MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlttvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. It / Talafoa uradnfitva 3440, uprava 34M Izhaja razan nadalja In praznikov vaak dan ob 18. uri / Velja moaaeno prajoman v upravi aB po poiti 10 Din, doatavljon na dem 13 Din / Oglaal po oanlku / Oglaae sprejema tudi oglaani oddalek „Jutra“ v Ljubljani I Poitnl Čekovni rafiun iL 11.400 JUTRA! 99 Triumf ideje male antante PROBLEMI IN SKLEPI BEOGRAJSKE KONFERENCE. Se nobena konferenca male antante se n‘ sestala v tako važnem trenutku kakor Se dekle in fant, oba v živahnem in glas Pem razgovoru; razdalje med njima so Velike in drugače se ne čujeta. Glasna la za vso avlo, rojaka z bregov našega J3drana. V kavarni na Bismarckplatzu Se zbirajo sinovi Črne gore in natakar razume tudi po naše. Slovenci pa se sha-gfo v svoji Čitalnici v Klosterwiesgasse. kako jih gledajo Gradčani, Še ne vem. Pa Pa Gradčanke zelo rade vidijo naše ™*ne brate, mi je bik) jasno takoj popol-Pojem rasnega temperamenta ob-jhJtiš tukaj v Gradcu, živahnega iužmja J3 in vzhodnjaka, ter mirnega sevemja-Jj®. Oba temperamenta pa se križata na kulturno in zemljepisno tako prehodnih Slovenskih tleh. Gradec ima tudi blato kakor Maribor j nieglo kakor Ljubljana ter izgleda, da 'e brez gradu. Gradbena izoblika kaže, v® ie bilo nekdaj v Gradcu središče /*modnoalpskega življenja, da pa je to jhwiiilo. Poleg okusnih gotskih, zlasti pa baročnih stavb v starem mestu ter se-tosionizma proti in na periferiji, kažejo to najlepše graške znanstvene ustanove. Deželni arhiv, namestniški arhiv, muzeji Joaneja, narodopisni muzej ter univer-vse to so institucije, ki so bile kulturno tudi naše m ustanovljene tudi za Pas. Da nismo po prevratu dobili iz teh Zavodov tega, kar bi nam šlo, smo krivi *ami. Danes so te nekoč deloma naše in todi za nas ustanovljene ustanove avstrijske in bodo to ostale. Povdariti pa ^ramo dejstvo, da so našim znanstvenikom graški upravniki in vodje teh hstanov vsestransko in dostojanstveno jjslužni ter da je deležen naš Človek pri 2>ki. Da so nekaj mlajše ko soince, v tem so se nekateri zedinili. Drugi pa še nadalje računajo in računajo ter se pri tem poslužujejo že modernih metod. Na vsak način pa hočejo razkriti vse skrivnosti prirode in rešiti vse uganke, ki jih še dan za dnem srečujemo na poti življenja. Umetni bencin Dosedanji poizkusi in uspehi. Hiter razvoj automobilizma in aviati-ke je bil mogoč samo s pomočjo bencina, ki je izredno vnetljiv in lahek. Res je, da nam je s tem tudi prinesel veliko gorja. Pomislimo samo na ono ogromno število človeških žrtev avtomobilskega prometa, ki iz leta v leto rase. Tako je na zemlji — z dobrim pride tudi zlo. Kakor hitro je napredoval razvoj prometnih sredstev, ki jih poganjajo motorji na bencin, tako hitro je rasla tudi njegova poraba. Pred nekaj leti so bila kamena olja edini viri, iz katerih se je pridobival bencin s pomočjo čiščenja. Kmalu so uvideli, da ta bencin v bodočnosti ne bo mogel zadovoljiti vsem zahtevam. Kemiki so potem na podlagi raziskovanj prišli na misel, da bi se mogoče ona težka olja, ki so pri čiščenju ostala, dala pretvoriti v bolj koristne sestavine, zlasti ker je uporaba težkih olj mnogo manjša in bolj omejena. Poleg tega so si tudi kamena olja med sabo slična, to so namreč ogljiko-vodiki. Razlikujejo pa se po velikosti svojih molekulov, t. j. najmanjših delcev, ki nosijo snovna svojstva posameznih tvari. Torej je bilo potrebno na nek način te delce razcepiti na manjše, to se pravi, iz težkih olj narediti lahka, med katerimi je bencin. To se je tudi posrečilo. Pri tem gre predvsem zasluga Nemcem, ker v njihovi deželi primanjkuje kamenih olj in bencina. Iz začetka se je stvar vlekla po znanstvenih laboratorijih, danes zauzema že posebno vejo v veliki industriji kamenih olj. Po načinu lomljenja se sirovo olje v posebnih aparatih izpostavi visokemu tlaku in visoki temperaturi. V takih o-kolščinah se olje razloči in dobivamo 60—70% bencina. Ampak ta postopek ima uspeh samo pri oljih, ki ne vsebujejo asfaltnih primesi, kar se je sedaj omejilo. Treba je bilo postopati na drugi način. Problem je po dolgem delu in ob- režnih poizkusih rešila I. G. Farbenindu* strie. Oljem, ki imajo mnogo asfaltnih Pri" mesi, se pri presnavljanju dovaja pl*** vodik, ki v prisotnosti še nekaterih drugih tvarin, ki pospešujejo in posreduje)0 spajanje, pretvarja ta v lahka olja. Samo metodo so imenovali hidriranje, ne mogoče zato, da bi voda igrala tukaj vlogo, temveč zato, ker hydrogenium P° meni latinsko vodik. Celo sam katran in premog je mogoče pretvoriti postopoma v bencin, ki P°' polnoma odgovarja naravnemu. (Taki P"0 izkusi so se napravili v kemijskem la00* ratoriju univerze v Ljubljani.) Ko so P°* tem način lomljenja in hidriranja združili, je doseglo pridobivanje umetne?4 bencina precejšnjo stopnjo popolnost*1 Tako je na pr. že 1929. 1. v Nemčiji d°* segla produkcija bencina 250.000 ton. Ta odkritja so postala v resnici velik6 praktične vrednosti. V dokaz navaja*** samo to. da so v Zedinjenih državah " obratu 3 velika podjetja, ki izkoriščaj® te izume. Vemo, da so te dežele boga*® s kamenimi olji, pa jim tudi ne prifl*an]' kuie bencina. Človek je tako ponovno pokazal, J® mu uspeva nedostatke narave nadom#*1 ti z naprednim delom znanosti. Silva Anti®' HEDŽAS JE DOBIL NOVO IME- Kralj Hedžasa, Ibn Saud, je skle**® prekrstiti svoje kraljestvo. Pokra!*® Hedžas se bo v bodoče nazivala: Ara sko saudska kraljevina. Ob priliki je kralj Ibn Saud priredil v svojem t0'J stnem mestu v Riadu in v Meki, r°*s' nem kraju Mohameda, velike svečan05 Arabec Ibn Saud, ki je izrazit bojev*** ’ je oblegal leta 1924. dolge mesece m®5 Medino, kraj, kjer je pokopan mohatfe' ski prerok, in nato ustanovil v srcu A*'' bije svoje kraljestvo s 4 milijoni P*®! valcev. Njegovega zaupanja sta dele?** samo ruski in angle.ki diplomat, ki.s prisostvovala svečanostim in čestitk kralju vimenu svojih vlad. Kitajke ne smejo nositi svilenih nog*f^ Čeprav je na Kitajskem še vedno m®! ščanska. vojna, vendar ima vlada dov® časa, da rešuje tudi druga vprašani4 zlasti vprašanja ki se tičejo javne le. Tako je nedavno izdal maršal kajšek naredbo o ženskih oblačilih. O®1, čila ne smejo biti prekratka in izrez P vratu ne sme biti preglobok. Pod **®j benim pogojem pa ne smejo no5*® Kitajke svilenih nogavic, ki baje & dražljivo vplivajo na Kitajce. Maršal ***f ni, da je za kitajske žene in dekleta primernejše oblačilo narodna noša, edina obvaruje žensko dostojanstvo. m Racffsfav Rudan Rod na razpotju (Povest) Sedem let je bil star, ko mu je bil oče prvič potisnil kladivo v roko — in od takrat ga ni več odložil. Samo ob nedeljah in praznikih se je oblekel praznično ki se napotil doli v Lozice, k maši. Le kadar sta šla z očetom v Št. Vid ali na božjo pot k Mariji v Log, je bil zanj velik in največji praznik življenja. Na enem tistih romanj se je bil seznanil s Franco, pokojno ženo. Nič ni vedel kako in kdaj sta se domenila, da se bosta vzela. Ona je bila sirota, nikoli ni poznala ne očeta ne matere; pri tujih ljudeh je zrastla, bila pastirica in naposled dekla. In sta se vzela. Oče Luka je bil zadovoljen, da je prišla ženska v hišo, Franca je bila srečna, da ji ni več treba služiti tujim ljudem, on pa je vriskal od radosti, da ima ženo in da mu življenje ni več tako pusto in brez vsebine, kakor, je bilo poprej. To je bdi prvi znamenitejši dogodek v njegovem življenju. Potem so prišli otroci: najprej France, potem Marička in naposled Tončka. Takrat je legel oče Luka in ni več vstal. Pokopali so ga. To je bil drugi usodnejši dogodek v življenju ka-menarja Caharije. Tako. čudno mu je bilo, ko je očetu zatisnil oči. Dokler je obiskovala smrt druge, ga ni pretresla. Skoraj verjeti ni mogel, da ljudje zares umrejo in da jih potem ni več: nikdar več in nikoli več. Ko mu je umrl oče, je občutil vso bolečino in vso grozoto neizprosnega umiranja. On, ki je bil trši kakor kamen, katerega je dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom drobil, je takrat prvič zajokal. Zaihtel je kakor otrok in se zrušil kakor hrast, ki jc stoletja klju- boval burji in viharju. Pa je prešlo tudi to. Trava je prerastla grob in Caharija je pozabil na bridkost. Trdo delo mu je zamorilo čuvstva, zabrisalo je bolečino in spomin. Takrat mu je bilo štirideset in pet let. V bajti pod hrastom nad cesarsko cesto so se vrstili drug drugemu podobni dnevi. France, Marička in Tončka so doraščali in prva dva sta že hodila v šolo. Caliariji se je zdelo to sicer nepotrebno — za njegovih mladih dni še ni bilo šole na Lozicah, komaj v Št. Vidu je bila iu v Vipavi, pa tja so hodili samo izbranci — ker pa je bila nova postava taka, da morajo otroci v šolo, se je vdal in ni godrnjal. »Če mora biti, naj bo!« je dejal, prižgal pipo, pljunil in odšel v kamnolom. In potem je prišla kafastrofa... Doli po dolini se je bila razpasla kužna bolezen; ljudje so cepali kakor ajdovi snopi in toliko je bilo mrličev, da so jim komaj jame kopali. Caharija je gledal s svoje višave doli na vasi in ni mu hotelo v glavo, da zvonovi ves dan zvonijo mrličem in k pogrebu. Sam je bil s svojo družino ločen od tistega življenja, samo v nedeljo iti na praznik se mu je približal, a vanj se ni pomešal, ni se mogel ž njim pretopiti v enoto. Ostal mu je tuj in samosvoj. A tisto življenje ga je obiskalo samo, samo je poseglo do njegove bajte pod stoletnim hrastom in je položilo v posteljo njegove drage: ženo Franco, sina Franceta in hčeri Maričko in Tončko. Teden dni so ležali, in Caharija jim je stregel. Od večera do jutra in od jutra do večera je bil pri njih, a njega se bolezen ni prijela. Bil je trši kakor skala, bolj neupogljiv kakor hrast. Uklonila in zlomila pa mu je ženo in Tončko. Obe v isti noči, obe naenkrat sta zatisnili trudne oči. Caharija ju je budil, dramil: ni ju predramil, ni ju prebudil več. Ostal je sam z dvojico nedoraslih in bolnih otrok in je drugje v življenju zajokal. Trdemu kamnu bi s« bil moral zasmiliti, a pomagalo ni. Smrt se ni ^ preprositi: kar je vzela, ni hotela vrniti: in Caharija j pokopa! ženo in hčerko in ostal sam s Francetom Maričko. Vdano je čakal, kdaj bo bela in koščena jCr ka segla še po njih, a segla ni. Okrevala sta in *® ostala. To je bil tretji usodni dogodek v Caharijevem & Ijenju. Poslej je bil še bolj trd in odljuden, še bolj sa«**^ svoj in vase zakrknjen. Življenje ga je bilo zgneti® trdo tvar, stisnilo ga v kremen, ki bi bil prej dal kakor dokaz notranjega čuvstva. France je dor*5*, v dečka in Caharija rnui je potisnil v roko kladivOi ^ sadil ga na enonogi stol in mu nametal kamenja Pr noge. »Tolči!« je ukazal, prav kakor nekoč njemu oi° njegovem življej^ Luka, in France je dvignil roko, ki je še vsa omahe''® pod kladivom, in je tolkel. Tolkel je dan za dnefl*> den za tednom, mesec za mesecem in roka mu je ^ ieklenela, postala je mehanično nihalo. . Marička pa je ostala v bajti pod hrastom, k**l*a‘ je, prala, šivala in pospravljala. Še preden se ie •„ vedela življenja, je že bila gospodinja, samostoj**3 le svojim mislim prepuščena. France je tolkel kamenje in v .............. ni bilo nikdar nobene spremembe, razen tistih treh ^g ko je moral obleči vojaško suknjo in jesti komis- ^ se je pa vrnil s hrepenenjem v duši in s spornim^ svet in na drugačno življenje tam za daljnimi 2°** je moral zopet sesti na enonogi stol in tolči, to trdi apnenec je zabijal svoje sanje, hrepenenje in ^ de dni življenja. Dan za dnem, teden za tednom • to za letom, dokler se ni takrat, na svetega Greg ^ dan odtrgal od rodnih tal, sprl z očetom in kruhom, za srečo... To je bi! četrti udarec, ki je padel na » kamenarja Caharlie... ^ ^ M(Meva)0J Ruše, dne 22. decembra 1932 Mali o .Bližino božičnih praznikov oznanijo po vseh mestih — božična drevesca. Poja-v0o se na trgih in postanejo važno trgovsko blago. Koliko jih je tudi na novem ^lu našega Giavnega trga. Slika kaže vozove drevesc na trgu velikega mesta. Skavfizem , Smuška tekma za prvenstvo zveze kraljevine Jugoslavije. Na črnem vrhu 'Pohorje) bo 3. januarja 1933. zvezna flfluška tekma. Tekmo priredi tukajšnji dub roverov. Da je zanjo veliko zanimajte, priča veliko število že prijavljenih tekmovalcev. Tekmovali bodo subju-jjtefji, juniorji in seniorji v slalomu, smu--u in smuškem teku. Za prvo plasirane teo Pripravljena lepa darila. Tehnično vod j>tvo je v iskušenih klubovih rokah. Do-• P^d na črni"vrh je najbolj prikladen za Mariborčane z železniške postaje Brezno “Ribnica. Vsi skavti in skavtinje — če tudi ne tekmujete — pridite z »dilcatni« na Črni vrh. Smuk! Klub roverov. - Skavti - Skavtinje! Prispeli so skavtski glasniki. Nabavite si jubilejno številko s krasno vsebino in lepimi slikami! Stane samo 6.— Din. Kdor še nima skavtskega znaka ali knjižice, naj si to hitro nabavi. — Stg. trgovec. Razno Stanovanje VINO, lastni pridelek, novo in po Din 3 in 4 liter pri odjemu 10 litrov. Pristno vinsko in sadno žganje. Zrinjskega trg 6, 4276 PRAVE DOMAČE KEKSE, najcenejše in najboljše kvalitete, dnevno sveže, kakor tudi božične kekse, potice, šar telje, pince itd., priporoča pekarna Čebokli, Glavni trg. 4175 Prodam DRAŽBA CARSKIH DRAGOCENOSTI V BERLINU. Pred dnevi je bila v Berlinu dražba carskih dragocenosti. Dražbo, za katero je bilo v vsej Nemčiji ogromno zanimanje, je izvedla ruska trgovinska delegacija v Berlinu. Posebno huda borba med KLAVIR, črn, kratek, strune vskriž, izredno lep, skoraj nov, krasen glas, prodam. Maribor, Stritarjeva ulica 5. I. nadstropje. 4256 PRIMERNO BOŽIČNO DARILO! Lepa domača obleka, popolnoma nova, krasen vzorec, za srednje veliko postavo, na prodaj. Vprašati Prešemova ulica 19. 4262 KLAVIR znamke Ronisch, dobro ohranjen in Radioaparat na prodaj. Vprašati od pol 1. do 2.. Maribor, Giril Metodova ul. 22, priti. 4309 TRISOBNO STANOVANJE mogoče s kopalnico, išče mirna stranka z enim otrokom po možnosti v bližini kolodvora ali v II. okraju mesta Maribora. Naslov v npr. »Večernika«. 4135 DVOSOBNO STANOVANJE v novi vili oddam s 1. januarjem 1933 manjši družini. O-gledati med 12.30.—13.15. ter 18.—19. uri. Tomšičev drevored, Dr. Ipavčeva 3. 4138 Za Din 10‘- dobite originalne esence za rum n RUMOL s katerim lahko sami napravite 2 litra najfinejšega ruma, kakor tudi vse esence za liker Preko 20 let znane specijalitete DROGERIJE J. THUR Maribor, Gotpotka ul. 19 Sobo odda OPREMLJENO SOBO, solnčno, separirano, električna luč, takoj ali s 1. januarjem oddam. Stritarjeva ulica št. 5. I. nadstr. 4254 GOSPODA ali gospodično sprejmem na stanovanje. Tattenbachova ul. 16, III. levo. 4305 NOVO POSLIKANO SOBO, prazno,* separirano, oddam v gornji Gosposki ulici. Naslov v upravi. 4315 Ribe dobite od danes naprej -higije- nično urejeni bazeni: krapi ščuke linjaki karasi fogoši somi la lososi iz severnega morja la polenovka iz sev. morja la morska jegulja ribji filet brez koščic, lepo belo meso, pripravljen z» kuho. L. (JHLER delikatesna trgovina Maribor, Glavni trg (rotovž) Izdaja konzoncij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ imiAR v Mariboru, 'liska Mariborska tiskarna d. d., predstavni STANKO DETELA v Mariboru Ker Vara nudi naj večjo izbiro apa' ratov vodilnih radiotovarn: Radione, Eumig, I Minerva, Z Eswe, B P Ingelen, I R Orion, R E Kapsch, A I Hornyphon, J Z Boss, T K Berliner, B U Korting S Telefunken, | Philips, T Ojačevalce, E Zvočnike, Sestavne dele. Izprašilce. i Nabijanje akumulatorjev. Tovarniške cene. Plačilne olajšave. RadjoMaribor Glavni trg 1 (Državni most). Tel. 26-48 Oblastveno dovoljena Radi ■RAZPRODAJA opustitve po zelo znižanih cenah za steklene, porcelanaste in luksuzne predmete trgovine ERNEST G ERT * Maribor ° GOSPOSKA ULICA 13 Samo nasorotl gostilne Soatzek „Pri grozdu*1 A. Kiffmann Moške ure . . , Din 40‘— naprej Srebrne damske ure , 130*— , Zlate damske ure . „ 230*— „ Budilke.......... 50*— , Omega, Schaffhausen, Doxa-ure po znižanih cenah radi vpeljave. Zlatnine in srebrnine najceneje! Specialna delavnica okvirjevza tlike Velika zaloga. Solidna izdelava. Nizke cene. Steklarna Ivan Kovačič Maribor, Slovenska 10, Koroška 10 Restavracija Narodni dom sprejema abonente na dobro in tečno hrano Kosilo 6—8 Din, * večerja 4—6 Din, vino po 6, 8, 10 in 12 Din liter. Priporoča se Minka Kudrova, restavraterka