126. številka.
lijuMJHim, »redo 6. junija.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI
Ishaja vsak u:in, lavinuiši poneOuljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prnieuian za avitro-oK«r>ke dežele za celo leto it", ^ld., za pol l«*ta 8 e\d. ta Aetit leta 4 »fld.  —  Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom za celo leto 13 £10., /a gotrt leta 3 gh\. 30 kr., za en mesne 1  ^ld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se raeuna tO kr. za mesec, 30 kr. za cotrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poitnina iznaša. -  Za gospodo učitelje na Ijmlakib Aolab in ia dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila s« plačuje od čotiristopno potit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiBka. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole rrankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — U r o d n i 11 v o jo v Ljubljani v Frane Kolmanovej bisi At. 3 .gledallika stolba". Opra /niitvo, na katero naj ae blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reći, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej bisi.
Telegrami „Slovenskemu Narodu".
Dunaj 5. junija. Slovenski državni poslanci Pfeifer, dr. Vošnjak, grof Barbo in drugi so denes v državnem zboru intorpelirali vlado, zakaj je ona kranjski deželni zbor razpustila in nove volitve razpisala zdaj v tem poletnem času, koje za večino volilcev Čas zavoljo košnje in žetve neprimeren in neugoden, in ali vlada neče volitev odložiti do jeseni?
Dunaj r>. junija. „Politische Corr." poroča, da Je črnogorski knez s svojo vojsko odšel v Hercegovino, da se pridruži Crnogorcem, ki imajo sotesko Dugo zasedeno.
London 3, junija. Posebni dopisnik agencije Ueuterjeve telegratira iz Sire 2. junija: Turški uradniki so postali močno potrti. Vidijo, da se Turčija ne more Kusiji ustavljati. Upanje, da bodo upor v Kavkazu razpalili, so uže izgubili. Oerkesi orožje pokladajo od sebe.
Carigrad 9. junija. Kars je obkol-ljen. Mu k ta r se je na Zovin nazaj pomaknil. 1'oloženje v Aziji je nevarno (resno). Kusi so iz okolice Sulium-kale prognani.
Carigrad 4. junija, (ilavni kvartir Muktarjev je zdaj v KoprOkoi. Busi so še v Oluji. — Črnogorci so bili energično prijeti. („L. Z.")
Ruske misli o Angležih.
Iz Rnsije 31. maja. |Izv. dop.| Narod s taciini naravstvonimi prepričanji, s kakoršniini od nekdaj prakticira Anglija, more vsak, komur kristijanska ali pravolibo ralna človeška načela nijso samo sredstva k raznoroilniin, nizkim, sebičnim namenom, samo iz globoćine svojega srca zaničevati in prezirati. Kes je, dokler se je bila diplomacija, pojavljala so se tam pa tam znamenja, katera so nam mogla nekoliko probujati nado, da angleška politika svojo barvo nekoliko premi -nja v nailaljnej bodočnosti. Pa vsem podobnim javljenjeni v Busiji nikdo ni j verjel iskreno; zgodovina protivorečila je temu, kar bi bilo vsako rusko srce tako rado čutilo iskreno. Torej če vam hočem istino povedati, moram tako reči, da postopanje Anglije v novejšib časih k Turčiji in k Rusiji v principu nij nič novega pod milini solncem, torej nas tudi nij tako preplašilo, kakor bi si kdo mogel misliti. Pa mislili smo, da bode nekaj časa po svojej stari navadi rila in rila, da bo svoje simpatije k baši-bo/.ukom nekoliko skrivala in da bode šo lo črez dolgo zajavilu svoj protest o „angleških interesih". Nikdo nij mislil, da bi bila precej tako javno pokazala svojo trepet no delavnost v korist Turkov, in veste kaj, ta predrzna; trepetna, bašihozuška ljubezen angleške Vlade in žalibog velika ve ('-ina angleškega naroda vzbesilu je rusko narodno ČUVStVO, uničila je vse naše nade, ka bi prišel kedaj čas, če no sprave, vsaj .».pri jazu jenja angleških in ruskih narodnih teženj.
Kako daleč pritirala je angleška obžrtnost in brezobzirnost rusko narodno čuvstvo, more vnm najlepše pokazati dokument, katerega vam porotam v kolikor jo mogočo izvirni obliki:
„V obziru na to, ka Anglija, imajoča se za najbolje obrazovano, človekoljubno in kri-stijansko državo na zemlji, dokazala je vsemu svetu, da vse njene težnje leže samo v obo-gatenji same sebe na račun družili narodnostij vseh krajev, — iz/a česar uporablja vsa sredstva, izvleči svoj dobiček iz onih, ki jej verjamejo, — ka tlačenje narodov, poddržanje starih in množenje novih pogubnih navad ia negod, kakor n. pr. prodavanje op i u ma, žganja itd., želja zadrževati razvitje potlačenih narodov, a ravno tako i podpora gnjusnejšej vi.tdi, n. pr. v Turčiji, sestavljajo glavne, bitne interese njene; jaz niže podpisani, kličem k vsem poštenim in pravičnim sinom naše obširne Rusije; k vsem, kateri spadajo k mogočnejšemu slovanskemu plemenu, ia prosim v imenu načel krščanske vere, resnico in pravičnosti dati prosti in s tem resnični odpor lakomnosti nikdar site Anglije, namreč: odpovedati so odkupovanju vsega, kar gre iz Anglijo in njenih kolonij, in namesto angleških tovorov kupovati vso nam potrebno od družili držav, in dalje da vsak, ki izjavi svoje soglasje na to prošnjo, potrdi z lastnoročnim podpisom, ka vplača kakor kazen 50 odst. ceno kupljenega proti izjavi angleškega tovora v korist občinstva rudečega križa, a po končani vojski na pomoč fainilijani vojakov ranjenih in ubitih za osvobojen je porobljenih Slovanov."
Podobno  proklamacije   gredo od hiše do
Prižigalec.
(Boman, v Aiiglo£koin spiaala M i »s M. Cuuiuiins, poslovenil J.) X> rugi del. Trinajsto poglavje
(Dalje.)
Kinilija je privolila; črez malo minut je ležala prijetno v kotu sobane, kjer sto ostali z Jerico iieinotljeni do kosila. Sle nijsto k občni mizi; tega uže s prva nijsto nameravali in DO razdraženosti jutranji sta to še manj želeli. Ostali ste pri miru, kjer ste bili; vrtina potnikov pa se je od vseh strani j gnetla, da bi so po prestanem strahu okrepčali z dobrim kosilom; tega so se nadejati po pravici, ker jo bilo blezo nehalo tekmanje ter so je vse mirno in redno vršilo.
Jerica je odprla svojo potno pleteničico ter je vzela iz nje zavitek, v katerem je bil zavit njen zajutrk. Ta zajutrk nij bil tak, ka-koršnega skrbne matere pripravljajo svojim potujočim rodbinam, ter nij obsegal nikakorš-
nib sladčic in nij bil zapeljivo pripravljen; obsegal je le nekoliko suhih ostankov, katere jo po nasvetu doktorja Jeremije v naglici pobrala v gostilniei ter spravila. Jerica se je ozirala od malega stisnenega kosca jezika in črnega kruha, kar je bila vsa njena zaloga. Premišljevala je, kaj bi Emiliji z dobro vestjo naj lože priporočala. Kar je prišel strežnik z veliko desko jedi in pijač, postavil jo jo na mizo ter obrnivši se k Jerici vprašal, ali bi jima mogel postrečl 8e s kako rečjo
„To nij za naji,u rek a je Jerica. „Vi ste se zmotili."
„Nijsem se zmotil," odgovoril jo postreŽ nik.   „Naročeno je bilo za slepo gospo iu za zalo mlado gospico. da/, ravnam le po ukazu. GoBpical ali Belite še kaj V"
Jerica je odpustila strežaja, zagotovivši mu, da ne potrebuje ničesar več; potem se je obrnila k Emiliji in Bkušavši biti vesela, jo je vprašala, kaj naj bi počeli s tem vladinskini kosilom.
„Draga moja! jesti, če moreš," rekla je Kini lija. »Brez dvoma je določeno nama." „Komu pa se imave zahvaliti V
„Mojoj slepoti in tvojoj lepoti, mislim jaz," rekla je Kinilija smehljaje. Potem je nadaljevala: „Morebiti svo se smilili velikemu kuharju ali obedniku, da nijsve mogle iti k vidiki mizi, ter jc nama som poslal kosilo. Dete drago! vsakakor moraš jesti, prodno bode mrzlo."
„Jaz nijsem lačna," rekla je Jerica, dobro vedoča, da jej ne diši nobena reč; „a vam IlOČom izbrati prav okusen košček."
Crni strežaj je bili zares žalosten, ko jo vrnivši no, da bi pospravil, videl, da sto bili tako malo jedli. .Jerica jc segla po mošnjico, mu dala denar za vino, ter ga vprašala, komu ima plačati kosilo.
„Plaćati! gospica!" rekel je post rožnik narežaje se. „Bog mi blagoslovi mojo zvezdo! gospod plača vse !"
„Kd0? Kateri gospod V" vprašala je Jerica začudena. A prodno jc mogel odgovoriti prišel je drugi človek z belini predpasnikom ter je namignil svojemu tovarišu, ki je na to vzel desko ter ungloina odšel. Jerica in Kinilija pa ste radovedni premišljevali, kdo bi bil prijazni gospod.
hiše po celej gromadnej Rusiji; bodo li zabele hoditi mej druzimi, posebno južnimi slovanskimi plemeni, se ve da ne zavisi mnogo od nas, a mnogo bode odviselo tudi od vas slovanskih zapadnih domoljubov, kateri ste dolžni, na kakoršni je koli mogoče način, probujati vzajemne težnje v posameznih koscih mogočnega, v mislih jedinega SI jvanstva. Vsak ve, da Angleška ne čivkne, če bi se proti njej v istini zaklel le samo slovanski svet; pa iz ta« i h zarot viden je velik princip, in kar nam najbolj pomanjkuje, to je spoštovati
in držati se velikih, svobodnostuih načel !
—r.
Vojna moč turške države.
IX.
Na desnem bregu spodnjega Dunava, od srbske meje do Črnega morja, se razprostira bolgarska zemlja in po njenej sredi se skoraj paralelno z Dunavom vleče visoki Balkan. Na tej in na onej strani Balkana prebiva bolgarski narod. Pravih Turkov je tudi na Bolgarskem malo; v večjih skupščinah žive samo po mestih in na vzhodu Balkana, v Do-brudži. Bolgari so miren, delaven narod, brez vsega vojnega poguma. Vendar se lehko trdi, da, kedar Rusi prestopijo Dunav ter pridejo v Bogarsko, ne bodo prišli v sovražno, ampak v prijateljsko deželo.
Bolgari so skozi in skozi k ris ti Jani in sprejeli bodo Ruse kot osvoboditelje in prijatelje. A še nekaj je tukaj poudarjati, kar se navadno prezira, in kar je za Ruse posebno imenitno. Bolgari so se namreč zadnjih 20 let začeli tudi v narodnem oziru zavedati, oni dan denes vedo, da so Slovani in da Rusi nijso samo njih bratje v Kristu, ampak tudi bratje po narodnosti. Vera in narodnost tedaj ozko veže Ruse in Bolgare in vera in narodnost sta baš v tem boji tako imenitna in važna faktorja, kakor še v no-bednej prejšnjih rusko-turških vojen nijsta bila.
Dasiravno se nij nadejati, da bi se Bolgari potem, ko bodo Rusi Dunav prekoračili, z orožjem v roci Turkom uprli; dasiravno so Turki in na Bolgarskem naseljeni Ćerkezi bolgarsko zemljo tako izmolzli in opustošili, da bodo Rusi komaj dovoljnega živeža za svojo
Na zadnje ste sklenili, da se za to nepričakovano pozornost imate zahvaliti skrblji-vemu doktorju Jeremiju, ki je moral pred od hodom s parobroda to naroČiti za nju. In velika je bila nezaslužena hvala in nezaslužena pohvala, katero je dobil doktor ta dan za uljudnost, na katero se bi pa stari gospod kljubu vsej svojej blagosrčnosti nikdar ne bil izmislil.
To kosilu se je Emilija vlegla, ter svetovala Jerici, naj stori isto. Nadejajo se, da bode izpolnila njeno željo, je spala celo uro, njena prijateljica pa je sedela poleg, čuvala je njeno mirno dremanje in skrbno in tihoina je odgnala vsako muho, ki bi bila gospici Gra-liamovej motila potrebni pokoj; njeno slabo zdravje res nij moglo dalje pogrešati spanja, brez katerega je prebila zadnje noči.
„Koliko je ura V" vprašala je Emilija iz-budivši se.
„Dobro četrt na štiri," odvrnila je Jerica pogledavši na uro (kaj lepo darilo enega razreda svojih prejšnjih učenk).
Emilija se je zganila. „Ne moremo biti več daleč od Novega Jorka," rekla je, „kje pa smo sedaj?"
vojsko ondi našli, — bodo vendar Bolgari nav- J
dušeni ruskej vojski povsod poti kazali, jej stregli ter tako Rusom na tisoče malih uslug skazovali, katere bodo Turkom ravno tako pogubne, kakor Rusom imenitne in koristne. Z lehka se trdi, da bodo v tej vojni Bolgari Ruse povsod kot svoje brate in spasitelje sprejemali ter da ne bodo tako pasivni, kakor so bili n. pr. leta 1828.
Po vsem Bolgarskem je, izvzemši velike tvrdnjave, mnogo malih mest, katerih vsako ima svoj utrjen gradič. V prejšnjih vojnah so te male tvrdnjavice Rusom tu in tam preglavico delale, a zdaj tega nij pričakovati, kajti vse so prvič zanemarjene, imajo premalo posadke in so preslabo oborožene s topovi, in drugič imajo Rusi mnogo vojske in zadosti izvrstnih topov, tako da se jim teh zaprek nij strašiti. Na vsem zahodnjem Bolgarskem stoji samo jedna velika tvrdnjava Vidin, in ako se Rusom posreči to dobiti v svoje roke, potem jim je pot do Zofije in do predelov na Balkanu popolnoma odprt. In v Zofiji se nahaja glavno taborišče turško.
A velike zapreke bi utegnili imeti Rusi v Dobrudži in sploh v vzhodnjej Bolgariji, kjer stoji močna tvrdnjavska četvorica Sili-strija, Varna, Šumla in Ruščuk.
Dobrudžo je zaradi močvirij, goz lov, pustin, gora in slabih potov prav lehko braniti pred sovražnimi napadi, a silno težko je si to pokrajino osvojiti. A Rusi jo morajo na vsak način dobiti v roke. Kajti če Rusi, ne zmenivši se za Dobrudžo, višje gori kje Dunav prekoračijo ter Turke na Bolgarskem primejo, potem jeden oddelek turške vojske lehko Dunav prestopi ter rusko vojsko na Rumunskem od njene domovine odreže nli sploh ruskej vojski na njenem levem boku velike neprilike in nevarnosti napravlja. Poleg tega si morajo Rusi tudi zaradi tvrdnjavske četvorice Dobrudžo osvojiti. Turki so namreč glavno silo svoje vojske zbrali mej Silistrijo, Ruščukom, Varno in Sunilo. Te štiri tvrdnjave so močno utrjene, z živežem in strelivom dovolj preskrbljene in z najboljšimi in najmočnejšimi Krupovimi topovi oborožene: s kratka Turki so napeli vse svoje moči, da so te štiri tvrdnjave, kar se da močne in strašne naredili in
gotovo je, da bodo imeli Rusi i njimi dosti opravka. Prav zategadelj morajo pa Turke tudi iz Dobrudže izgnati, da bode ruska vojska mogla turško tvrdnjavsko četvorico od treh stranij prijeti.
Sicer pa te štiri tvrdnjave niiso vse jednako močne. Največ posla bi utegnili Rusi z Varno imeti; kajti, kedor si hoče to tvrd-njavo osvojiti, mora imeti močno brodovje, a Rusi ga nemajo. Tudi Šumla je tako močna, da bi se Turki po tem, ko bi izgubili Ruščuk in Silistrijo, tukaj lehko še dolgo držali. V obče se mora pa reči, da, če imajo Rusi dovolj vojske, bodo tvrdnjave samo cernirali ter dalje proti Balkanu marširali; saj so nam tudi Nemci pokazali, da se lehko tvrdnjave kakor sta Mec in Strasburg za hrbtom puščajo, a bulgarske tvrdnjave se vendar niti od daleč z Mečem ali Strasburgom primerjati ne morejo. Tako tudi Rusi lehko z dovoljno vojsko te štiri tvrdnjave obležejo, a z glavno vojsko naravnost preko Vidina v Zofijo marširajo. A, ko bi Turki tudi to glavno svojo moč zgubili, bi se vendar Rusom lehko še na Balkanu zdatno opirali. Toda, hvala bogu, prelazi črez Balkan so v vojnem oziru popolnem zanemarjeni in prav nič no utrjeni in Kanitz nam celo pripoveduje, da turški generalni štab o Balkanu in njegovih prelazih niti pojma nema.
Prav verjetno je tedaj, kar ilelhvald trdi, da ruski oficirji v Peterburgu bolje poznajo Balkan nego Turki sami. Če temu še pri-denemo, da v Bakanu prebivajo sami Bolgari, ki bi Rusom gotovo radi poti kazali ter rusko vojsko na vso moč podpirali; Če dalje premislimo, da so Rusi našli pot celo črez steze in prepade veliko visočjega Kavkaza, videli bomo, da je lehko mogoče, da se Rusom posreči, najprej turško vojsko mej tvrdnjavsko četvorico v šahu držati, potem črez Balkan iti ter pot proti Carigradu ubrati.
Kakor dunavska črta, tako ima tudi balkanska to veliko slabost, da je predolga, da jo je torej teško braniti in da ima tisti največ upanja do zmage, ki ima največ vojakov.
A. K.
(Konec prib.)
„Natnuko ne vem," odgovorila je Jerica; „mislim, da smo prav blizu palisad (okolja). Če hočete tu čakati, bodeni pa šla tja gori ter pogledala.
Hitela je preko sobane, ter je mislila ravno iti tja gori po stopnicah, ko jo je prestrašil in vznemiril šum in naglo stopanje vmes. Sla je vendar dalje, če prav so jo par-krat sunili ljudje prestrašenega lica, ki so se gnetli naprej, da bi izvedeli, uzrok tega vriša. Prišla je bila ravno na vrh stopnic ter se je strahoma ozirala krog sebe, ko je drl mimo nje nek mož, ves zasopljen, in bled kot pepel ter je zakričal strašno besedo: „ Ogenj ! gori!"
Trenotek pozneje nastane zmešnjava, pre-Btrahovita, da bi se dala popisati. Sapo je na* poln j evalo klicanje in kričanje obupnosti, pri-šedši od srca, ki je strahu za druge trepetalo ali pa pred gotovo lastno pogubo zblaznelo. Klical je drug drugega na pomoč, ko so vendar bili vsi enako brez pomoći. Mnogi, ki nijso nikdar molili, so povzdignili svojo dušo s prisrčnim vsklikom: „0, moj Bog!" Marsikateri možgani so se vrtili v tem času nevarnosti in sile; marsikatero pogumno srce je bilo potrto strahu te strahovite ure.
Jerica je stegnila svoj vitki život ter se je ozirala na vse strani, oči so jej bile skoro izstopile iz jamic. Vse" so je enako drvilo in puntalo, a pokončevalec se je kazal šo le na enej strani. Proti sredi parobroda, kjer je stroj presilno razgret, je zažgal izsušeno in lehko vnetljivo ladijo, se je videl velikansk plamen, ki je raztegal svoje ognjene kremplje ter je celo najpoguuinejša srca pretresal strahu in groze. Le pogledala je tje, potem je drla doli po stopnicah in je mislila le na to, da bi prišla k Emiliji. A komaj to poskušivši je bila uže vstavljena. Po prvej stopinji jo je zgrabila močne roke in jo zopet nesle na 'krov, znani glas pa je izustil besede :
„Jerica! dete moje ! drago dete moje ! Bodite mirni! rešil vas bodem!"
Pa naj jo je šo bolj prosil, naj bode mirna, branila se je z vso močjo. „No! no!" vsklik-nila je ; „Emilija ! Emilija ! Pustite me umreti 1 'pustite me umreti!  A Emilijo inorain najti!"
„Kje pa jeV vprašal je gospod Filips j ker je on sam bil.
„Tam le, tam le v kajiti," kazala je Jerica. Pustite me hiteti! pustite me hiteti k njej lu
Politični razgled.
V Ti i ubijan i 5. junija.
MtiimtisK-i „Vaterland" je postal zdaj skoro cisto le cerkven, a ne državonravne opo zicije list. Zdaj se drzne uze vrle Čehe karati in grajati, ker so v adresi do ruskega naroda prav odločno naglasili svoje in naše s 1 o-vansko stališče. Nij H bilo predlanskim prav, ko smo se mi branili, zliti se s tisto „pravno stranko." katere zdai uže nikjer nii?
i*'.ihi listi močno odbijajo v „Volks-freundu" priobčeni izrek papežev, „da se je bati vseh ekstremov glede federalistične uravnave avstrijske države." Tudi nemško-li-beralni centralisti so se tega izreka brž polastili in ga rabijo za orožje proti Tirolcem in proti nam Slovanom.
V Xttf?rrhii so imeli v petek iako originalen „meeting" ali javni tabor. Ne da bi bili sklenili, kako bi bilo dobro, da bi se hrvatski narod iavil v denašnjih za nas Jugoslovane kritičnih in odločilnih časih ali kaj podobnega možkega. temuč — slovesno so — na predlog stavca Grtlnhuta — resolucijo naredili zoper „Agramer Presse." čeravno ta list, kolikor je nam v roke prišel, piše v slovanskem duhu. Nam je to nerazumljivo.
JM*e</t<ii-.*i*i „Hon" omeče novico, ki je pripovedovala, da se misli 20.000 honved-skih vojakov postaviti v Zemun. To se bode zgodilo še le, kadar bode sila.
X II fcftll ?<*" dr^ATf-
Iz HeiffrattiA se telegrafira, da so tam našli veliko „ zaroto," ki jo imela namen, odstaviti kneza Milana in črnogorskega kneza narediti za vladarja obeh srbskih kneževin. — Sicer so vse take vesti le s previdnostjo na znanje jemati, nemogoče bi kaj enacega ne bilo, in ne škodljivo za južne Slovane, zlasti če se obe kneževini zvežeti s staro Srbijo, kar je po končanoj vojski tudi pričakovati.
Iz Aten se dunajskemu „Tagbl." javlja, da jo minister Komunduros priporočal vojnemu ministru, naj vse stori, da v teku šestih tednov armado 40000 mož za vojno sposobnih pripravi. V o j naproti Tur či j 1 je trdno s k 1 e-nena stvar. V prvcj polovici julija bodo napovedana. Govori se, da je uže ob času bivanja grškega kralja Jurja v Peterburgu sklenjena zveza R)usije in Grške. Narod burno sili v vojsko.
/%<•##».*',*» katoliška ,,Germaniau je on-dan pisala, da se ima Avstrija bati, da jej Nemčija vzame njene nemške dežele, češ, da k nemškemu cesarstvu spadajo tudi nemško-avstrijske zemlje. — IJismarkova ,,Nord.
Allg. Ztg." sicer za zdaj pravi na to nekako, ,,da tega ne", ali kdo mej nami nema pri taeih rečeh o nemških Pmsijanih. naj bode te ali one vere, prav svojih posebnih misli j. Caveant consules!
Frnnroffct novi vladalec Broglie hoče predložiti zbornici proračun. Če ta ne bode hotela posvetovanja o njem začeti, razpustila se bode. — Tiskovnih pravd j« mnogo. „Ka-dical" je na 4 mesece vstavljen, _Marsoillai.se" je bila 1. t. m. obsojena, 2. uže zopet obtožena. „Ilepublique franr use" dan na dan terja razpuščonja zbornico, ker novo volitve bodo pokazale, da narod hoče republiko, a ne gospoda Mac-Mahona.
Dopisi.
Iz CSorlce 4. junija flzv. dop.j Verjemite mi g. urednik, da je kriv jedino g. državni pravdnik, če postajejo Vaši dopisniki malomarni, kajti, če kaj pišejo, jo gotovo važno, da pride v javnost; a Vi g. urednik, boječ se dolzih prstov drž. pravdnika, čestokrat pro-strižete polovico in prav ono, knr rodoljubnemu dopisniku srce narekuje. Pa je uže tako z nami, še misli in čut bi nam nemara radi konfiscirali ter ostaje nnm pisati le o vremenu. No to je sedaj pri nas lepo in goriški kmet je vesel videč, kako se mu brzo črešnje ru-dečijo, za katere mu Dnnaičanie lepe novec pošiljajo; sedaj se uže dobi kilo za 10 novcev.
Denes je c. k. finanea prodala! po jav-nej dražbi onih šest lepih konj, ki jih je to dni konfiscirala blizu itnljanskc moje nekemu hrvatskemu trgovcu, ki je hotel jih kljubu j prepovedi na Italjanskem dobro prodati. Ne-j srečnega trgovca so zaprli in konje prodali, ' pa pravijo, da še ne bode zadostovala ona i svota za kazen; — huda je tudi ta v sedan-jih časih mizerije.
Te dni so pa Italijani opeharili enega naših Dricov; davši mu za par volov 230 ponarejenih bankovcev pobrisali so jo črez mojo. | Kmet je stoprav druzega dne zvedel, da so bankovci „fovš", šel jo takoj za sleparji v Videm, ali jih je prijel ali ne, še nij znano.
Zopet jo došel v Gorico vojvoda VVtlrtem-berg inšpicirat goriško in gradišćansko posadko ; ostal bode do jutri večer na CJoriškem.
Jutri, to je 5. junija začnejo se porotne sod-nije v Gorici proti hudodelnikom ubijalstva in detomora.
Potem ae je ozrl in je rekel mirno pa določno:
„Vmirite se! dete drago! Nesem lehko obe. Pojdite z menoj!"
Poskočil je tje doli po stopnicah ter drl v kajito. V najbolj oddaljenem kotu je klečala Emilija glavo nazaj nagneno, s sklenjenima rokama in augeljskiin obrazom. Jerica in gospod Filipa sta bila hipoma pri njej. Pri-pognivši se jo je vzel v roke, Jerica pa jej je zaklicala:
»Pojdite Emilija ! pojdite ! rešil naji bode!"
A Emilija se je brauila.
„Pusti me, Jerica, pusti me, prosim te. Oh!" rekla je milo pogledavši tujca v lice, „pustite mene in rešite drago mi dete!"
Predno pa je bila izustila to besede, nesel jo je prek sobane iu Jerica je šla za rešiteljem.
Če lehko pridemo na pleče ladij ino, zavarovani smo," rekel je gospodine Filipa zamolklo.
To pa je bilo sedaj nemogoče. Gorela je vsa sreda parobroda. „Za božjo milost!" vsklik-je, „prepozni smo, nazaj moramo."
Trenotek pozneje so z velikimi težavami zopet dospeli v sobano; in ladija, ki so jo krmili proti bregu, ko hitro so ogenj zapazili, je sedaj zadela skalovje ter se v sredi prelomila. Pleče njeno je bilo todaj blizu suhega, blizu dovolj, da je bilo skoro zavarovano življenje vsem, ki so bili na tej strani ladije. A gorje onim, ki so bili na zadku ladijneni, ki je molil daleč v reko. Veter je vlekel sč suhega ter je gnal in razširjal uničevalni plamen ravno v to mer; tako je pretil vsem, ki so se še spenjali po razbiti ladiji tu z ognjem, tam pa z vodo.
Gospod Filips prišedši v sobano je najprej razbil okno, skočil na prehod ter jo za soboj potegnil Jerico in Emilijo. Na prehodu je viselo nekaj vrvi; vzel je euo ter jo mirno in spretno kot kakov star mornar privezal za ladijo; potem se je obrnil k Jerici, kije mirna iu neprestrašena stala na njegovoj strani.
;,Jerica!" rekel je določno in mirno, „ plaval bodem z Emilijo na breg. Ce se ogenj približa preveč, držite se ograje. V največi sili se držite za vrv. Vihra naj vaš pajčolan; vrnil se bodeni."
(l ori ranom je došlo zopet največje veselje I in zabava Itecardini je pripeljal svoje lesene dramatikarje, pojacota in arlekina. Ta napravi vsako leto v Gorici in Trstu še svojimi mari-jonetarni naj boljšo kupčijo, mej tem, ki druga izvrstna dramatična društva zapuste lepo Gorico z dolgovi.
Tudi cirkus imamo sedaj uže več dni ▼ Gorici, a bil je nesrečen, ker je vedno deževalo.
Jutri voli tretji volilni razred tri občinske svetovalce, kar nas Slovence malo briga naj bodo te ali one barve.
Beseda, ki so jo napravili tuk. bogoslovci včeraj, nedeljo na čast papeževe Škof. 50 letnice, je bila dobro obiskovana in se je dobro izvršila. Nežnemu spolu se ve da nij bil vhod dovoljen v semenišče, a bila je dvorana natlačena odličnih možakov duhovenskega in posvetnega stanu.
Domače stvari.
— (Volitve volilnih m o ž) so se baje uže začele po nekaterih kmetskih krajih. Vsem rodoliubom po deželi naj bode torej denes zopet toplo na srce govorjeno, da ničesa ne zamude, da prvotne volilee hitro in nujno skupaj skličojo, da malomarnim ob pravem času razlože važnost volitev. Naj se ne pušča ni trenotek resnica iz vida, da pri teh volitvah je naša slovenska čast engažirana in vsak ud slovenske stranke, — naj ima manjši ali večji vpliv, — dolžen jo domovini, da rok križem ne drži.
— (Kandidati.) Hudomušni in lehko-verni ljudje govore o raznih mogočih in nemogočih kandidaturah. Temu nasproti naj povemo, da narodna stranka definitivno nij še kandidatov postavila in se jej, predno nijso volilni možje izvoljeni, tudi no mudi. Zatorej naj se raznim govoricam malo verjame.
— (Volilcem v mestih in trgih) smo včeraj v članku povedali, katere priklade (zlasti vojne) štejejo zraven direktnega davka, da znaša davek deset goldinarjev, kolikor je namreč v mestih in trgih potrebno, da se ima volilno pravico: Naj denes še enkrat ponavljamo, da župani, odbori in posamezni rodoljubi pri sestavi volilnega imenika gotovo na to pazijo in brž reklamirajo tam, kjer bi se jim utegnila v tem oziru krivica
„No, ne!" rekla je Emilija, „Jerica! idi ti prva."
„Pst! Emilija! vsklikuila je Jerica; „obe bove rešeni."
„Držite se, Emilija! v vodi za mojo ramo," rekel je gospod Filips no ozirajo se na njen ugovor. Prije! jo je zopet, voda je plusknila in odšla sta. Isti trenotek je nekdo zgrabil Jerico za hrbet.. Obrnivši se je videla, da jo je zgrabila Izabela Klintonova. Ta je klečala na odru in vsa prestrašena se je nje oprijemala, tako da obe nijsto mogli nič storiti; in žalostno je kričala:
„O, Jerica! rešite me!"
Jerica jo je skušala vzdigniti, a brez vspeha, kar ganila se nij z mesta ter tudi sama nij nikakor skušala pomagati si. Kot blazna se je zavijala v debeli potni plašč Je-ričini, kakor da bi je ta varoval plamena. Prestrašena deva je videla, kako je plamen švigal zmerom bliže iu bliže ter se je še trdnejše oprijemala sotopinke in jo glasno prosila naj jej pomaga in jo reši.
(Daljo pri h.)
goditi in kjer bi se skušalo število narodnih volileev manjšati.
— (aLaib. Tagblatt") je bil prinesel tri članke, ki so hoteli dokazati, da, kjer so narodnjaki v većini, je slabo gospodarstvo. Ali čudno, kar je pisal in rekel, vso je prijemalo 8e bas M m.S katarje v, vse |o p r i m e r n o b i l o gospodarstvu večine ljubljanskega mestnega zbora, no pa večini deželnega zbora. Sicer so pa za „Tagblattove" članke naše ljudstvo uže ne zmeni ne.
— (Tifus) sejo epidemično pokazal v 8. lovskem bataljonu, ki je v Novem mestu, zato so orožno vaje hitro končali in 200 mož odpustili.
— (Požar.) Podkoritom, v radovljiškem okraji je kranjskoj obrtnijskej družbi 27. maja zgorela mašinska hiša. Škode jo 1000 gld. Pravijo, da je nalašč zažgano bilo.
— (Zoper ipavski poštni urad) smo dobili uže dve pritožbi, da našega lista redno ne ekspedira. Izročili smo jih ces. kr. poštnemu vodstvu in pričakujemo pravičnosti. Sicer pa vso svoje naročnike po deželi, ako lista (to se ve, če nij konfisciran) redno ne dobodo (mi ga vselej uže zvečer redno na pošto damo), naj se naravnost pri poštnem vodstvu pritožijo in naj ne trpe, da bi se za njihov denar tu ali tam zadržaval in bral.
— (Iz Gradca) se nam piše 4. t. m.: Denes je bil naš rojak Robert Minni za doktorja juriš promoviran.
— (Imenovanje) Dr. L. Fiocchi je imenovan za dež. sod. svetovalca v Trstu, dr. Senunelrock za državnega pravdnika-naniest-nika v Celovci.
— (V Trebn j e m) je razpisano notarsko mesto.
— (Iz Celja) se nam poroča: Odgovorni urednik -Slovenskega učitelja" je bil minoli teden od tukajšnje mestne sod-nije obsojen na 50 gld. globe. Državni pravnik ga je tožil, da je svoj program s tem prestopil, ko je bil priobčil sodnijsko obravnavo o pravdi svojega dopisnika Ivanetiča. Isto obravnavo je bila priobčila „Ztll. Zeit.," nSlov. Narod" in tudi sam „Učitelj" prej užo. Zagovornik dr. Sernec je vložil ugovor na okrožno sodnijo.
— (Iz Kima) se piše „Slov.u, daje škof Strosmajer tam hrvatski pridigoval.
Razne vesti.
* (Domoljubje) Gospe in gospice v Peterburgu so sklenilo, da ne bodo mej vojsko nosile nobenega kiuča, nego da bodo ves denar, ki ga bodo pri tem pnhranile, dale za vojsko.
* (Nesreča.) Pretočeno nedeljo je strela udarila mej mašo v eerkev v Vrešnah na Pez minskem in jo šest osob umorila, 7 4 pa te/ko ranila.
" (Loterija!) V Kremsu si jo se strupom življenje vzel Vencelj Trnka, nadzornik policije. Pred dvema leti je v loteriji zadel 9600 gld., potem pa je vedno več stavil, nade jaje se, da bodo zopet veliko zadel. Ko je vse majheno premoženje pošlo m le nij dobil, pil je strup. V pismu, v katerem se poslavlja od svoje žene, jo prosi, naj ne dovoli otrokom, da bi igrali.
* (Iz Amerike) se piše uradno, da je v Novem Jorku 21..-J70, v Bostonu 7820, v Filadelliji 1300 delavcev iz K v rope brez dela. Od teh jih ima črez polovico rodbino in so brez vsega živeža in nema jo za pot, da bi se v domovino vrnili. Torej doma ostuti in delati!
V najem se da
na več let 7« aro od Ljubljane, na Suehvrjih v prav lepem kritji ležeče
letno stanovanje,
oblagajoče 3 sobo, kuhinjo in shrambo, potem več oblokanih magazinov, za vinsko kupce pripravnih, kunjski hlev in okolo hice vrt in nekaj grunta
Izve se več pri gospe Marija poleg sv. Krištofa št. 4 v Ljubljani.       (143—1;
: : i i t
i : : : s : i
(18»—t) wiuioi   rvaiii. 1
>♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦
I>i■ /.voljujeni mi |>. n. občinstvu b trnu vtltino ubzumiiti, da uuui gostilniško in vrtno prostoru
„Zur Vereinigung"
v kolodvorskoj ulici prevzel. Javno zagotavljam, da bodem na vso moč skrbel za dobro in ceno postrežbo, za okusno jed, dobro friino Kozlcrjcio |»ivo in «l»l«'iiJHliu vinu in nit h..m tudi n uro«-ho lin kOHilu odprl.
Za mnogu prijatno obiskanje su nujuda-nojšo priporoča
spoštovanjem
Victor Kanz.
Ravnokar ju v „Maroilnej tiskarni" v Lj ubijan; izšlo in so oouiva:
Vin. zvezek »Listki44:
Pomladanski valovi.
Koman,  H|>.*:d I. T urjenju v,   pošlo rmi di
■pisal I.
S - t m e c.
T U rif e n j «t v, pOSlO * BH i H" 17 pok (MM tfcJ kr.
Dr. U. (ilančuik
4 4
] odvetniško pisarno
v  EM curi boru,
je odprl svojo
S
Burgplatz, v poprejšnjih prostorih štajerske eskouiptne banke. (140—2)
Slovenske knjige.
» »
»
se dobe, in morejo naročiti najnovejše
alo-
V „narodnoj tiskarni" tudi po poštnem povzetji slovenske knjige:
1. ,,7Jofctor Zober*', originalen vensk roman od J. Jurčiča.   Cena (iO kr.
2. „Kalifornsfte povesti" od Bret Hartea.   Cena 50 kr.
3. „Tuymner"9 tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 00 kr.
4. ,,N<i Žertujfth", izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr.
5. „Župnik IFake/fetrtaki". Spisal Oliver (Joldsiiiith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenke. Cena 1 gld.
6. „MeJ dvoma atoloma," izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Samo 80 kr.
1 par nožnv z vilicami iz pravoga, vedno belo ostajoccga britanskoga srebra,      dne. 4 gld.
Žličice Ml kavo, ona kr. 10, 15, 'JO, 30, 40.
Žlico za jed, „    „   :n0, 40, f>0, (JO, 70.
1 zajeuialec za niloko, kr. GO, 80, gl. 1, 1.20, 1.50.
1 zajeuaalec za juho, gl. 1.20, l.F>0, 2, 3. 1 par vcnkih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6. 1 tasa, velika, kr. 9u, gl. 1.90, 1.50, 9. 2.50,
3.f)0.
1 okvir za fotografijo, lin, kr. 80._
^■■B Vsu drugo jaku cono. ^HHB Naslov:
-2r MM" ti* llUtft*   h I«4T f/ 41*
Vvien, Neuhau, l&urggasso 2, llotol lliiilor. ■■ Ccnilnik zastonj. Naročbo iz provincije takoj s pustnim povzetjem.      (25—30)
S B _,    S ~" p-« D    ca 2. Tj
— — O *C °' cr M N £. 3. er m. 8
t-1 ES
S'=>
-a% S?a ■
co B » <s
I £
±.S5S 2'. S R " 2
os " • »-i r
°£ I I rs
Mg K-5'n W
• i E
I o .   B 97"
nI iZ
a -i n W tU ».
m n — • »i C 9* -■ c: o'
3. I I   n  • B 1  9 S
2? I Ei
lili
K'««H o t? S" K* a
»•a I . i 9
■si
s ■ i
Dunajaka uorza 5. junija.
(Izvirno telegrsfično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	60	gld.	65	ki
Enotni drž. dolg v srebru	65	n	70	n
	, 72	a	10	n
1860 drž. posojilo   . ,	110	n	50	B
Akcije narodne banke	774	n	—	ti
Kreditne akcije	143	n	—	■
London	124	n	80	f>
Napol. ...	9	n	98	n
C. k. cokini	6	n	96	n
Srebro ,	110	n	50	n
Državne marko ....	61	n	30	n
I
t «
«
4 4 4
aparat
(CIvKopumpo, Irrigaterje),
[nhalacijne aparate,
klistirne, urotralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpo, sesalne steklenice, vezi za počene
]»«> lii.l>i-iišl£oj coni.
Jedino le pri (53—50)
<*ul»ri<t| I*i4'4»4>li.
Jekarju, na iluuajnkej centi v Ljubljani.
J
hranilnice d. k. komornega mesta Ptuja za I. 1876.
DolioilUi. t-»ti*o«lil.
gld.     kr. g <l. kr.
10«47S) 88*/i Nalogo aktivnega kapitala 38079 19
;>i)tiy 46    1'iim. jila na ročne zastavo 40 —
Posojila na luonjice    .   . 118372 64 7472 50   Poplačane v.ogu na 1404
strank...... 2074.F>8 63'/a
Vlogo od 1323 strank Poplačani aktivni kapitali Poplačano   prutiplaco na
ročnu zastave .... Poplačano   mciij.čno po*
uodbu .......
Plačano aktiviic u bresti • Plačano uicnjiciin obrisu Plačane obresti loču.b <.ustav Plačane zaininti.c obr. ni> .
Plačane upravne piiaitijonio Basni dobotiki .... \sota denarnih sprejem Blagaj nična gotovina i. j nuaija 1876
Vsota
lu0569 K1 4U4i)6 58 5 80 12 3<jy 51 ^UvSl 39 4 74 i).) . 3w4 (iS
Davki....... 1739 95
Upravni  stroški, stanov-
niua itd......2919 18
Basni stroški.....2292 72
Vsota st makov   . 3*0932 2H», Kasino stanje 31. doc. L8V6     9919 82
AKti > ai.
Uipoiekarna poiojl a . 1'oaojiia na ročue BMtave Posojila ua uifijico    . , Zaosuiuuk aktivnih obresti
luvciiiai......
Kasino siunjo ol. due. lrtTO
Vsota aktiv
gld. kr 512o81 07 722 — 6UU6 48 22109 ;S 8rt2 ha 9.U9 H 2
i,U«0a2 24
P t uj , BI. marca 1N77.
J'lIKr^l Vil.
gld. kr.
VU»go intorosontov .  .   . 544325 93
Predplačanoakti vne obresti    2683 —
„ men lično   B 744 19
Terjatev štajerske hranilnice W 00 —
li.i/no....... 98 85
Beservni zaklad .   .   .   .   64880 27 Vsota   . M)7t>r>2 ^.4 (142—1) MU, t k< iju.
ledatelj in urednik Josip Jurčič.
L »emira ;n tit k .Naredne tifkarne.
536