n n
Kristjani se moramo boriti za svobodno pluralistično družbo in proti totalitarni nevarnosti, ki teži k privilegiran ju določene ideologije.
Franc Rode, Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri
Uglašena
iskanja
XVI. STUDIJSKI DNEVI
DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - TRST 4., 5. IN 6. SEPTEMBRA 1981
PETERLINOVA DVORANA, TRST, Donizettijeva ulica 3 Petek, 4. septembra 1981
Ob 17.00: Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti.
Ob 18.00: MED DOMOVINO IN ZDOMSTVOM.
Letošnja Draga uvaja novost petkovega predavanja, ki naj takoj vzpostavi atmosfero naših študijskih dni. Predavatelj — to bo njegov prvi nastop v Dragi — bo spregovoril o ideološki in narodnostni problematiki slovenske emigracije, predvojne in povojne, posebno z zornega kota mlajše generacije.
Po predavanju zakuska in družabnost.
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, Narodna ulica 89 Sobota, 5. septembra 1981
Ob 16.30: SLOVESNA OTVORITEV.
Po otvoritvi predavanje: POD DANAŠNJIMI MISELNIMI ZVEZDAMI.
Pod kakšnimi idejnimi konstelacijami se je znašel moderni — in z njim seveda slovenski človek — med dvema razvodjema imanence in tra-scendence, teizma in antiteizma, smisla in absurda, Boga in Niča? O tej problematiki bo spregovoril predavatelj, ki bo prvič počastil Drago s svojim kulturnim formatom.
Po predavanju diskusija in družabnost.
Nedelja, 6. septembra 1981
Ob 9.00: Služba božja slovenskega škofa na prostem v parku z duhovnim nagovorom.
Ob 10.00: 100 LET SLOVENCEV OB ZAHODNI NARODNOSTNI MEJI. Skrajni slovenski zahod v zadnjem stoletju; v svoji narodno-kulturni, socialni in verski problematiki, v svojem soutripanju s slovenskim osredjem. Predavatelj bo prvič nastopi! na tribuni Drage.
Ob 16.00: PROBLEMI RAZVOJA, NARODNA ZAVEST, PLURALIZEM.
Ali je narodna zavest pritiklina ali forma bivanja, ali je razvoj nekega prostora brez narodne zavesti obvladljiv, o enodimenzionalnosti in več-dimenzionalnosti te zavesti, o potrebnosti pluralizma — o tej problematiki, ki je bila za Drago zmeraj prvenstvena in ki so jo zadnji dogodki dramatično reaktualizirali, bo spregovoril predavatelj, ki bo prav tako kot vsi ostali prvič počastil Drago s svojim imenom.
Po predavanju diskusija, sklep, večerja, družabnost.
NB: Zmerom je mišljen poletni čas.
Ko napovedujemo 16. DRAGO in se oziramo za petnajstimi, ki so za nami, se nam vsiljuje vprašanje, ali sta naša ožja in širša skupnost kaj pridobili, imeli kakšno korist od naših študijskih srečanj, ki so že zdavnaj prerasla tržaško stvarnost in je njih glas v različnih intonacijah odmeval tudi daleč od naše vsakdanjosti. Kakšno korist? Ali se to da izmeriti v številkah? Tudi številke nekaj povejo: na tretji strani tega biltena že več let objavljamo popoln seznam predavateljev in obravnavanih tem. Z letošnjimi bo ta. seznam prekoračil o-kroglo stotico. Če nam bo dano delati svobodno in samostojno, bomo še vabili Slovence od vsepovsod, da bi svobodno izpričali svoje misli, dognanja, izkustva in vizije, posredovali podatke in se tudi kritično poglabljali v najresnejše pojave in probleme sedanje slovenske družbe ne glede na ozemeljsko in socialno-politično okolje, v katero je postavljena.
V času, ko zahajajo ideologije, ali se vzdržujejo samo še s pomočjo režimov, si Draga lasti pravico, da daje naši javnosti na razpolago priložnost za množično razmišljanje o vprašanjih, ki so temeljnega pomena za obstoj naroda. Poglabljanje v te probleme hoče biti odgovor na malodušje in obup, ki preveva vse širše množice, pa tudi odgovor spotikanju dobromisle-čih, ki očitajo DRAGI, da se po nepotrebnem loteva prepovedanih tem. Največja korist in vrlina DRAGE je prav v tem, da drži prižgano iskro vere in ljubezni do problemov slovenstva, vera in ljubezen pa so elemen-
ti, ki se jih ne da kvantificirati tudi zato, ker ostaja njihova odmevnost dostikrat zakrita. V nas pa ostaja zavest, da opravljamo dolžnost, ki nam jo narekujeta čas in prostor, v katerem delujemo.
Letos se DRAGA predstavlja
z novo pobudo: kot je razvidno iz programa, se bodo naši študijski dnevi spoprijeli s slovensko problematiko že prvi dan, takoj po predstavitvi. Draga bo tako obogatena in reprezenta-tivnejša tako po temah, kot po udeležencih.
ŠMARJAH
ŠOPEK NA GROB V
Franček Križnik ni bil samo eden največjih prijateljev Drage, njen prvi matični predavatelj po državniški zapori in njen zanosni diskutant. Sil je človek, ki je že s svojo pojavo elektriziral ozračje z lastnostmi, ki so v današnjem slovenskem svetu zamrle — s toplo človeškostjo, z brezkompromisno resnicoljubnostjo, z nepreračunljivim pogumom. Naj se mu skuša BILTEN oddolžiti z njegovo lastno besedo — z nekaterimi odlomki iz pisem, ki jih je v letih 1976 in 1977 pisal prijatelju v Trstu. Iz teh pisem, diha ne samo vsa miselna širina, ampak tudi — glej pieteto, s katero se spominja dobrotnika Richterja! — vsa človeška žlahtnost tega izrednega Slovenca.
Pisma so bila napisana v Munchenu.
Iz pisma 13. julija 1976
... Vsako zimo smo domačega župnika pričakovali v svojo hišo z ljubeznijo in nemirom. V svoji kmečki preprostosti in skromnosti smo se pred njim, modrim, učenim in ljubeznivim gospodom Richterjem, čutili majhne in nebogljene. Kljub temu je dan, ko je šmarski dekan okrog novega leta blagoslovil našo, s slamo krito kočo, bil zame malone naj večji praznik v letu. Oltar je vzklil v naših srcih, vse se je zableščalo od strahotno blage božje bližine...
...Tudi po nevihti, ETjčTje v Sloveniji povzročil Kocbek, si v nekaterih vprašanjih, ki zadevajo njegovo držo med vojno in po vojni, še nisem povsem na jasnem. Ne zanima me več čisto politična plat Kocbekovega »tovariševanja«, kolikor čisto človeška razsežnost njegovega sodelovanja, pravzaprav sopoto-vanje v krvavi slovenski revoluciji. Vznemirja me vprašanje njegove samokritičnosti, njegovega poguma.
Iz pisma 23. januarja 1977
... Spoštovanje, ki sem ga kot otrok gojil do duhovnika in u-metnika, tej privržnosti obema se kljub vsemu niti zdaj ne odrekam, me nikoli ni oviralo, da se ne bi drznil, cesto še predrzno, slehernemu izmed njih postaviti po robu takrat, ko sem bil trdno, dasi morebiti zmotno prepričan, da moram bruhniti na dan s stvarmi, s katerimi se ne smem sprijazniti. Občudovanje sposobnosti, karizme, leta je lahko zaukazano, a ne u-
dejanjeno poslanstvo, ostane nedotaknjeno tudi v tistem trenutku, ko sem prisiljen soočiti se z etično nesprejemljivimi držami in naziranji. V tem je moj »svojstven kompleks« pred u-metnostjo, kompleks pred umetnikom in duhovnikom, kompleks, ki me prav nič ne moti »prerekati se z vami, Kocbekom, Cajnkarjem, Pogačnikom, Jagodičem, Bagolo, Grmičem, Djilasom in še kom, če imam to za potrebno in koristno.
Domnevam, da je najino gledanje na odnos estetike in etike, umetnosti _in morale karseda sorodno.
Iz pomanjkljivo nakazanega boste razumeli, da ne bom prenehal občudovati izjemnih pridigarskih sposobnosti, vestnega izpolnjevanja vsakodnevnih duhovniških dolžnosti, izostrenega čuta za umetnost, zlasti še besedno, redkega posluha za notranje stiske človeka, kar je odlikovalo mojega vzgojitelja, dobrotnika in prijatelja, šmarske-
ga župnika ter dekana Jakoba Richterja. Ob tem pa mi venomer opozorilno ostajajo v zavesti, to mu ni bilo najbolj povše-či, njegove miselne nedoslednosti, človeške in duhovniške po-manj kljivosti.
O njem, ki je bil v mariborskem bogoslovju urednik literarnega lističa Lipica, Cajnkar-jev, Alekšičev, Trstenjakov in Slodnjakov sošolec in prijatelj (upodobljen v Kreftovem Človeku mrtvaških lobanj ter čaj likarjevih Križnarjevih), med o-bema vojnama vzgojitelj v mariborskem semenišču, srednješolski profesor, ravnatelj hranilnice, po vojni dekan v Šmarju pri Jelšah, član Založniškega sveta Mohorjeve v Celju, pisec zgodovinskih prikazov v Znamenju, Zgodovinskem časopisu, Slovenskem biografskem leksikonu in drugod, bom nekoč kaj več napisal — nekak posmrtni pogovor z njim, pogovor, ki ga v življenju niti nisva resno začenjala. Ko ga je februarja 1975 nenadoma v Mariboru, kjer je bil zadnja leta škofijski arhivar, zadela kap, zaradi odvzema potnega lista sem bil takrat slučajno doma, sem se vpričo številnih duhovnikov in jokajočega škofa Držečnika na svežem grobu v njegovi rojstni Novi Štifti smel v imenu šmarskih faranov posloviti od njega, predanega oznanjevalca božje besede in vnetega oboževalca vsake lepe človeške besede.
Od Richterja sem se navzel kritičnosti, katere ost, za razliko od njega, vihtim ne samo v varnem zasebnem krogu, temveč še rajši v ostrem prepihu javnosti. Dasiravno se zadnja leta, pri tem so odigrali umazano vlogo komunisti, nisva več ujemala kot nekdaj, mi je posebno hudo, da je tako iznenada odšel. Ko sem nedavno v mariborski semeniški knjižnici zagledal nekaj knjig iz njegove bogate knjižnice, me je nenavadno stisnilo pri srcu ...
dalje na 4. strani ■
Obračun petnajstih let
2.-5. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes
Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem
Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.-3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost
P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Midjo Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev---------
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31.	avgusta in 1. sep. 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope
Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samospoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki modernega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji
Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija
Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30.-31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stol.
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje
Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit -Ozadja in posledice
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo
Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito
Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.-6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost
Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost
Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture
Inž. Vladimir Vremec: Idejno - kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu
Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.-5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu
Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja
Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije
Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonom-ski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.-3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu
Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva
Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem
Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.-8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile
Dr Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci - zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.-7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost
Dr. Pavel ApovniK, dr. Damijan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Ha-rej: Pomen samostojnega javnega nastopa (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem Dr. Venceslav Tuta-dr. Rado Bednarik: Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.-5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.-4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
dalje na 4. strani ■
Šopek na grob v Šmarjah
Iz pisma 28. junija 1977
NAVODILA
XVI. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 4., 5. in 6, septembra. Prvi dan, to je v petek, bo predavanja na sedežu društva v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica 3, [tel. 768189). Naslednja dva dneva bodo predavanja kot običajno na prostem v parku Finžgar jevega doma na Opčinah, Narodna ul. 89. V primeru slabega vremena bodo sobotna in nedeljska predavanja v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah (telefon 211113).
POJASNILA IN PRIJAVE: DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽEN CEV, ulica Donizetti 3, Trsi, Italija. Po telefonu od 31. avgusta do 4. septembra, tel. številka 040/768189.
PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.
* * *
Dopisnike in fotografe prosimo. da se akreditirajo na sedežu DSl do predstavitve v petek, 4. septembra, zvečer.
Obračun...
2.-3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: ideologija in demokracija
Dr Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva
Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec: Ob dramatični 30-leinici: Komin-form in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-let-nici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000
Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellom:: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes
Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
... Človek mora rasti v zdravo skepso ne le do kulture, marveč do vsega, kar je človeškega. Vendar pa mora biti ta skepsa nenehno tudi v dialektično napetem ravnotežju z odrešenjsko zvestobo in zaupanjem v vse, kar je človeškega. Tudi tu je tvegajoča ljubezen močnejša od slehernega, še tako zelo upravičenega dvoma.
Da postaja danes marksizem kot akademska moda nazor tolikih ljudi, je srhljivo, ni pa v človeški zgodovini nič nenavadnega, nič .novega. Tudi mnoge druge (ne) filozofije so se na tak ali podoben način polaščale množic. Krščanstvo mnogokrat ne predstavlja v tem pogledu nobene izjeme. Spričo marksistične epidemije, zame je marksizem naj večja herezija današnjega časa, smo se kristjani primorani vprašati, koliko tudi krščanstvo v svoji poljubni izdaji še dandanes za določeno- plast družbe ne predstavlja zgolj ali predvsem navade, dobrega starega abičaja, družbenega prestiža in stimulansa, duhovne plitkosti in osebne lenobe... S kakšno nedopovedljivo počasnostjo
Prispevajte v sklad DSl za kritje organizacijskih stroškov.
Prispevke oddajte v pisarni v dneh »Drage« ali pa-odbornikom DSl.
se v Cerkvi uveljavljajo nova spoznanja, kako malo resnično velikih bogoslovcev premoremo! Treba se je le za hip ozreti nazaj v patristično dobo, naravnost nabito z mogočno ust-
varjalnimi osebnostmi krščanskega genija. Takrat je bilo krščanstvo še živa in samostojna misel Cerkve in sveta, misel, ki je zrla naprej, razpirala no-
Izšil so zborniki predavanj in razprav v Dragi:
9 DRAGA 68
9 SLOVENSKO USODO KROJIMO VSI (19G9-70)
•	DRAGA 71
9 IDEJE IN VREDNOTE (1972)
•	DRAGA 73
•	SLOVENEC MED DOMOM IN SVETOM (1974)
•	DRAGA 75 (šapirografirano)
•	DRAGA 76 (šapirografirano) 9 DRAGA 77 (šapirografirano) 9 DRAGA 78 (šapirografirano) 9 DRAGA 79 (šapirografirano) 9 DRAGA 80 (v pripravi)
Nekaj izvodov teh publikacij, ki predstavljajo izreden zgodovinski dokument našega časa in razmer, je še na razpolago in jih priporočamo.
va obzorja, bila središče duhovnega snovanja in presnavljanja. Najbolj me vznemirja in hkrati jezi to, da v mrzlici dohitevanja Cerkev danes kot prisiljena venomer ponavlja, kako se mora posodobiti, reformirati, prilagoditi svetu, iti s časom. Kristjani smo že dolgo tega na repu, ne pa na čelu zgodovine; nismo sveže kipeči kvas, marveč posušena skorja na obrobju zavesti sodobnega človeka. Enkratno osvoboj evalno sporočilo pačimo v kodeks mrtvih črk. To je naša strahotna krivda, krivda pred Bogom in človeštvom...
Zagotovo pridem v Drago ’77.
r
Draga '81 Supplemento al. n. 6 del * mensile MLADIKA - giugno 1981. Sped ^ in abb. postale Gr. III/70 - Autorizz. 0 Direzione PT dl Trieste. Priloga št. 6 ^ MLADIKE. Odgovorni urednik Marij Ma-a ver. Registrirano na sodišču v Trstu, □ št. 193. Tiskala tiskarna Graphart
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
č 67
II 117 986-1981
998530727,P
COBIS