moč slike, trdila je, da morajo učenci videti, da tako bolje dojamejo in ohranijo v spominu obravnavano snov. Mariji je bila šola nadvse pomembna. Poklic učiteljice ji je zelo dosti pomenil. Veliko je vložila v svoje delo, poskušala vse mogoče poti, da je lahko vsakomur pomagala, vsakogar razu- mela. Ni ji bilo vseeno, kako so se učenci počutili, kako so opravljali svoje delo. Večkrat ji je bilo hudo, ko ni dosegla zaželenih uspehov. Težko je prenašala brezbrižnost, ne-spoštovanje in pomanjkanje čustvenih vrednot. Večkrat je pripomnila, da ji je današnji svet tuj, ker je v njem premalo srčne kulture in človeških vrednot, na vsakem koraku... Vztrajala je, da moramo vedno izbirati pota srca. Bila je ena tistih oseb, ki te glasno in jasno pozdravijo in pogledajo v oči. Sploh je vedno rada gledala človeka v oči, ko se je z njim razgovarjala. Me, ki smo tako dolgo delale z njo, jo bomo zelo pogrešale. Pogrešale bomo njen - "Dobro jutro, ženske!" Večno te bomo nosile v srcu. Hvala Marija, za vse, kar si nam dala, prosim Marija, še dolgo nam ostajaj za zgled. Tvoje ženske z openske šole. / TRST Nedelja, 14. junija 2015 7 bazovica - Dobra novica za krajevno skupnost Kal bodo obnovili Pobuda jusarskega odbora - V kalu rastline, ki rastejo le tam - Nared že za vaški praznik? Če bo šlo vse po načrtih, bo ba-zovski kal oz. Štjfnov kal, kot mu pravijo v vasi, za začetek vaškega praznika, ki se bo pričel 11. julija, obnovljen in zopet poln vode. Za to bo poskrbel domači odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, ki je prevzel pobudo za obnovo kala, potem ko je le-ta spomladi presahnil. Kal je pred približno dvajsetimi leti dala obnoviti takratna tržaška občinska uprava, v obdobju od takrat do danes pa je doživel stvari, ki zanj niso bile ravno najbolj pozitivne. Tako so, kot pravi predsednik jusarskega odbora Marko Arduini, neznanci vnesli v kal lokvanje, ki so bili usodni za zaščitno folijo na dnu kala, saj lokvanj razvija korenine, ki so kot nekakšni žeblji, na koncu pa so predrle folijo. Za nameček je nekdo v zimskem času, ko je kal poledenel, vrgel na površino večje kamne oz. skale, da bi predrl ledeno skorjo. Pri tem ni imel uspeha, kamenje je ostalo na zmrznjeni površini, s prihodom pomladi pa se je led stopil in kamni so šli na dno ter dodatno načeli zaščitno folijo in plast gline nad njo. Žalosten pogled na izsušeni kal, ki je nekakšen simbol vasi, je krajane privedel do tega, da so zahtevali obnovo. K temu je treba še dodati, da se je približevalo poletje in z njim visoke temperature ter posledično nevarnost, da bi iz kala začelo zaudarjati. Poleg tega bo sredi julija stekel vaški praznik, ki ga organizacije iz Bazovice vedno prirejajo pri kalu. Pri jusar-skem odboru so pri tem menili, da ne gre čakati na poseg kake krajevne uprave (na sestanku s predstavniki Občine Trst je blo med drugim rečeno, da občinska uprava nima sredstev oz. le-teh ne more uporabiti zaradi določil o uravnoteženju javnih financ) ter se odločili, da kal obnovijo na lastne stroške, kar predsednik Ar-duini, ki se s to problematiko ukvarja že dva meseca, poudarja tudi v dopisu, ki ga je bil pred časom poslal tako tržaški občinski upravi kot tudi gozdni straži. Dela naj bi se začela 22. ali 23. junija. Najprej se bodo lotili odkopava-nja vsega nanošenega materiala in stare plasti gline ter odstranitve stare preluknjane folije, vse to bodo morali prepeljati na odlagališče, zatem bodo dno prekrili z novo bentonitno folijo, ki bo zagotovila vodotesnost. Folijo, ki jo je dobavilo podjetje Volteco Spa, ki jo bo tudi položilo na dno ka-la, bodo potem prekrili s plastjo nove gline in na koncu kal ponovno na- Drevi začetek Kriškega tedna 2015 S prireditvijo Naši mladi ustvarjalci se bo drevi ob 19. uri v Domu Alberta Sirka v Križu začel Kriški teden 2015 v priredbi SKD Vesna. To bo večer posvečen otroški in mladinski pesmi ter baletu. Nastopajo baletna skupina Releve (SKD Igo Gruden iz Nabrežine, učiteljica Marjetka Kosovac) ter otroška pevska zbora Pet pedi iz Nabrežine pod vodstvom Mirka Ferlana in domači otroški zbor Glasbeni ustvarjalci pod taktirko Ivane Sullini. Na ogled bo tudi razstava otroških del, ki so jih ustvarili pri likovni delavnici pod mentorstvom Štefana Turka. Podoba posušenega kala naj bi bila v kratkem samo še spomin fotodamj@n polnili z vodo. Dela za odkop, odstranitev materiala ter nanos nove gline bo izvedlo domače podjetje Eco-garden SNC, da bo vse steklo v skladu z varnostnimi predpisi pa bo pazil geometer Andrej Ban. Strošek ni zanemarljiv in predstavlja za bazovske jusarje precejšen zalogaj. Trenutno je v teku zbiranje predračunov, vendar bi se stroški morali gibati okoli vsote 3035.000 evrov (dobrih šest tisoč evrov je stal samo nakup bentonitne folije). Murat Kaylialp fotodamj@n turške volitve - Obisk pri tržaškem Kurdu »Erdogan je državi • ■ • • • prinesel mir in razvoj« Ob prebiranju člankov, ki so jih italijanski in slovenski mediji posvetili turškim upravnim volitvam, je imel bralec občutek, da so bile skoraj epohalne. Prvič po trinajstih letih vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (APK) ni dosegla absolutne večine, predsednik Recep Tayyip Erdogan pa tiste dvotretjinske večine, potrebne za ustavne spremembe. Erdoganova oblast, ki je v zadnjih letih večkrat pokazala nasilen obraz, se je skratka zamajala. Po drugi strani pa so zgodovinski uspeh dosegli Kurdi, saj je njihova Stranka ljudske demokracije (HDP) prvič presegla visok desetodstotni volilni prag. Njenega predsednika Selahattina Demirta-sa (oziroma sopredsednika, saj si položaj deli s sopredsednico Figen Yuksekdag) so primerjali celo z Obamo! Zaradi vsega zgoraj povedanega me je zanimalo, kaj si o zgodovinskem preboju De-mirtasa in tovarišev mislijo Kurdi, ki živijo v Trstu. In ker številne prodajalne kebaba upravljajo ravno pripadniki tega naroda, sem vstopila v eno izmed njih. Ob poslušanju Murata Kaylialpa pa sem se prepričala, da se njegovo gledanje na turško realnost bistveno razlikuje od tistega, ki si ga ustvarjamo s prebiranjem italijanskih ali slovenskih časopisov. »Noben član moje družine ni volil za Demirtasa, ker njegova stranka ne zagotavlja miru in razvoja,«pravi Murat, danes oče treh otrok, ki je v Italijo prišel leta 1999pre-ko Bolgarije, Makedonije in Jadranskega morja ter s posredovanjem kar osemnajstih oseb. »Življenje je bilo takrat za Kurde težko in nevarno, zato sem v Italiji tudi dobil status političnega begunca. A stvari so se spremenile, Erdogan je državi prinesel mir in razvoj: zgradil je veliko letališč in ustanovil številne univerze! Do Istanbula smo prej po nevarnih cestah potovali 12 ur, sedaj traja vožnja z letalom dve uri. Odplačal je ves dolg do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), veliko denarja je vložil v tehnološki razvoj.« Pripomnim, da je omejil tudi marsikatero osebno svoboščino. »Amerika in Evropa nočeta, da bi bila Turčija samostojna, skušata jo očrniti in ošibiti, da bi potrebovala denar IMF-ja in bila odvisna od njega. Videli bomo, kal™>lt> íWfthJrt ttll Ii^pnI.1, i~7 b C.™ U Tftfll* K Btnatortf Síra LAnlno, vtmn n.MCft ",ftn l\tT.ll ÍV1TÚ Íjííl|PTl linHMkM. T IffllHTLlt J' dííJtT. pWfl-jM TU£. 7 p»T0Kit«HlM HJHVÍHMÉ, firtfaTST.inTL r mi M"inl- ac Tinn tilfl-tUíL unrimi n¡i mal an*n«.:i aunjc, ñvGjimr-. í-.]ú-r-lnT; nr T^rijn U.1 LI I ita flato IftJW^l*» *r - r-^rlnk^J- tm Le, 'inr u: ±n ¡i^c!^, Li * nlUífet TiS"™ qÉínjliS iixJ¿LJ vlífini j. "jilifVFl ^lírilii Jí ailíV/i'.' □■■-J ■■ vit l-' i-v. rú--.lÍKn : WJ1J --Vr-i c üí'^r.. V ^E-1"-; hl Vfrr"tl u i?: r± . H. -:iT]íi n- ITÍL.. ílmiiiliT Íü. ÍH»F. 'pj*. . TI.iifco -.-jíj In nJ.tfnT-: mdu i Ail^IJ'« -njltfl'o srt™ : rjT»üi ^Aid Lne-nL n j ct^ji jíci'u 6--L'DJh tí t QJl EítI WH UniMr.IL 1 ;tivri.j' :■ n'. (liivHt>v*Liiy rran.1: Letak, o katerem piše dr. Boris Mlakar V minulih mesecih je naš dnevnik objavil več prispevkov različnih avtorjev o znanem umoru na Ul. Rossetti leta 1944. S tem v zvezi smo v uredništvo prejeli tudi zapis zgodovinarja dr. Borisa Mlakarja, znanstvenega svetnika Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Za prispevek se dr. Mlakarju iskreno zahvaljujemo. Uredništvo Pisec tega članka je z velikim zanimanjem sledil pisanju in posledično tudi polemiki, ki se je v Primorskem dnevniku razvnela ob vprašanju še zmeraj zagonetne smrti Stanka Vuka, njegove žene Danice ter njunega gosta Draga Zajca daljnega 10. marca 1944. V dobrem letu smo bili priča kar dvema »valovoma« tozadevne polemike: prvega je sprožil Martin Brecelj z obletnim člankom Trpka resnica o trojnem umoru v ulici Rossetti 9. marca 2014, drugega pa Drago Zajc mlajši s člankom Čas je, da pogledamo v svojo preteklost brez ideoloških bremen 10. marca letos. V polemiko, katere neizogibna rdeča nit je bilo pač iskanje odgovora na vprašanje, kdo oziroma katera politična skupina je umorila omenjeno trojico, so posegli še Jože Pirjevec, Jolka Milič, Marta Ivašič, Samo Pahor, Filip Fischer in nazadnje še Ravel Kodrič, pri čemer so se vsi bolj ali manj pri svojih trditvah sklicevali tudi na druge avtorje; Pirjevec in Brecelj tudi na anonimno pričo, ki za umor obremenjuje znanega partizanskega borca. Brecelj in predvsem Zajc se sklicujeta tudi na gradivo tržaške kvestu-re o preiskavi umora, ki je bila ob koncu vojne prenesena v Ljubljano, pri čemer gre opozoriti, da je to gradivo uporabil tudi Miran Košuta v svojih besedilih o knjigi Fulvia Tomizze o mladoporočencih z ulice Rossetti. Tudi to gradivo ter tudi obširna literatura, ki se je o tem vprašanju nakopičila vse od leta 1944 dalje, pa, kot že nakazano, ne daje dokončnega odgovora na vprašanje o naročnikih in izvajalcih umora. Zainteresirane (v smislu cui bono) za eliminacijo Vuka so bile sicer spomladi 1944 skoraj vse tedaj aktivne politične struje, vključno z italijansko (fašistično) stranjo, pri čemer pa je tudi res, da način izvedbe umora bolj kaže na partizansko ali če-tniško stran. Domobranci ter italijanski ali celo nemški organi bi lahko Vu-ka preprosto aretirali in potem storili z njim, kot bi se pač odločili. Domobranci so tako npr. aretirali Borisa Pahorja, pri čemer so seveda v zadnji črti o njegovi usodi odločali nemški okupacijski organi. Ob tej zgoraj v najkrajši možni obliki povzeti polemiki pa je v ospredje prišla še ena ideja, ali bolje rečeno, predlog, katerega uresničitev naj bi vsaj po mnenju Jolke Milič prinesla razbremenjujoči odgovor na zagonetko. Predlog je sicer podal Samo Pahor, z vsemi silami pa se ga je oprijela sogovornica iz Sežane, namreč, da je nujno potrebno pogledati in preveriti v Osrednjem državnem arhivu v Rimu, kakšne dokumente tam hranijo o tem incidentu in če le-ti odgovarjajo na naše temeljno vprašanje. Podpisani je v prvi polovici maja delal v tem arhivu, ko je v okviru izvajanja raziskovalnega projekta o obmejnem fašizmu, ki ga vodi Egon Pelikan, zbiral gradivo za življenje primorskih ljudi pod fašiz- mom. Ob tem je izkoristil priložnost ter preveril arhivske fonde in pregledal gradivo, za katerega je logično predvideval, da bi lahko prinašalo kakršnekoli podatke o Stanku Vuku. Za začetek je pregledal gradivo v fondu Casellario Politico Centrale v okviru notranjega ministrstva, kjer se v tehnični enoti, fa-sciklu ali škatli (Italijani temu pravijo busta) 5478 nahaja dosje Stanka Vuka in tudi vseh ostalih članov njegove družine iz Mirna. Prvi vpis o Stanku datira s 25. marcem 1935, zadnji pa z 21. junijem 1943, ko direkcija za javno varnost v notranjem ministrstvu sporoča, da nima nič proti, če si zapornik Stanko Vuk dopisuje z Emilijo Vuk in družino Perko, ki so se nahajali v Forte dei Stavba v Ul. Rossetti, prizorišče umora Marmi. Za naše vprašanje torej tu ni zanimivega gradiva. Podobno je v tehnični enoti 5126, v kateri se nahaja dosje Danice Toma-žič Vuk. Le-ta zajema dokumente od 8. septembra 1937, ko ji je italijanski generalni konzulat v Sarajevu obnovil potni list, pa do 15. avgusta 1942, ko tržaški prefekt T. Tamburini obvešča notranje ministrstvo, da je 6. avgusta odšla v Fossano na obisk k tam zaprtemu soprogu. V okviru notranjega ministrstva je politična policija sicer vodila še posebne dosjeje o režimu nevarnih ljudeh, ki so črpali podatke predvsem na podlagi ovadb in poročil policijskih zaupnikov. Presenetljivo za Stanka Vuka tu ni nobene dokumentacije. Povsem drugačno stanje je seveda v fondu Posebnega sodišča za obrambo države (TSDS), ki je na svojem drugem tržaškem procesu med drugim obsodilo tudi Vuka. Gradivo arhivskega fonda tega sodišča se deli na dva, recimo temu, podfonda: na Fa-scicoli processuali ter na Esecuzioni, ki vsebuje gradivo, ki je nastalo ob prestajanju izrečene kazni. Bolj zanimivo je za nas prav slednje. V tehnični enoti 141 so dokumenti o Vuku od januarja 1942 pa vse do 16. februarja 1944. Pri slednjem gre za dopis generalnega tožilstva iz Trsta, ki obvešča TSDS, ki je tedaj imelo sedež v Mantovi, da je bil obsojenec Stanislao Vuk dne 11. februarja 1944 izpuščen iz zapora » po ukazu vrhovnega komisarja operacijske cone Jadransko primorje«, torej Frie-dricha Rainerja! Naj kot zanimivost dodamo, da so v istem fasciklu tudi do- Dr. Boris Mlakar fotodamj@n kumenti, ki zadevajo Franca Kavsa in njegovo povojno prizadevanje za uradno pomilostitev. Drugačne vrste arhivsko gradivo so poročila raznih organov iz Trsta in sploh Primorske vsaj formalno nadrejenim instancam t.i. Socialne republike Italije (RSI) v času neposredno po umoru 10. marca 1944 in v katerih bi pričakovali tudi omembo dogodka, ki nas zanima. Najprej je podpisani v tem oziru preveril gradivo fonda z naslovom Segreteria Particolare del Duce, Carteggio riservato oziroma Carteggio ordinario. Tu se namreč nahaja ogromno poročil iz naših krajev iz časa po nemški zasedbi in ustanovitvi Operacijske cone Jadransko primorje, in to tudi zelo podrobnega značaja. Vendarle omembe umora Stanka Vuka tu ni bilo mogoče zaslediti. Nekoliko drugače je v fondu Notranjega ministrstva RSI, in sicer v gradivu Direkcije za javno varnost. Kar zadeva tedanji položaj v Trstu oziroma na Tržaškem, je tu najti poročila generalnega policijskega inšpektorja G. Guelija, tržaškega župana B. Coceanija in za nas najbolj zanimivega republikanskega tržaškega kve-storja R. Robertija. Prav slednji je pošiljal tedenska ali pa petnajstdnevna poročila omenjeni direkciji v Valdagno kot tudi šefu policije najprej v Rim in zatem v Maderno. Za nas se najbolj zanimiva dokumentacija nahaja v tehnični enoti 7. Tako je Roberti 14. marca 1944 direkciji v vednost poslal prepis poročila, ki ga je istega dne poslal poveljstvu lokalne nemške policije. Prvi odstavek tega poročila se glasi: La sera dell'11 corrente, i coniu-gi Vuk Stanislao e Daniza, da Trieste, e il dott. Zaic Drago, da Lubiana, sono stati assassinati, a colpi di pistola, nell'abitazione dei Vuk, in Via Rossetti 31. Dalla qualita degli uccisi e da al-tre circostanze emerse nel corso delle indagini esperite dalla Questura, sem-bra evidente che il triplice omicidio rientri nella serie delle sanguinose vendette politiche di tipo balcanico che da qualche tempo funestano la vita cit-tadina. Malgrado il riserbo della stam-pa, la notizia del tragico episodio e ar-rivata fino al pubblico, suscitando una penosa impressione. Kvestor se torej v svojem poročilu sklicuje prav na zadevno preiskavo, ki so jo izvedli pripadniki tržaške kve-sture in katere gradivo je v bolj ali manj okrnjeni obliki poznano tudi že nekaterim udeležencem naše omenjene polemike. Čez slab mesec, natančneje 9. aprila 1944, je Roberti umor Vuka na kratko omenil tudi v svojem poročilu šefu policije v Madernu: Parecchi sanguinosi attentati hanno, nelle ultime settimane, ancora al-lungata la serie delle manifestazioni dell'attivita terroristica degli emissari partigiani in questo Capoluogo. Tra i piu gravi episodi, si segnalano: l'ucci-sione dei coniugi Vuk Stanislao e Da-niza da Trieste e del dott. Zaic Drago da Lubiana, avvenuta, la sera dell'11 marzo, nell'abitazione dei Vuk, in que-sta via Rossetti No. 31... Napačnega (?) datuma umora, 11. marca, ki ga zgoraj navaja kvestor, ne komentiramo. V tehnični enoti 18 istega fonda zatem najdemo še zanimivo poročilo s 13. aprila 1944, ki ga je poveljnik orožniške čete s sedežem v Via Cologna poročnik G. Geraci kot brzojavko poslal notranjemu ministrstvu v Rim, generalnemu poveljstvu sa-lojske vojske GNR ter še na deset naslovov nemških in italijanskih poveljstev v samem Trstu. Poročilo navajamo v celoti: Ore 21,30 ieri 12 corrente in Trieste da militari quest'arma sono stati rinvenuti nel territorio di giurisdizio-ne numerosi volantini di cui si allega copia redatti in lingua slovena-croata su ciclo stile contrassegnati da stella rossa a cinque punte commemoranti la figura Dott. Stanko Vuk ucciso il 10 marzo u.s. in questa via Rossetti et in-neggianti alla Jugoslavia libera punto Alcuni esemplari inoltre riproduceva-no effige di Tito qualificato come ma-resciallo della Jugoslavia punto Tali volantini sono stati lanciati da autovettura Fiat 1100 targata T.V. 9617 asportata dall'autorimessa »Sardegna« sita in via S. Lazzaro 19 di proprieta di Angelastri Pasquale di Nicola anni 45 da Trieste da tre sconosciuti armati pistola ritenuti elementi ribelli punto Autovettura suddetta est stata rinvenuta ore 22,30 ieri 12 corrente ab-bandonata in via Aiuolo di questa citta punto Indagini in corso punto Ob kopiji poročila se v arhivu nahajata dva originalna primerka letaka ter italijanski prevod le-tega. Kopijo letaka prilaga k temu članku tudi podpisani. Podrobna analiza njegove vsebine bi zahtevala malo več prostora, zato naj samo omenimo, da kot morilce omenja gestapovce, ki pa naj bi jih k temu navedla belo-plava garda. Letak poudarja, da naj bi Vuk kmalu postal član Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte in da mu je v zvezi s tem grozil Ernest Jazbec. Seveda pa je zelo zanimiv stavek: »S provokatorskim namenom, da prevale odgovornost za svoj zločin, so vzeli belo-plavi morilci na muho tudi nekega znanega dvojnega agenta«! Je bil s tem mišljen Drago Zajc? S tem končujemo svoje kratko poročilo o dokumentih, ki jih je bilo v zvezi z umorom Stanka Vuka, Danice Vuk in Draga Zajca na prvi mah moč odkriti v Osrednjem državnem arhivu v Rimu. Možne interpretacije in sklepe, ki iz navedenega gradiva morebiti sledijo, bodo po vsej verjetnosti podali dosedanji udeleženci zadevne polemike. Naj za konec samo dodamo, da bi bilo s tega vidika potrebno načrtno in podrobno pregledati ter ovrednotiti tudi ohranjeno gradivo partizanske Var-nostnoobveščevalne službe. Do sedaj se je to gradivo upoštevalo le v zelo omejenem obsegu. Dr. Boris Mlakar fotodamj@n / SVET Sobota, 13. junija 2015 19 zda - Glede zunanjetrgovinskih sporazumov Demokratska stranka proti Obami in republikancem Zavrnili hitri tir za pacifiški TTP - Tudi za TTIP z Evropo bo zdaj težje zda - Pridobitev za potrošnike Sodišče ni blokiralo pravil o odprtem internetu WASHINGTON - Sklepanje zunanjetrgovinskih sporazumov z Evropo in Azijo je v Washingtonu ustvarilo nenavadno zavezništvo, saj republikanci zagovarjajo politiko predsednika ZDA Baracka Obame, ki je po drugi strani naletela na močno opozicijo v vrstah demokratske stranke. In prav poslanci demokratske stranke so včeraj - kljub vsem predhodnim Obamovim poskusom prepričevanja - množično zapustili predstavniški dom ameriškega kongresa tik pred glasovanjem o ključnem določilu predloga zakona, s katerim naj bi predsedniku Baracku Obami dali pooblastila za t.i. hitri tir pri potrjevanju prosto-trgovinskega sporazuma z 11 azijskimi državami oz. sporazuma o pacifiškem partnerstvu (TPP). Hitri tir bi pomenil, da lahko kongres o sporazumu, ko bo sklenjen, glasuje le za ali proti, ne sme pa ga spreminjati. Takšna pooblastila so nekaj običajnega pri sklepanju trgovinskih sporazumov v ZDA, vendar pa je tokrat to naletelo na močno opozicijo demokratov, ki poslušajo sindikate. Izkušnje s Sporazumom o prosti trgovini v Severni Ameriki (Nafta) iz leta 1993 so pokazale, da so takšni sporazumu predvsem v interesu korpora-cij, ki delovna mesta selijo tja, kjer so cenejša. Včerajšnje glasovanje utegne za dalj časa zaustaviti čeztihomorsko partnerstvo (TPP), povsem možno pa je, da bo imelo posreden vpliv tudi na podoben sporazum z Evropo (TTIP), s katerim sicer sindikati nimajo toliko težav, saj so delavske pravice v Evropi bolj zaščitene kot v ZDA. Demokrati so proti TPP, ker vlada o pogajanjih ni razkrila veliko o vsebini in skupaj s sindikati bi jih veliko raje videlo, da hitri tir propade. Obama je včeraj v predstavniškem domu doživel politični poraz, ki bo najbrž pustil globoko sled. Glasnik Bele hiše John Earnest je sicer po glasovanju izjavil, da vse še ni izgubljeno in da bo predsednik šel naprej svojo pot za sklepanje komercialnih dogovorov, ni mogel pa zanikati, da je bil včerajšnji razplet težak udarec. (STA) Predsednik Barack Obama z voditeljico demokratskih poslancev Nancy Pelosi ansa WASHINGTON - Ameriško prizivno sodišče v Washingtonu v četrtek ni blokiralo novih pravil o odprtem internetu Zvezne komisije za komunikacije (FCC), ki ponudnikom interneta med drugim prepovedujejo diskriminacijo strank. Pravila so stopila v veljavo včeraj, ponudniki interneta, kot so Time Warner, Verizon in drugi, pa so hoteli, da jih sodišče blokira. Sodišča sicer niso rekla zadnje besede o tem. Šlo je le zato, da po mnenju prizivnega sodišča ponudniki interneta niso imeli dovolj tehtnih razlogov, da se uveljavljanje novih pravil blokira. Isto sodišče je pritožbo sicer sprejelo v obravnavo in lahko nova pravila o t. i. spletni nevtralnosti še vedno razveljavi kasneje. FCC je februarja po dolgi razpravi potem pravila spet spremenil v želji, da ponudnikom interneta prepreči monopol oz. jim onemogoči, da na primer diskriminirajo med po- nemčija - Poslanci SPD, Zelenih in Levice preglasovali konservativce Bundesrat sprejel resolucijo za istospolne poroke in posvojitve BERLIN - Zgornji dom nemškega parlamenta je včeraj sprejel resolucijo, v kateri zahteva razširitev pravice do zakonske zveze in do posvojitve otrok na istospolne pare. S tem se ne strinjajo konservativci kanclerke Angele Merkel, zaradi česar tega tudi ne predvideva predlog zakona o pravicah istospolnih, ki ga je konec maja predstavila vlada v Berlinu. Na čelu podpornikov resolucije je bila dežela Spodnja Saška, pridružilo pa se ji je še osem zveznih dežel z levo usmerjenimi vladami, ki jih v takšni ali drugačni kombinaciji sestavljajo socialdemokrati (SPD), Zeleni in Levica. Uspelo jim je zbrati 40 glasov - več kot dovolj, saj bi jih bilo za potrditev dovolj že 35, poroča nemški Deutsche Welle. Najbolj proti so bili predstavniki Bavarske, ki ji že desetletja neprekinjeno vlada konservativna CSU, sestrska stranka vladajoče CDU kanclerke Angele Merkel. Tudi v CDU istospolnim porokam in posvojitvam otrok nasprotujejo. Medtem ko so zagovorniki resolucije včeraj v razpravi poudarjali, da je preprosto nepredstavljivo, da Nemčija kot liberalna demokratična država še naprej omejuje pravice in življenjske sloge posameznikov, je bavarski pravosodni minister Winfried Bausback predlog označil kot "napad na poroko" in "prozoren politični manever". Resolucija z naslovom "Poroka za vse - resolucija za povsem enakopravno obravnavo istospolnih parov" bo sedaj romala v roke nemške vladajoče koalicije skupaj s pozivom, da naj ta vsebino resolucije prevede v zakonodajo in jo potrdi v spodnjem domu parlamenta, bun-destagu. Proti njej bodo zagotovo v CDU in CSU, a če bi preostale tri parlamentarne stranke - koalicijski SPD ter opozicijski Zeleni in Levica - združile moči, bi lahko v bundestagu preglasovale konservativni blok in dosegle svoje, piše Deutsche Welle. A vprašanje je, kako bi na koncu glasovali v koalicijski SPD. Da bo vlada odpravila obstoječo diskriminacijo istospolnih parov, sta unija CDU/CSU in SPD na zahtevo slednje zapisali že v koalicijsko pogodbo. Pred dobrima dvema tednoma je nato vlada predstavila zakonodajni sveženj v tej smeri, a ta istospolnim parom ne daje niti pravice, da sklenejo zakonsko zvezo, niti pravice do posvojitve otrok. Zato je nemudoma postal tarča kritik s strani leve opozicije in borcev proti diskriminaciji, pa tudi v SPD s kompromisom niso najbolj zadovoljni, čeprav ga je pripravil "njihov" pravosodni minister Heiko Maas. Sam Maas je ob predstavitvi zakonskih predlogov priznal, da gre za kompromis, ki ne prinaša polne enakopravnosti istospolnih parov. (STA) nudniki spletnih vsebin, kot so Netf-lix, Twitter in drugi. Pravila FCC določajo, da morajo ponudniki interneta vse ponudnike vsebin obravnavati enakopravno, torej ne smejo na primer upočasnjevati dostop do nekaterih, ali pospeševati dostopa do drugih s katerimi imajo boljše pogodbe. Nova pravila so dobra za potrošnike, dokler ponudniki interneta ne bodo začeli namišljeno ali resnično breme, ki ga imajo s prepovedjo profitiranja s ponudniki vsebin, prenašati na potrošnike. Nasprotniki novih pravil so sicer v kritikah predvsem poudarjali problem prevelikih pooblastil oz. nadzora vlade, kar za navadne potrošnike v tem primeru ni problem. Ravno nasprotno, saj so cene naročnin na internet ponorele. Hitra in-ternetna povezava v New Yorku z vsemi razumljivimi in skrivnostnimi taksami stane na primer 70 dolarjev na mesec. (STA) zda - Obsodba Dvojici zaradi terorizma visoke zaporne kazni MIAMI - Dva Američana pakistanskega rodu, brata Qazi, sta bila v četrtek zaradi načrtovanja terorističnega napada v New Yorku in nasilja nad zveznimi agenti obsojena na visoko zaporno kazen. Sodelovala in podpirala naj bi tudi mednarodno teroristično organizacijo Al Kaida. Mlajšemu bratu, 22-letnemu Raeesu Alam Qaziju, je zvezno sodišče v Miamiju izreklo 35 let zaporne kazni zaradi načrtovanja napada v New Yorku, pa tudi zaradi zagotavljanja materialne podpore Al Kaidi. Starejši brat, 32-letni Sheheryar Alam Qazi, je zaradi spodbujanja in zagotavljanje finančne podpore bratu dobil 20 let zapora. Dvojico so aretirali leta 2012, potem ko je mlajši brat odpotoval v New York, da bi raziskal morebitna prizorišča za napad, in sicer Wall Street in Times Square. Brata sta marca krivdo priznala. Sodišče ju je obsodilo tudi zaradi napada na dvojico zveznih policistov aprila 2014. Brata sta udarila policista na sodišču v Miamiju. unicef in evrospka komisija - Ob svetovnem dnevu boja proti delu otrok opozorila o njihovem izkoriščanju Več kot 150 milijonov otrok dela BRUSELJ - Ob včerajšnjem svetovnem dnevu boja proti delu otrok je Evropska komisija opozorila, da je odprava najhujših oblik otroškega dela, vključno s sodelovanjem otrok v oboroženih spopadih, prednostna naloga komisije za obdobje 2014-2020. Na izkoriščevalsko delo otrok so včeraj opozorili tudi v Unicefu. Delo otroke obsodi na življenje v revščini in socialni nepravičnosti, obenem pa prikrajša celotni svet za neprecenljiv kapital znanja, iznajdljivosti in ustvarjalnosti, menijo v Evropski komisiji. Po vsem svetu dela približno 168 milijonov otrok med 5. in 17. letom starosti. Celo v razvitih gospodarstvih je gospodarska kriza ustvarila okolje, v katerem čedalje več otrok in mladoletnikov opušča šolanje. A noben otrok ne bi smel žrtvovati svojega otroštva in izobraževanja za to, da poskrbi za svojo družino ali zagotovi svoje preživetje, med drugim navaja sporočilo komisije. Izjavo za javnost Evropske komisije so skupaj pripravili visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica, komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides, komisarka za zaposlova- nje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen ter ko-misarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova. Podpisniki izjave so še poudarili, da je delo otrok ena največjih ovir za dosego mednarodne- ga razvojnega cilja, ki je splošna osnovna izobrazba. Odprava najhujših oblik dela otrok, tudi sodelovanja v oboroženih spopadih, bo zato ostala prednostna naloga komisije za obdobje 2014-2020. Na boj proti izkoriščevalskemu delu so danes opozorili tudi v Unicefu. Po njihovih podat- kih je po svetu 150 milijonov otrok, starih med pet in 14 let, ki so vključeni v nevarne oblike dela, ki ogrožajo njihovo zdravje, razvoj, dobrobit in izobraževanje. »Unicef ne nasprotuje delu, ki ga otroci morebiti opravljajo doma, na družinski kmetiji ali za družinski posel, vse dokler tovrstno delo ne predstavlja nevarnosti za njihovo zdravje in blaginjo ter jim ne preprečuje obiskovanja pouka in uživanja v otroških aktivnostih,« pojasnjujejo v Skladu ZN za otroke ter dodajajo, da otroci pogosto postanejo žrtve zlorab in izkoriščanja. Največji delež otrok po podatkih Unicefa dela v Podsaharski Afriki, in sicer 25 odstotkov, v Južni Aziji pa 12 odstotkov. V Srednji in Vzhodni Evropi ter državah Commonwealtha dela pet odstotkov otrok in tu je stopnja otroškega dela tudi najnižja. Število dečkov in deklic, ki opravljajo otroško delo, je v večini svetovnih regij približno sorazmerno, z izjemo Bližnjega vzhoda, Severne Afrike, Latinske Amerike in karibskega otočja, kjer je delež dečkov višji. Razlike med spoloma se nanašajo predvsem na oblike otroškega dela, pri čemer so deklice pogosteje vključene v gospodinjska opravila, dečki pa v gospodarske aktivnosti, še navaja Unicef. 20 Sobota' 13' jun'ja 2015 APrimorski r dnevnik Spet izenačeno CLEVELAND - Košarkarji Golden State Warriors so v četrti finalni tekmi končnice NBA s kar 103:82 premagali domači Cleveland Cavaliers. Z odlično igro v obrambi se je pri bojevnikih izkazal Andre Iguodala, ki je zaustavil LeBrona Jamesa. Izid v zmagah je zdaj 2:2, prvak lige NBA pa bo tista ekipa, ki bo prej prišla do štirih zmag. Na dozdajšnjih treh finalnih tekmah je bil LeBron James nezaustavljiv (povprečno 41 točk), na četrti pa bremena ni zmogel več. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Nibali pokazal zobe GRENOBLE - Šesto etapo kolesarske dirke Criterium du Daup-hine, dolge 183 km, je zmagal Portugalec Rui Costa. Član ekipe Lampre je za pet sekund premagal Italijana Vincen-za Nibalija, ki pa je novi vodilni. Lanski zmagovalec dirke po Franciji Nibali ima zdaj v skupnem seštevku 29 sekund prednosti prav pred Costo, na tretjem mestu je Španec Alejandro Valverde, ki zaostaja še sekundo več. Američan Teejay Van Garderen je zaradi zaostanka zdrsnil na peto mesto. nogomet - Kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2016 Oboji zadovoljni KVALIFIKACIJE EP 2016 jadranje - 470 V Weymouthu jadralcem nagajal veter WEYMOUTH - Včerajšnji dan na prizorišču regate za svetovni pokal v jadranju v Weymouthu & Portlandu zaključil že v zgodnjih popoldanskih urah. Zaradi pomanjkanja vetra so včeraj odjadrali v vseh klasah samo dva plova: po enega v moškem razredu470 in enega v moškem razredu RS:X. Skratka, v zahtevnih vremenskih razmerah sta nastopila tudi jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti, ki pa sta edini plov zaključila na 35. mestu. Zaradi odbitka sta pred zadnjim dnevom regat na 28. mestu. Vodstvo sta zadržala Američana Mcnay in Huhges. Za uvod zmaga Čileja Gigi Buffon je v prvem polčasu (pri izidu 0:0) ubranil najstrožjo kazen, ki jo je streljal Mandžukič ansa SKUPINA A: Islandija - Češka 2:1, Latvija - Nizozemska 0:2, Kazahstan - Turčija 0:1. Vrstni red: Islandija 15, Češka 13, Nizozemska 10, Turčija 8, Latvija 3, Ka-zahstan 1. SKUPINA B: Wales - Belgija 1:0, Andora - Ciper 1:3, BiH - Izrael 3:1. Vrstni red: Wales 14, Belgija 11, Izrael 9, Ciper 9, BiH 8, Andora 0. Na evropsko prvenstvo 2016 v Franciji se bodo kvalificirale prvi dne na lestvici in najboljša tretjeuvrščena ekipa. Še štiri tretjeuvrščene pa si bodo EP izborile v dodatnih tekmah. EP 2016 bo od 10. junija do 10. julija. Hrvaška - Italija 1:1 (1:1) Strelca: Mandžukič v 11., Candreva v 36. min 11-m Hrvaška: Šubašič; Srna, Vida, Schildenfeld, Pra-njič (Vrsaljko); Rakitič, Brozovič; Perisič, Kova-čič (Leovac), Olič (Rebič); Mandžukič. Italija: Buffon (Sirigu); De Silvestri (De Sciglio), Bonucci, Astori, Darmian; Marchisio, Pirlo, Parolo; Candreva, Pelle, El Shaarawy (Ranocchia). SPLIT - Pred praznimi tribunami splitskega Poljuda sta se Hrvaška in Italija, na tekmi veljavni za kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2016 v Franciji, razšli z neodločenim izidom. Stanje na lestvici skupine H ostaja tako nespremenjeno: Hrvati so ubranili točki prednosti pred »azzurri«. Na samem začetku tekme je Buffon ubranil najstrožjo kazen (prekršek nad Srno) Mandžukiču. Hitro zatem je sodnik razveljavil (regularen) gol El Sharaawyja. Oba regularna gola sta padla v prvem polčasu: prvega je dosegel Mandžu-kič. Nato je z bele točke zatresel hrvaško mrežo Candreva. SVASTIKA - Na televizijskih posnetkih je bilo razvidno, da so neznanci na travnati površini narisali kljukasti križ. Delo za disciplinsko komisijo Uefe in na obzorju nove kazni za Hrvaško. Skupina H Izidi Hrvaška - Italija 1:1, Norveška Azerbajdžan 0:0 Malta - Bolgarija 0:1 Hrvaška 6 4 2 0 16:3 14 Italija 6 3 3 0 9:5 12 Norveška 6 3 1 2 7:8 10 Bolgarija 6 2 2 2 7:7 8 Azerbajdžan 6 1 1 4 4:11 4 Malta 6 0 1 5 1:10 1 evropske igre Na razkošnem odprtju tudi Lady Gaga BAKU - V Bakuju so slavnostnim odprtjem zaživele uvodne evropske igre. Tudi prestolnica ob Kaspijskem jezeru je izvedla odprtje, podobno olimpijskim na predvečer športnega dogajanja, ki je navdušilo množico 68.000 gledalcev na razprodanem nacionalnem stadionu. Presenečenje večera je bil nastop pevke Lady Gaga, ki je pred množico zapela pesem Imagine, klasiko Johna Lennona, ki zagovarja mir v svetu in svet brez meja. S klasičnim nagovorom v znanem slogu - Igre so odprte - je prve evropske igre uradno odprl predsednik države Ilham Alijev. Samo prireditev si je zamislil Grk Dimitris Papa- joanu, ki je zablestel z odprtjem olimpijskih iger leta 2004 v Atenah. Sodelovalo je več kot 2000 prostovoljcev. Umetnostni del večera je bil namenjen srednjeveškemu pesniku Nezamiju, ki je v svojih delih opeval spoštovanje, nomadsko življenje, bojevnike, prihod Aleksandra Velikega v Azerbajdžan, ljubezen, lov na raj. Izstopali so nastopajoči v oblačilih iz Šeherezade ali Tisoč in ene noči ter orientalska glasba. Sledil je klasičen vhod reprezentanc na stadion. Danes bodo v Bakuju že prve podelitve. Končne odločitve: gorsko kolesarstvo (moški in ženske), karate in rokoborba. SANTIAGO DE CHILE - Na prvi tekmi 44. južnoameriškega nogometnega nogometnega prvenstva je domači Čile v skupini A z 2:0 premagal Ekvador (strelca sta bila Vidal in Vargas). Razprodane Stožice LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo imela na jutrišnji kvalifikacijski tekmi z Angleži izjemno podporo s tribun, saj so že štiri dni pred obračunom pošle vse vstopnice. V Stožicah bo 15.796 gledalcev. SUPERPOKAL - Uvod v novo sezono slovenskega nogometnega dogajanja bo 5. julija na Bonifiki, ko se bosta za superpokal udarila državni prvak Maribor in pokalni zmagovalec Koper. Kronometer in Franja LJUBLJANA - Jan Tratnik in Polona Ba-tagelj sta v Ljubljani osvojila naslova državnih prvakov v vožnji na čas. DP v vožnji na čas je bilo uvod v 34. Maraton Franja. Danes je na sporedu Hofer družinsko-šolski maraton v dolžini 25 km in Vzajemna preizkušnja za najmlajše, dolga 1500 m, vrhunec pa bo v nedeljo s preizkušnjama v dolžini 156 in 95 kilometrov. Letošnji start je izjemoma ob 8. uri za daljšo oziroma 8.30 za krajšo traso, razlog pa je kvalifikacijska nogometna tekma za evropsko prvenstvo 2016 med Slovenijo in Anglijo v Sto-žicah. Evropski rekord 52. mednarodna plavalna trofeja Sette-colli di nuoto v rimskem športne središču Foro Italico se je začela z evropskim rekordom Švedinje Sarah Sjoestroem (100 m delfin, čas 56,04) Ruzzier na Slovaškem Lonjerski hitrohodec je pretekli teden tekmoval na Slovaškem. V Borskem Mikula-šu na 46. izvedbi ene najstarejših klasičnih tekem na svetu imenovane »Zahoračka dvads-jatka« je bil med 15 veterani vseh starosti od 35 let dalje na 10 km razdalji tretji, sicer najboljši v svoji starostni kategoriji. V Hlohovcu pa se je na mednarodnem Mitingu hitre hoje bil v skupni kategoriji veteranov drugi v času novega državnega rekorda 15:16. »Trst prestolnica vodnih športov« Tržaški župan Roberto Cosolini je sprejel vaterpoliste Pallanuoto Trieste, ki so si pred tednom dni zagotovili zgodovinsko napredovanje v A1-ligo. Zupan je čestital klubu, ki že vrsto let odlično deluje tudi na mladinski ravni. Prisotni so bili predsednika kluba Enrico Samer, športni vodja Andree Brazzatija, ki je županu tudi poklonil žogo s podpisi igralcev, trener Stefano Piccardo in vsi igralci, na čelu s kape-tanom Aaronom Giorgijem. Predsednik Samer je obratno poudaril pomembno pomoč Občine, saj je Palla-nuoto Trieste upravitelj bazena pri Svetem Ivanu, kar klubu omogoča skoraj idealne pogoje za delo, ki so poglavitnega pomena za doseganje vidnih športnih uspehov. »Trst razpolaga z zelo modernimi strukturami in rezultati tega so na dlani. Nismo le v vaterpolu pri vrhu. Odlični smo v skokih v vodo, napredek je viden v plavanju, nič ne izostajamo za najboljšimi niti v jadranju in veslanju. Mislim, da bi lahko Trst v prihodnjih letih v vodnih športih postal italijanska prestolnica,« je zatrdil Samer. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 13. junija 2015 2 1 košarka - Po četrtkovem sestanku Jadrana in matičnih društev Iščejo nove sile Komu zaupati celoten projekt? - Andrej Vremec kandidat za prevzem vodenja mladinskega sektorja Nič novega. Tudi po četrtkovem sestanku se ŠZ Jadran in matična društva (Bor, Breg, Dom, Kontovel, polet in Sokol) niso odločila, kako naprej. Pri pogovorih ni pod vprašajem sodelovanje na mladinskem področju, saj ga društva zaradi omejenega števila otrok nekako tudi potrebujejo, ni pa še jasno, kaj bo s člansko ekipo. »V glavnem se vsi klubi strinjajo, da je dobro, da se ohrani,« pravi predsednik ŠZ Jadrana Adriano Sossi, postavlja pa se vprašanje, kdo bo prevzel celotno vodstvo projekta. Težava je predvsem v tem, da bo zdajšnji odbor Jadrana na občnem zboru (zdaj kaže, da bo šele konec junija ali v začetku julija, torej le nekaj dni pred rokom za vpis v C-ligo gold, ki je 15. julij) odstopil, iščejo se torej nove sile, ki naj bi jih prispevala matična društva. »Na četrtkovem sestanku sta imena možnih kandidatov nakazala samo Kontovel in Polet, ostalipa še ne,«, je povedal Sossi. Pri nekaterih društvih, ki še niso predlagala imen, se sprašujejo, od kod črpati nove sile, če jih je že za lastno društvo težko dobiti. Vselej pa bo treba dobiti tudi složno skupino, kar pa ne bo lahko, pravijo. Edino novo ime je Andrej Vremec, ki je že na prejšnjih sestankih dal svojo razpoložljivost za vodenje mladinskega sektorja. On pa ostaja zaenkrat le kandidat, saj nam pri Jadranu izbire niso potrdili. Če bo res prevzel vodenje mladinskega dela projekta, pa bo pred kakšno koli odločitvijo skušal najprej ugotoviti, kaj želijo društva, namizni tenis DP: veteranke Krasa začele z dvojicami V Turinu se je včeraj začelo državno namiznoteniško prvenstvo za veterane, na katerem bo svoje barve letos branil samo najnežnejši spol zgo-niškega krožka Kras. Včeraj so veteranke Krasa igrala dvojice (ženske in mešane), a brez vidnejših rezultatov, danes pa jih čaka še nastop med posameznicami. Sonja Doljak in Damiana Sedmach sta med veterankami 50/60 izgubili v prvem krogu proti dvojici Cia-mi/Aleppi potem, ko sta osvojili prvi niz (3:1). V mešanih dvojicah iste starostne skupine je tekmovala samo Sedmac-hova, ki se je z Manfredom Maffei prebila v četrtino finala, nato pa klonila proti kasnejšim državnima prvakoma Adeyemo/Loaldi. Podobna usoda je doletela Sonjo Doljak med mešanimi dvojicami 40/50. Z Alessandrom Bisi-jem je izpadla v četrtini finala proti Moiseevu in Avesani, ki sta se nato oki-tila z državnim naslovom. V taistei kategoriji je Monica Mosetti z Marcosa-nom izgubila v osmini finala, med ženskimi dvojicami 40/50 s Cristino Bol-zonello izpadla proti kasnejšim finalistkam že v prvem krogu. »Imele smo kar nekaj smole z žrebom, predvsem med ženskimi dvojicami 50/60pa sva zgrešili taktiko,« je po tekmovalnem dnevu povedala Sonja Doljak. V Štandrežu danes 12 ur nogometa Danes se bo v Štandrežu začel 14. turnir 12 ur nogometa. Na nogometnem igrišču Juventine bo nastopilo 17 ekip. Na turnir Green Volley pa se je prijavilo 15 mešanih ekip. Turnirja se bosta začela danes ob 10.00. Od 14.00 dalje bo na sporedu tekmovanje v disciplini beer pong, na katero se lahko prijavite danes do 12.30. Ob enakem času bo tudi tekmovanje v igri zadeni prečko. Vpišete se prav tako lahko do 12.30. Drevi od 21.00 bo tudi glasba z DJ-ejem. nam je povedal včeraj. »Šele nato bom na njihove želje reagiral. Želel bi, da bi vzpostavili enotno košarkarsko šolo, kot si jo je že zamislila košarkarska komisija z Jako-minom na čelu. Pomembno bo, da društva v tem vidijo interes,«, je povedal Vremec. Medtem so se odborniki Jadrana v prejšnjih dneh pogovorili tudi z igralci. Kot smo že poročali, so vsi načeloma za to, da bi še naprej nosili dres Jadrana, kaka sprememba bi prišla v poštev le zaradi službenih in osebnih razlogov. Njim bi se pridružila še mlada Simon Cettolo in Aleksander Daneu, Martin Ridolfi pa bi se rad preizkusil v višji ligi in to pri tržaškem Pallaca-nestro Trieste, nam je povedal predsednik Jadrana Sossi, ta čas pa ga še muči poškodba. (vs) nogomet - Kras Tonči Žlogar izbral pomočnika Da bo letošnji trener Žlogar še naprej vodil repenski Kras tudi v prihodnji sezoni v elitni ligi, smo že pisali v nedeljski številki našega dnevnika. Med tednom je Izolan tudi uradno podpisal pogodbo. Nekdanji slovenski repre-zentant je obenem imenoval svojega pomočnika, ki bo nekdanji nogometaš v prvi ligi Simon Gregorič. Tudi on je doma iz Izole. V prihodnjih dneh bodo v taboru Krasa imenovali še trenerja vratarjev, saj se je dosedanji Bojan Gulič umaknil. Kras bo priprave na novo sezono začel začetek avgusta. V jutrišnji številki intervju s Kneževičem V jutrišnji tiskani izdaji našega dnevnika boste lahko prebrali daljši intervju z novim športnim direktorjem re-penskega Krasa Radenkom Kneževičem (nafotografiji). Spominjal se je na svoj prihod v Repen (pred enajstimi leti). Imenoval je nekaj igralcev, s katerimi je imel največji »feeling« in potrdil, »da mu je Kras spremenil življenje«. Tarcento napredoval V finalu play-offa deželne C-lige je Tarcento z 62:47 na drugi tekmi v go-steh premagal Fogliano in tako napredoval v državno C-ligo, po novem C-li-ga gold, v kateri naj bi v prihodnji sezoni igral tudi Jadran. □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja zaključno prireditev - zgodba o Minionih, ki bo danes, soboto, 13. junija ob 18.30 v telovadnici v Repnu. AŠD POLET vabi na 47. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 18. junija ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah. ŠD SOKOL sporoča, da bo v petek 19. junija v drugem sklicanju ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini redni občni zbor društva. SK DEVIN vabi na 41. redni občni zbor, ki bo na društvenem sedežu v Slivnem v četrtek 25. junija ob 10.00 v prvem sklicanju in v petek 26. junija ob 20. uri v drugem sklicanju. tenis - Na Padričah Uspešen turnir Gaje podkrepili dobri rezultati Teniška sekcija Gaje je pred kratkim zaključila uspešen državni turnir za mladinske kategorije od U10 do U16, ki je bil hkrati veljaven tudi za posebno deželno lestvico Young cup. Na padriških igriščih je nastopilo 91 mladih igralcev in igralk iz cele dežele, ki so odigrali kar 84 srečanj. Turnirja so se udeležili tudi igralci Gaje, ki so v različnih kategorijah poželi dobre uspehe. Na stopničke se je uvrstilo sedem tekmovalcev Gaje. Drugega mesta sta se veselili Petra Kalc pri U12 in Giovanna Orlando med U16, tretje mesto pa so osvojili Lucrezia Sanson (U10), Simone Genzo in Andrea Camporeale (U14) in Sveva Ghinelli in Sara Parpinel (U16). V mladinskih kategorijah U10, U12 in U14 so tekmovali v ženski in moški konkurenci, pri dekletih U16 pa samo v ženski. Pri klubu so bili s potekom turnirja (od 31. maja do 7. junija) zelo zadovoljni. Ob duši Mari Rogelja sta k organizaciji pristopila tudi učitelja Matej Cigui in Pao- Petra Kalc lo Surian, pohvalo pa si zaslužijo tudi starši, ki so pripomogli, da je vse steklo brez zastojev. Na nagrajevanju sta bila prisotna tudi predsednik Gaje Stani Kalc in Jure Kufersin za pokrajinski CONI. DEKLETA U16 Play-off? V mladinskem prvenstvu U16 pa so dekleta Gaje na zadnji tekmi rednega dela premagale Sporting River Cervignano z 1:2. Ker imajo kar tri ekipe v skupini enako število točk (vse tri po eno zmago z 1:2 in en poraz z 1:2, ni še jasno, kdo se bo uvrstil v drugi del tekmovanja. Pri Gaji čakajo na odziv zveze. Under 16 dekleta: Sporting River Cervignano - Gaja 1:2 (za gajo Parpinel, Orlando, Ghinelli) jadranje Optimisti Čupe uspešni na državni regati Pet predstavnikov ekipe optimistov JK Čupa je v soboto in nedeljo tekmovalo v Bellanu na državni regati Op-tilario. Na jezeru Como, kjer bo letos državno prvenstvo za mladince in pokal Primavela, se je zbralo kar 149 optimistov iz cele Italije, Švice in Hrvaške. Organizatorjem je uspelo izpeljati tri plove. Jadralci JK Čupa (na fotografiji) so dosegli dobre rezultate. Med ju-nioresi se je v konkurenci 78 jadralcev najboljše uvrstila Giorgia Sinigoi, ki je zasedla skupno 13. mesto in bila 2. med ženskami. Jan Pernarčič, ki letos jadra med junioresi komaj prvo leto, je bil 18., Elena Lo Cascio pa 59. Med 73 kadeti je bil Francesco Allegretti na 29. mestu, Rok Golemac je bil 41. (and) Optimist Sirene v Trstu Na conski regati v organizaciji YC Adriaco je nastopilo tudi 14 optimistov Sirene. Regatnemu odboru je uspelo izpeljati vse tri predvidene plove, v zmerni do močni burji. Med 62 mladinci se je najbolj izkazal Tinej Sterni, ki je osvojil končno 4. mesto. Zelo dobro je med mladinci odjadral tudi Leo Fili- povič Grčič, ki je končal na visokem 7. mestu. Ostali Sireni mladinci so se tako uvrstili: 16. Jan Zuppin, 26. Petra Gregori, 37. Sancin Marko, 49. Rene Popovič. Med kadeti je bil najboljši med našimi Stephan Njemčevič, ki je dokončal vse tri plove in se uvrstil na odlično 10. mesto. Za vse ostale Sirenine jadralce pa je bila jakost burje premočna, zato so končali le prvi plov. IRcija andrej rismondo Downhill, adrenalin in nova proga Adrenalinski downhill spust je ena izmed kolesarskih disciplin, ki je vedno bolj priljubljena tudi med Slovenci v Italiji. Nekateri so si zavihali rokave in »nekje na vzhodnem Krasu,« - kot so nam povedali (niso hoteli razkriti kraja) -zgradili tehnično zelo zahtevno progo, »ki nam jo lahko mnogi zavidajo,« je dejal 35-letni Pa-dričar Andrej Rismondo, ki je bil med pobudniki Monkey Trail-a. »Progo, ki je dolga okrog 1100 m in ima 120 m višinske razlike sva s prijateljem zgradila letos pozimi. Delala sva vsak dan neprekinjeno tri tedne. Proga je tehnično zahtevna. Spust pa je lahko nevaren, če nisi primerno opremljen in vešč,« je opozoril Andrej, pevec skupine The Authentics. »Pri downhillu imamo posebna kolesa, ki so prilagojena za tovrstne spuste, ki zahtevajo kar nekaj skokov. S tipičnim gorskim kolesom tvegaš, da slednji dobesedno poči. Proga je kar strma in pri spustu lahko dosežemo hitrost tudi do 40 km/h. Downhill se razlikuje od endura in cross countryja. To so različne discipline. Downhill je najbolj adrenalinska.« Andrej, ki je doslej poskusil več športnih panog (nogomet, tenis, karate, muay thai -preizkusil se je tudi v borbi in zmagal), trenira večkrat tedensko. »Ko sem bil brezposeln, sem bil na progi skoraj vsak dan. Zdaj, ko končno imam službo, je časa manj,« je dejal oče treh otrok in odbornik Gaje. Padri-ški »downhillist« obiskuje tudi druge Bike Parke, predvsem v Sloveniji (Javorniki, Nanos, Kranj, Pomjan). »Naša proga pa ni nič slabša. Če bi v Sloveniji izvedeli zanjo, bi nas gotovo hoteli obiskati in se tu preizkusiti.« Andrej ne tekmuje. »Tekmovanja so nevarna in poškodbe so na dnevnem redu. Jaz moram namreč v službo (smeh). V tem športu mora biti koncentracija maksimalna. Poškodbe so lahko hude,« je še dodal Andrej, ki se je temu športu približal pred petimi leti. »Krivi« so bili prijatelji, ki so ga takrat prepričali, naj poskusi. Andrej je progo snemal s kamero go pro (na čeladi). Video si lahko ogledate na naši face-book strani Primorski_sport. 22 Sobota, 13. junija 2015 KULTURA / sng nova gorica - Predstavitev nove gledališke sezone Vabilo k razmisleku o mnogih oblikah tujstva Pod skupnim naslovom Tujec bodo uprizorili devet predstav Po uspešni in skoraj že zaključeni letošnji gledališki sezoni, ki je prinesla tudi bogato bero nagrad, se novogoriško Slovensko narodno gledališče že pripravlja na novo. Prihajajoči repertoar, ki nosi skupno ime Tujec, bo na veliki in mali oder postavil devet predstav, štiri so koprodukcijske. Potrditev uspešnosti iztekajoče se sezone je prav gotovo še sveža novica, da se je novogoriško SNG s predstavo Gospa Bovary uvrstilo v tekmovalni del 50. festivala Borštnikovo srečanje. Igralka naslovne vloge Arna Hadžialjevič je nedavno prejela nagrado tantadruj za to igralsko stvaritev, članica SNG Teja Glažar pa tantadru-ja za življenjsko delo. Niz nagrad dopolnjujeta še priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije Nedi Rusjan Bric za idejno zasnovo, režijo in celostno realizacijo predstave Nora Gregor - skriti kontinent spomina (2014) in nagrada Sklada Staneta Severja 2014 za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih, ki jo je prejel Kristijan Guček. Pod izbor predstav, ki jih bo ansambel SNG Nova Gorica odigral v sezoni 2015/2016, se podpisuje sedanja vršilka dolžnosti direktorja gledališča, Neda Rusjan Bric, zagovornica družbeno angažiranega gledališča, ki je prepričana, da mora le-to nagovarjati občinstvo z vidika sedanjosti in ga s pomočjo raznolikih žanrov -tudi kakovostne komedije - spodbuditi k razmišljanju o svetu, v kakršnem živimo. Prihajajoča sezona v novogoriškem SNG torej načenja razmislek o različnih oblikah tujstva. »Radi bi govorili o tem, kako gledamo na sočloveka, a ne zgolj skozi trenutno najbolj pereč in najbolj očiten problem pribežnikov iz Afrike. Gre za gledanje na naše bolj vsakdanje tujosti: od bolezni v družini, posebnih ljudi v družini, homoseksualcev, pretirane debelosti, suhosti ... Skratka, ko človek sreča nekaj, kar mu je tuje, neznano, na prvi pogled takoj »zasovraži«. Ko pa se srečamo s to zgodbo, ko vidimo, da je tuje podobno nam samim, se ta strah pred tujim raztopi. Zato bi rada, da ljudje razmišljamo, čemu sploh nasprotujemo. Večina ugotovi, da so to samo predsodki,« pojasnjuje Rusjan Bričeva koncept nove sezone. Prva premiera, ki jo bodo v jeseni postavili na veliki oder, je Pašjon Iztoka Mlakarja, ki je še pred prvo uprizoritvijo v Gledališču Koper požela veliko zanimanja. Na velikem odru sledijo še naslednje predstave: Kdo se boji črnega moža (Ivan Peternelj in Tereza Gregorič), Cankarjeva Lepa Vida, Tujec (Franjo Frančič) in Ondina (Jean Giraudoux), na malem odru pa Hura, Nosferatu (Andrej E. Skubic), Krvava gora (Matjaž Pograjc), Grenke solze Petre von Kant (Reiner Werner Fassbinder) in Draga Jelena Sergejevna (Ljudmila Razumovska). Kar štiri predstave so koprodukcijske (Pašjon, Kdo se boji črnega moža, Lepa Vida in Hura, Nosferatu). Tovrstno sodelovanje in odpiranje gledališča je po besedah Rusjan Bričeve ključno za predstavitev gledališča navzven. »Žalostno bi bilo, če bi dobre predstave ostale v Novi Gorici. Zato mislim, da moramo čim bolj širiti delovanje na Slovenijo in čez meje,« je prepričana Bričeva, katere vedejevstvo se zaključuje konec avgusta. Do takrat naj bi se razpletel vozel okrog imenovanja novega direktorja gledališča. Trenutno pa še ni znano, če bo ministrstvo v obzir vzelo tudi poziv novogoriškega mestnega sveta naj na razgovor za to mesto povabi tudi Rusjan Bri-čevo, ki se je na razpis prijavila, a jo je ministrstvo zavrnilo, češ da ne izpolnjuje vseh pogojev, medtem ko je iste pogoje na prvem razpisu izpolnjevala. Je pa bila Rusjan Bri-čeva izbrana za pripravo osrednje državne proslave ob letošnjem dnevu državnosti, ki bo v Ljubljani na predvečer praznika. »Čeprav sem bila k sodelovanju najprej pova- Nedi Rusjan Bric (v sredini) se mandat vršilke dolžnosti direktorja SNG Nova Gorica izteče poleti km bljena sama, sem želela, da se predstavimo kot SNG Nova Gorica, tako da je na proslavi angažiran skoraj ves naš igralski ansambel,« dodaja. Državna proslava pa ni edini projekt, pri katerem bo SNG sodeloval še v letošnjem koledarskem letu. Konec novembra skupaj z organizacijo Artisti Associati iz Gorice pripravljajo umetniško didaktično instalacijo Maks Fabiani. Odigrali jo bodo v novogoriškem SNG in goriškem gledališ- TOMIZZEV DUH ču Verdi. »Upamo, da bo predstava zanimiva tudi za šole, namenjena bo namreč mladinskemu občinstvu. Govorila bo o Maksu Fabianiju in pomenu arhitekture. Sodelovali bodo naši in italijanski glasbeniki in igralci. Predstava bo dvojezična. S tem upamo na začetek novega sodelovanja. Skupni jezik smo že našli in upamo, da to ne bo zadnja skupna predstava,« se nadeja Neda Rusjan Bric. Katja Munih IfiTHU CDfflUUUli GHlSEPPE VERD! glasba - Ob 20-letnici pianistove smrti Benedetti Michelangeli in »njegov« Trst Desno Arturo Benedetti Michelangeli v Trstu, na fotografiji, ki jo hranijo v gledališkem muzeju Carlo Schmidl; spodaj plakat o njegovem tržaškem nastopu leta 1951 fotodamj@n Na včerajšnji dan pred dvajsetimi leti se je v bolnišnici v Luganu od sveta in glasbe poslovil Arturo Benedetti Michelangeli, eden največjih pianistov vseh časov. Star je bil 75 let. Benedetti Michelangeli je bil navezan na Trst. Vsaj tako je mogoče soditi po njegovih številnih nastopih v mestu. Prvič je tu koncertiral prav na začetku svoje kariere, leta 1939, a ni znano kje. V gledališkem muzeju Carlo Schmidl je razobešen plakat z napovedjo njegovega koncerta v gledališču Verdi 14. maja 1951. Na sporedu sta bila Mozartov Klavirski koncert v D-duru in Beethovnov klavirski koncert št. 5 v Es-duru. Tržaški filharmonični orkester je vodil Lui-gi Toffolo. Pianist in dirigent sta bila prijatelja. V knjižnici gledališkega muzeja hranijo njuno bogato dopisovanje, pa tudi pianisto-ve partiture, fotografije s takratnimi tržaškimi glasbeniki. V dobrem četrtletju je Benedetti Michelangeli 22- krat koncertiral v Trstu; največkrat za časa zavezniške vojaške uprave. Zadnjič leta 1967. Leto pozneje, potem ko so mu italijanske sodne oblasti zaradi stečaja »njegove« gramofonske hiše zarubile del premoženja, se je umaknil v Švico. Vsi poznejši pozivi tudi zelo uglednih političnih predstavnikov, naj se vrne, so bili zaman. Maestro je bil pač predan glasbi; ko se mu je zahotelo, je posamezni noti posve- M n>}¡ ■ A Ml ru CONCERTO SINFONICO ORCHESTRA lïiflHMDh'O TRIGINA LUIGi TOFFDLO ARTiiFio " --■■ ■ BENEDETTI MICHELANGELI «-TU- UW. - lr „ h. n rtWjri ■ i FHMUKJUU Cwvk KS.lt L._ - im o, » gr— til dve, tri ure študija, kot je v nedeljski kulturni prilogi gospodarskega Il Sole 24 ore zapisal Armando Torno. Zato ni prenesel posegov, ki bi ga odmaknili od podoživljanja umetnosti. V tej luči postane morda jasno, zakaj je zavrnil kar osem častnih doktoratov, pa tudi dvema predsednikoma italijanske republike, ki sta mu hotela podeliti pomembno priznanje, je elegantno podaril košarico s tehtnim opravičilom: »Sem pač monarhist ...« M.K. Homunculus politicus pornokapitalizma ali o zatiranju antifašizma Piše Milan Rakovac_ Postaja Slovenija oaza antifašizma na Balkanu? Tako je vsaj videti iz perspektive sosedov, kjer se, ne več le na pol in ne le neuradno, sistematično brišejo spomin, dediščina in kultura antifašizma. Pred 3000 ljudmi v ljubljanski Hali Tivoli Ivica Žnidaršič revizorjem zgodovine odgovarja s podatkom, da so naci&fascio&dom-obranci že leta 1941, pred partizansko vstajo, pregnali 63.000 Slovencev: 45.000 v nemška izgnanska taborišča, 10.000 na Hrvaško in 7500 v Srbijo. V Ankaranu so ponovno postavili pred dvemi leti uničen spomenik Alešu Beblerju, na slovesnosti pa so rezale besede slavnostnega govornika Jožeta Pirjevca: »Videti je, kakor da se naša oblast sramuje, da so skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi organizirali edino zares učinkovito odporniško gibanje v zasedeni Evropi in da so se leta 1945 uvrstili med zmagovalce.« Če se slovenska oblast sramuje antifašizma, srbska pa fašiste razglaša za antifašiste (Draža Mihajlovic), v zatiranju antifašizma zagotovo pred-njači Hrvaška. Tu je bilo porušenih 3000 od skupno 5000 spomenikov, v Splitu, najbolj »partizanskem« mestu na Jadranu, pa ne obstaja več niti ena sama ulica, trg ali drugo obeležje, ki bi spominjalo na antifašistični značaj mesta. Hrvaška prekipeva od »dveh totalitarizmov«, od komunističnih zločinov in lustracije. »Levi« premier, ki se mu na jesenskih volitvah nasmiha poraz, se je (prepozno) zbudil in sedaj ponuja slogan »ustracija je fru-stracija, degeneracija, potrebujemo kreacijo«. Ah! V Sloveniji je Združena levica trenutno najmočnejša, Luka Mesec napreduje, medtem ko v ostalih državah ex-države nič, kar bi dišalo po levem, v parlamentih sploh ne obstaja. Bo treba spet Čez drn in strn, kot je v svoji knjigi zapisal Aleš Bebler, človek iz veličastne plejade slovenskih intelektualcev, ki so se uprli okupatorju? Brata Kraigher, Besednjak, Bor, Kajuh, gigantski Kocbek ... pa Velebit, Gjerg-ja, Vejvoda, Koča Popovic, Vlahovic, Zogovic . Z žalostjo in grenkobo mislim nanje, ko gledam današnje najboljše sinove naroda, te homunculuse politicuse, kako nam prodajajo fumus vaginae pornokapitalizma kot dokončno rešitev, kot edino rešitev, kot človeško, moralno in predvsem domoljubno rešitev. »Ne, tega malomeščanskega podrejanja, tega pornoimperializma ne bom prodajal... Ta drek naj prodajajo tja, kamor spada: na cerkvena vrata, med svoje klerikalne listke in lice-merno pravoverno čvekanje.« (Nobe-lovec Heinrich Boell v romanu Sku- pinska slika z gospo, 1971). Čakaj malo, porečejo pravoverni, kakšno zvezo ima povojna poražena nacistična Nemčija s povojnima zmagovitima Hrvaško ali Slovenijo 1995? Žal - veliko. Jugoslavija je bila po drugi svetovni vojni uničena, tako kot Nemčija. Amerika je resda v Nemčijo vložila milijarde dolarjev, pomagala pa je tudi nam. Toda: nemški sinovi so državo dvignili iz ruševin. Tudi mi smo svojo dvignili iz pepela, jo industrializirali, elektrificirali, urbanizirali. Tako je to šlo od 1945. do 1990. Od 1995. (po končani vojni na Hrvaškem in v Bosni) pa so najboljši južnoslovanski sinovi črpali in izčrpali vse, kar je bilo narejenega, in vse, kar je kdaj kdo v državo vložil. Sedaj ima ta mala politična kreatura, ho-munculus politicus, eno samo težavo: kako utišati že tako prestrašenega državljana (pardon, podložnika), in nad njim, če le zine kakšno o IX. korpusu, Elanu, Muri, samoupravljanju, javnem šolstvu, zdravstvu in kulturi, s pravičniškim gnevom čim glasneje grmeti o dveh totalitarizmih. Nove moči je hudobnemu škratu iz naših pravljic dala kriza, na krilih sveže samostojnosti, demokracije in relativnega blagostanja je bil še do včeraj demokratično trezen, umirjen, samozavesten in politično korekten. Je tudi imel zakaj biti tak: čez noč je postal lastnik tuje lastnine. Šoldi pa so šli v Liechtenstein, Andoro ali na milozvočne Deviške otoke. Deviško čist krik njegove resnice je zadonel do neba: to vse so zakuhali komunajzar-ji, strici iz ozadja, njih je treba lustri-rati in obsoditi. Ampak, pri nas ko-munajzarjev že četrt stoletja (žal) ni več, najdeš jih le v strankah z - nacionalnim predznakom. Koga boš torej lustriral? Samega sebe? Po naših nacionalnih žilah in živcih vibrira histeričen strah: vse skupaj je treba izbrisati. ANTI-ANTIFAŠI-ZEM dominira v domala vseh tukajšnjih političnih strukturah. Seveda ta retorika tu in tam naleti na odpor, to pa pri homunculusu povzroča nove frustracije. Reakcija je še strašna in absurdna. Zato je pomemben spomin na pregnance iz leta 1941, zato je pomembno položiti cvet na Beblerjevo poprsje. Zato je pomembno podpreti Luko Mesca, po mojem skromnem mnenju edinega homo abilisa, homo erectusa, homo politicusa tod okoli. In zato je pomembno ponavljati abecedo o velikanih tiste ideje, ki je v cesarskem, kraljevem in sultanskem suženjstvu hotela in zmogla graditi na-cijo. Preden je vrli potomci dokončno ne razgradijo. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 13. junija 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 RAI5 14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Wild Italy 16.05 Cinque buoni motivi 16.10 Gledališče: Il mercante di Venezia 19.00 Novice 19.05 This is Opera 20.00 Memoria 20.30 Rai Player 20.40 Contact 21.15 Gledališče: La dodicesima notte 23.45 Prima della prima 0.15 David Letterman Show RAI MOVIE 13.05 17.25 Rai Player 13.10 Film: The HiLo Country (vestern, '98) 15.15 Film: Grease 2 (muzikal, '82, i. M. Pfeiffer) 17.20 Novice 17.30 Film: I giorni del cielo (dram., '78, i. R. Gere) Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.50 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: True Justice - Rea-zione violenta (akc.) 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Dreams Road 9.55 Buon-giorno benessere - Tutti i colori della salute 10.25 Linea Verde Orizzonti Estate 11.35 Food Markets 12.30 Road Italy 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Blu 16.10 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 Tec-heTecheTe 21.20 Con il cuore, nel nome di Francesco 23.40 Gianni Agnelli, una lun-ga giovinezza 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Come essere un gentleman 7.25 Nan.: Due uomini e mezzo 8.10 Serija: Lassie 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dream Hotel 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 18.00, 20.30, 23.35 Dnevnik 13.30 Sereno Variable Estate 14.00 Serija: Countdown 15.45 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Serija: Sea Patrol 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Rex 22.45 Serija: The Good Wife 23.20 Player 23.50 Rubrike 7.00 Tablet - Italia in 4D 8.00 R.A.M. 9.00 Gledališče: Gli esami non finiscono mai 11.55 Figu - Album di persone notevoli 12.00 14.00, 18.55, 22.35 Dnevnik, vreme in šport 12.25 14.45 Rubrike 14.55 Film: Porgi l'altra guancia (kom.) 16.25 Report 18.00 Player 18.05 Serija: Mr. Selfridge 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 22.55 Amore criminale 23.25 Film: The Defender _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Super Partes 9.40 Nad.: Finalmente soli 10.10 Su-percinema 11.00 Forum 13.40 Film: Quan-do meno te lo aspetti (kom., '04, i. K. Hudson) 16.30 Film: In viaggio con papa (kom., It., '82) 19.00 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Il ciclone (kom., It., '96) 23.05 Film: I laureati (kom., It., '95) _ITALIA1_ 6.50 Risanke in otroške oddaje 10.25 Film: Sharpay's Fabulous Adventure (kom., '11, i. A. Tisdale) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Film: La ragazza del mio migliore amico (kom., '08) 15.45 Film: Single by Contract (kom., '10) 18.05 Nan.: Love Bugs 19.00 Studio Life - Un mondo migliore 14.05 Film: Saving General Yang (pust.) 15.55 Wonderland 2015 16.15 Xena 17.50 Novice 17.55 21.15 Perception 19.25 Rai Player 19.35 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 20.20 Atlantis 22.50 Film: Lovely Molly (horor) 19.10 Film: L'emigrante (kom., It., '73, i. A. Celentano) 21.15 Film: Squadra anti-truffa (akc., It., '77, i. T. Milian) 23.10 Nad.: Deadwood RAI PREMIUM 13.20 Nad.: Commesse 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Nad.: Orgoglio 17.10 CultFiction 17.30 Novice 17.35 Nad.: Le ragazze di piazza di Spa-gna 19.20 Rai Player 19.25 Nad.: Lui & lei 21.20 Nad.: Mai per amore 23.15 Nad.: Donna detective _RETE4_ 7.45 Film: Basta che non si sappia in giro 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 19.25 Film: Alieni in soffitta (pust., '09) 21.10 Film: Harry Potter e l'ordine della fe-nice (fant., '07, i. D. Radcliffe) _IRIS_ 11.50 Film: Quella sporca dozzina (voj., '67) 14.55 Film: The Majestic (dram., '01, i. J. Carrey) 18.05 Adesso cinema 18.30 Film: The Score (triler, '01, i. R. De Niro) 21.00 Film: Borotalco (kom., It., '82, r. in i. C. Ver-done) 22.55 Film: Sono pazzo di Iris Blond (kom., It., '96, r. in i. C. Verdone) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 Coffee Break 11.30 L'aria che tira 12.50 Magazine Sette 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 18.10 Serija: Jane Doe 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Il nome della giustizia (vestern) 23.15 Film: Old Gringo - Il vecchio gringo (ve-stern) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.00 Chef per un giorno 9.10 17.40 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 22.55 Serija: Providence TELEQUATTRO 6.3012.55 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Ring 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Con-fartigianato 20.00 La parola del Signore 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 12.30 Chef Sara in Europa 14.10 Posso dormire da voi? 16.10 Film: Il vento che acca-rezza l'erba (dram.) 18.35 Jamie: Menu in 30 minuti 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.00 Il cuoco vagabondo 22.00 Davide Ol- dani: Pop Food per tutti 23.00 Simon Reeve: La via del caffè _CIELO_ 11.15 Fratelli in affari 14.15 15.30 MasterChef Canada 15.15 Novice 16.30 Quattro matrimoni in Italia 17.30 Matrimonio a prima vista USA 18.30 Cucine da incubo 19.30 21.00 Studio MotoGP 19.50 Moto-ciklizem: VN Katalonije, kvalifikacije 21.10 Film: L'iniziazione (kom., '86) _DMAX_ 12.30 Turtleman 13.20 Wild Frank: Africa 14.10 22.55 Quando meno te lo aspetti 15.05 22.00 Superhuman: vero o falso? 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Vanilla Ice Project 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozio-ne forzata 21.10 World's Top 5 23.45 Top Gear SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Jirka in bele miši 10.10 Infodrom 10.20 Nad.: Presneto štirinajsto 10.55 Dok. odd.: ... in da bom zadnja na grmadi 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 21.55 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.45 O živalih in ljudeh 14.15 Nad.: Paradiž 15.10 Dok. odd.: V fokusu 15.50 Dok. odd.: Solze afganistanskega gospodarja vojne 17.20 Z vrta na mizo 17.35 Čez planke 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.00 La vie en rose 2015 22.30 Film: Srečneži (dram.) 0.20 Nad.: Boljši človek SLOVENIJA2 6.45 Najboljše jutro 9.00 Evropske igre: gorsko kolesarstvo (ž), prenos 11.00 Na lepše 11.30 City Folk 12.00 Evropske igre: gorsko kolesarstvo (m), prenos 14.05 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 14.40 Evropske igre: otvoritev, pon. 15.40 Rokomet: kvalifikacije za SP (ž), Slovenija - Francija, prenos 17.40 Športni izziv 18.10 Rokomet: kvalifikacije za EP (m), Slovenija - Latvija, prenos 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Danska -Srbija, prenso 22.40 Evropske igre: pregled dneva 23.05 Aritmični koncert 0.10 Točno popoldne _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Predstava: Krivda staranja 15.55 Rokomet: kvalifikacije za SP (ž), Slovenija - Francija 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Artevi-sione 21.00 Boben 22.15 Rokomet: kvalifikacije za EP (m), Slovenija - Latvija POP TV 6.55 Risanke in otroške serije 10.25 Serija: Zmenki milijonarjev 11.20 Serija: Beverly Hills 90210 1 2.35 Film: Helena (dram., '09, i. A. Judd) 14.50 Film: Moj bratranec Vin-ny (kom., '92) 17.10 Film: Zaljubljen v sosedo (kom., '06) 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Odrasli (kom., '10, i. A. Sandler) 22.00 Film: Slamnati psi (horor, '11) KANAL A 7.00 Risanke 8.20 18.35 Serija: Naša mala klinika 9.15 Serija: Revolucija 10.10 Serija: Učitelj 10.40 Serija: Midva in vsi drugi 11.05 Serija: Šola za pare 11.30 Serija: Veliki pokovci 12.2019.30 Serija: Mindy se dogaja 12.55 Serija: Zvezde na kolesih 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Katalonije, kvalifikacije 16.00 Serija: Sanjska domovanja 16.05 Film: Mesto v temi (horor) 17.50 Pazi, kamera! 20.00 Big Brother Sobota, 13. junija Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA II ciclone Italija 1996 Režija: Leonardo Pieraccioni Igrajo: Leonardo Pieraccioni, Lomna Forteza, Tosca D'Aquino, Massimo Ceccherini in Paolo Hendel Skupina mladih plesalk flamenka se na poti po italijanski turneji znajde sredi toskanskega podeželja. Kombi na katerem se lepa dekleta vozijo, se namreč pokvari in družina Quarini jih prijazno pogosti. Prisotnost živahnih in temperamentnih španskih deklet seveda popolnoma spremeni podobo in vsakdan malega kraja. Pieraccionijeva lahkotna komedija, ki velja še danes za eno najbolj gledanih italijanskih filmskih uspešnic zadnjih desetletij se na veliko zgleduje po slavni italijanski komediji, hkrati pa predstavlja zelo zabavno himno življenju. Toskanski naglas, ki ga je v filmu še in še pridaja delu dodaten čar in Pie-raccioni, ki je z Nutijem, Veronesijem in tudi Ceccherinijem dedič Beni-gnijevega humorja je s filmom še dodatneje omogočil, da je svet spoznal lepo Maremmo. PLANET TV 11.00 Avstralski Top Model 12.00 Serija: Hiša vaših sanj 13.00 Nan.: Spet zaljubljena 13.55 Ramsay rešuje kuhinje 14.45 Film: Pastirci (dram.) 16.15 Kuharski mojster 17.15 Film: Pračlovek iz Kalifornije (kom.) 18.55 Danes 20.00 Bar 21.30 Film: Začetnik (akc., '90, r. in i. C. Eastwood) 23.50 Film: Maratonci tečejo častni krog 22.00 Film: Perzijski princ - Sipine časa (pust.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino; 9.50 Music Box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas, sledi Music Box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut do country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedi-ški zvon; 14.40, 18.30 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.40 Spretnosti iz znanja v medsebojnih odnosih; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Glasbena lestvica; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronska glasba; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 15.05, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01, 13.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tra resti e orme; 14.00 Slot Parade/Playlist; 14.35 Play Music Like; 15.00 Souvenir d'Italy/Pesem tedna; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Pairappapa; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 13. junija 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno Evropo je oslabljeno ciklonsko območje, drugod nad večjim delom Evrope pa je območje visokega zračnega tlaka. S šibkim jugozahodnim vetrom priteka nad naše kraje topel in precej suh zrak. J ¿9 DUBLIN o MSTERDAM 14/23 BRUSELJ 13/25 -JV-. 1010 BERLIN 14/25 XX VARŠAVA (—10/24 DUNAJ O 18/27 LJUBLJANA MILAN 015/28 °19/2r " V SPLIT _,°21/29 RIM ^ 0.18/32 KIJEV ° 15/25 A BEOGRAD 019/29 SOFIJA ° 16/30 SKOPJE v 13/30 ran ATENE "20/29^ , Napoved je negotova: na obali bo verjetno delno do spremenljivo oblačno in pihal bo zmeren veter. Po ostalih predelih dežele bo spremenljivo z možnostjo neviht, še posebno v predalpskem svetu. Ostalo bo soparno. V zahodni Sloveniji bo zmerno oblačno, drugod pa precej jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Popoldne bodo v zahodni in južni Sloveniji nastajale plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj C. S. GRADEC O 14/30 KRANJSKA G. 013/26 O TRŽIČ 15/30 PORTOROŽ O y^20/32 O UMAG POREČ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ¡o ob 20.55 1 Dolžina dneva 15.40 Luna vzide ob 3.13 in zatone ob 17.27 CELOVEC 016/29 ^^ CELJE 16/32 O KRANJ O yH LJUBLJANA 018/32 POSTOJNA N. MESTO rf PIU 17/31 ens . ločevje ^T/aO^i ČRNOMELJ PAZIN danes OPATIJA REKA >19/30 Zjutraj bo delno oblačno, čez dan pa bo deževalo in možne bodo tudi močne nevihte. Jutri dopoldne bo delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter. Še bo vroče. TOLMEČ 017/24 TX TRBIŽ O 14/26 CELOVEC 015/30 O VIDEMO 17/31 KRANJSKA G. O 11/25 O TRŽIČ 14/30 m S. GRADEC 013/30 0 ČEDADo 18/30 KRANJO v CELJE 15/33 O LJUBLJANA 017/32 GORICA 20/31 O PORTOROŽ O 19/32 1985 - Okoli 20.30 je močno neurje zajelo območje Logatca. Močan veter, najverjetneje tornado, je v ozkem pasu poškodoval več kot 40 hiš. Danes: ob 2.19 najnižje -46 cm, ob 8.21 naj-H višje 17 cm, ob 13.34 najnižje -14 cm, § ob 19.39 najvišje 47 cm. 2 Jutri: ob 3.01 najnižje -54 cm, ob 9.04 naj-či višje 23 cm, ob 14.24 najnižje -14 cm, ob 20.20 najvišje 48 cm. N. GORICA O 18/32 N. MESTO 16/33 O opatij^EKA g- ffi" KOČEVJE O , ČRNOMELJ jutri Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje C. ¡o 500 m...........25 1000 m...........20 1500 m...........17 2000 m...........14 2500 m...........10 2864 m ...........5 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 9 in v gorah do 10. Seks v zameno za nakit, čevlje ali televizorje NEW YORK - Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v državah, kjer so nameščeni, izkoriščajo pomanjkanje in stisko prebivalstva ter rutinsko kupujejo seks v zameno za nakit, čevlje ali televizorje, kaže osnutek poročila ZN, ki ga je pripravil urad za notranji nadzor (OIOS). Tretjina žrtev spolnih zlorab so mladoletne osebe. Pogovori, ki so jih opravili z žrtvami na Haitiju in v Liberiji, kažejo, da Združeni narodi zmanjšujejo obseg problema, saj poročajo o manj primerih spolnih zlorab in izkoriščanja s strani modrih čelad. Na Haitiju je 231 ljudi priznalo, da so pristali na spolne odnose z modrimi čeladami v zameno za »nakit, čevlje, obleke, spodnje perilo, mobilne telefone, parfume, radie, televizorje in v nekaj primerih za prenosne računalnike«. V Peruju odkrili 3800 let stare kipce antične civilizacije Caral LIMA - Arheologi so v Peruju odkrili tri 3800 let stare kipce, narejene iz blata, za katere verjamejo, da so delo pripadnikov antične civilizacije Caral. Kipce so našli v pleteni košari v notranjosti zgradbe, ki se nahaja v antičnem mestu Vic-hama na severu Peruja, je pisala francoska tiskovna agencija AFP.Iz perujskega ministrstva za kulturo so sporočili, da so kipce po vsej verjetnosti uporabljali za religiozne rituale pred začetkom gradnje nove zgradbe. Dva od kipcev, gola moški in ženska, pobarvana z belo, črno in rdečo barvo, naj bi predstavljala politične avtoritete. NEW YORK - V 85. letu starosti Umrl glasbenik Ornette Coleman, izumitelj »svobodnega jazza« NEW YORK - V starosti 85 let je v četrtek v New Yorku umrl Ornette Coleman. Tako kot John Coltrane je prekinil s tradicionalno harmonsko strukturo v jazzu in ga odprl svobodnejšemu izrazu. Pot k temu je napovedal že z albumom The Shape of Jazz to Come leta 1959. Umrl je zaradi srčnega zastoja. V Ljubljani je prvič in edinkrat nastopil leta 2004.Saksofonist in skladatelj Coleman - igral je na al-tovskem saksofonu - je v 60. letih s svojim načinom muziciranja razdvajal občinstvo. Mnogi so protestno zapuščali koncertno prizorišče, drugi so bili navdušeni. Kot glasbeni samouk je bil prepričan, da mora jazz izražati več čustev, kot jih je pred tem, da mora biti oblika človeške komunikacije. Sistem akordov se mu je namreč zdel omejen in nenaraven. Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP leta 1997 povedal v intervjuju s francoskim filozofom Jacquesom Derridajem, se lahko dva ali trije pogovarjajo z zvoki, ne da bi kdo prevladal. S ploščo The Shape of Jazz to Come je presenetil jazzovsko sceno, med njegovimi kritiki so se znašli tudi vodilni glasbeniki, kot je bil Miles Davis. Z njo se je uprl zahodnoevropskemu konceptu harmonije, kar je nakazal tudi z neuporabo klavirja ali kitare, ki ponavadi harmonsko podpirata skladbe. Namesto tega je izbral solistične pasaže, ki so se nasprotnikom zdele kaotične, vendar so postopoma postale običajne v jazz in rock glasbi. Leta 1961 je izdal album Free Jazz, ta termin - svobodni jazz - se je tudi uveljavil pri označevanju te jaz-zovske podzvrsti. Ko je leta 2007 prejel grammyja za življenjsko delo, ga je Ameriška diskografska akademija označila za »pravega pionirja jazza v Ameriki«. Coleman je bil velik jazzovski inovator in samotar, ki se nikdar ni dobro znašel v eksistenčnih pogojih, kakršne narekuje jazzovska institucija. Bil je v nenehnem spopadu z njo, z vsiljenimi mnenji in vrednostnimi sodbami, kaj je jazz, kako se ga igra, kaj je »pravilno«, kaj je sploh dobra godba, je ob njegovem nastopu na ljubljanskem jazz festivalu leta 2004 zapisal Ičo Vidmar. PARIZ - Množičen piknik Več kot 13.000 ljudi na »večerji v belem« PARIZ - Več kot 13.000 ljudi se je v četrtek zvečer v Parizu zbralo na 27. »večerji v belem«. Gre za množičen piknik, na katerem so vsi udeleženci oblečeni v belo, dogodek pa spremlja velika mera elegance. Organizatorji bele mize in stole postavijo na nekem javnem mestu v Parizu, lokacijo pa vselej sporočijo šele večer pred dogodkom, in sicer prek družbenih omrežij in elektronske pošte, je zapisano na spletni strani organizatorjev. Tokrat se je družba zbrala v vrtovih Tuileries in na območju Palais Royal. Tradicija »večerij v belem« sega 26 let nazaj, ko so organizatorji v Parizu prvič svoje goste pozvali, naj oblečejo bela oblačila, da bodo v parku zlahka opazni. Na spletni strani dogodka je zapisano, da gre za »tisoče ljudi v belem, ki jih vodijo dostojanstvo, eleganca in bonton, in ki se zberejo na množičnem elegantnem pikniku na javnem mestu«. Udeleženci prevzemajo nase odgovornost, da kraj piknika po koncu dogodka spravijo v prvotno stanje, pri čemer tudi sami pospravijo in odpeljejo smeti, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Jean-Marie Le Pen toži svojo stranko PARIZ / PAU - Veteran, skrajno desničarski francoski politik Jean-Marie Le Pen toži svojo skrajno desno stranko Nacionalna fronta, ker ga je 5. maja zaradi njegovih izjav suspendirala. Nacionalno fronto je Le Pen ustanovil leta 1972, od leta 2011 pa jo vodi njegova hčerka Marine Le Pen. Vodstvo stranke ga je 5. maja zaradi neprimernih izjav suspendiralo, potem ko je večkrat zmanjševal pomen holokavsta in hvalil francoski režim, ki je med drugo svetovno vojno sodeloval z nacisti. 86-letni Le Pen je to izjavljal že v preteklosti, a je tokrat naletel na ostre kritike svoje hčerke Marine Le Pen, ki si pred predsedniškimi volitvami leta 2017 močno prizadeva, da bi stranko oddaljila od rasistične in protisemitske podobe. V zadnji epizodi družinskega obračuna, ki je razdelil stranko, je 86-let-nik včeraj med nastopom na sodišču v Nanterru v predmestju Pariza zahteval, da sodišče razveljavi njegov suspenz, za katerega meni, da ni v skladu s statutom stranke. Ustanovitelj stranke nima več »kreditne kartice stranke, ne more v stavbo, kjer je sedež stranke, ne more sodelovati na srečanjih,« je povedal njegov odvetnik Frederic Joachim.