izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
MARIBORSKI DELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečao 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št 5.
Telefon 3|VI.
Letnik 2.
Maribor, sobota 1. februarja 1919.
Štev. 26.
Kri v Mariboru.
V	»Napreju« od 30. p. m. je pod zgornjim naslovom neki dopisnik izrekel sodbo, ki bi bila morda za ljubljanske dogodke 20. septembra 1908 '— torej pred dobrimi 10 leti — na svojem mestu, za nas pa tu v Mariboru in v teli časih ln razmerah in spričo stvarnega položaja dogod k°v niti z daleč ne more obveljati. Da pisec te sodbe ne pozna naših razmer, prizna sam, ko pravi, da se mu >povsem neverjetno zdi, da bi bili organizirali v Mariboru dijake za demonstracijo«. Če bi bil pisec pri pondeljkovih dogodkih navzoč, bi bil moral na lastne oči videti, da se, v to demonstracijo ni samo dijakov organiziralo, marveč tudi vso, prav vso šolsko mladino iz najnižjih Ijudsko-šoNkih razredov, da je to nedolžno mladino vodilo učiteljstvo deloma naravnost deloma po ovinkih iz šol, kakor bi bili šli k zapovedani procesiji. Da, še več! Videl bi bil, da so matere vlačile seboj celo otroke, ki še nišo zreli za šolo. Da in kako dobro je bila ravno mladina organizirana, se je videlo po hujskajočih napisih, ki jih je ravno šolska mladina ponajveč nosila po mesiu In ko so padli usodepolni streli, tedaj bi bil slišal tisočeri nemški vik in krik:
druhali so bili naši iz šole gredoči otroci. Prvi nemški streli na naše posameznike so padli že pol ure pred glavnim izbruhom v Grajski ulici. Posamezni streli so se nadaljevali na poti pred rotovž. Ravno mi smo se jezili, zakaj je naša vojaška oblast za tak rumel postavila tako malo Vojaštva in policije na ogrožene ulice. ,
Reklo se nam je, da namenoma ne marajo hujskačem nuditi povoda za še večje hujskanje. Zanesli so se na osebno poštenost tistih, ki so to demonstracijo priredli in ki so bili za nje izid tudi odg ovorni. Ali ravno ta naša prevelika miloba je rodila nasproten uspeh: hujskači so jo smatrali za našo slabost. Ta zavest je tiso čero zdivjino druhal pri naskoku na rotovž spravla čisto ob zadnjo pomet: pobili so policijskega komisarja na tla, naskočili so mali voj vojaške straže, začeli so pokati revolverji; ja, g. poročevalec pri j,Napreju“, kaj bi vi v tem trenotku strorili, če bi bili recimo poveljnik te straže? Bi bili ukazali pometati puške proč in se od druhali pustiti pobiti in pomandrati? Mar ne veste, kako je nemška solda.teska, ne da bi bila količkaj ogrožena in ne da bi je bilo treba braniti važno poslopje in urad pred razdejanjem, pred 10 leti v Ljubljani proti be-
»Auf unsere Kinder .schiessen diese slavischen žečim Slovencem postopala?
Bluthunde!« Da, tako globoke je bila ta demon-i G.poročevalec„Naprejev“,če ste tako prepri-stracija zasnovana, od otroka pri materinih prsih' c‘ani> da »bi se s primernim pojasnilom in spo-do sivolasih starcev in stark, vse kar nemško razumom in brez terorizma bila dala stvar tudi
Mi nemčursko čuti, vse, vse prav vse je bilo že tedne poprej organizirano za ta dan za ulico in za poboj.
No in potim, povejte nam, kaj bi se dalo »mar-
opraviti", le iskreno obžaljujemo, da tega svojega prepričanja niste prišli že pred točo tu sem pri teh nemških Sodrugih vdejstviti Vedeti bi pa morali, da so to delo Vaši tova-
sikaj mileje opraviti« od naše strani? Dopustite r*ši že poskušali, da smo te poskuse kakor že si stvarno dopovedati, da smo mi jiavno s svojo zgorej omenjeno, še v zadnjem trenotku tudi pieveliko milobo morda sokrivi, da je tako da- ra* obnovili, pa vse zaman. Tudi mi ne poz-
leč prišlo. Mi smo vedeli, kaj še pripravlja že tedne in tedne popreje, mi smo pristojne oblasti svarjli in opozarjali na razna predznamenja za ‘z-bruh tega nasilja, in še dan popreje smo skušali vsaj nemško delavstvo odtegniti iz soudeležbe in sokrivde na teh dogodkih, ponujali smo J'tn kot bratje odkrito svoje roke. Zaman, vse brezuspešno I	^
Ravno nemški železničarji in sploh vsa nemška soc. demokracija je tvorila glavno organizi-ran° s'lo pri tem rumelnu, vsaj so še svojo godbo v to službo vtaknili. Ko smo na usodni dan videli, da vse vkup nič ne pomaga, smoi skušali P'edsluteče zlo s tem zmanjšati, da smo se ob č^u demonstracij odstranili iz glavnih ulic in s'cer lako daleč, da so 'nemčurske babnice vpile
dravljamo streljanja ne od te, ne od druge strani Ampak kdof sam z odprtimi očmi sili j brezno, si je sam kriv, če vanj pade.
Slovenci! Slovenke!
Komaj smo zadihali zrak svobode, je naša domovina ogrožena po dednem sovražniku. Naši mladeniči, naši možje hitijo koroškim bratom na pomoč. To vrlo četo naših brambovcev, ki se po petletni vojski ne strašijo bojnega truda in vojaških naporov, moramo oskrbeti z. vsem potrebnim.
Slovenci! Slovenke! Naši požrtvo-~	------------- i—, vafni prostovoljci in vojaki potrebujejo
^	°hauts, .ka \\iiidischet ir«ut si auf die Časten I«	zlasti perila. Vi ga jim morate dati. V
" u« so tu pa til m P-	am.zin e ziasd n š. v	teh bridkih	letih, ki so za nami, so ljudje,
Mv,, zapazil, so kot divjaki pljuvali na nje in ki so nas sovražili, mnogokrat trkali na »Nieder mit den	VVindischen! Abzug ser-	Vaša vrata	in šte jim dajali. Sedaj dajte
e Kbnigsmorderl«	Frve žrtve te razdivjane: svojim! In	če ste prej zaklepali predale
pred tujci, jih sedaj odprite na stežaj za brate.
Zbirališče perila je po mestih pri postajnem poveljstvu, po deželi pa v župniščih in pri orožniških postajah.
V	Mariboru se sestavlja odbor, kateri si stavi nalogo nabirati in propagirati nabiranje perila.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Mariborske novice.
Nov slovenski odvetnik g. dr. Fran Irgolič je otvoril v Mariboru svojo pisarno na Tegetthoffovi cesti št. 45, nasproti glavnemu kolodvoru.
Slovenci, govorite povsod slovenski!
Vsak zaveden Slovenec naj pri vsem kar mu je najsvetejše, priseže, da bo povsod najpreje rabil samo svoj materin jtzik, zlasti v trgovinah iti v uradih. Le v res izjemnih slučajih, če je prepričan, da ga dotični, s komur ima opraviti, res ne more razumeti, naj se posluži nemščine. Storiti pa je tudi to izjemo dolžan tako, da bo dotični občutil, da se mu stori le milost, ako se znjim govori nemški.
Razpis služb. Pri fin. okr. ravn. v Mariboru je zasesti več mest pisarniških moči. Invalidi imajo pod enakimi pogoji prednost. Lastnoročno pisane prošnje je takoj vložiti pii fin. okr. ravn. v Mariboru.
Tobačna glavna trafika v Mariboru gosposka ulica ,32 je razpisana v oddajo potom javnega natečaja, jamščina znaša 700 K, ponudbe so napraviti na predpisani uradni tiskovini in jih najpozneje .do 28. svečana 1919 10 uri dopoldne izročiti predstojniku finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. Natančnijr podatki so razvidni iz na uradni deski pri fin. okr. ravnateljstvu in pri mestnem magistratu v Mariboru nabitem razglasu.
Tragična smrt Bubakove. Zvedeli smo, da je gospa Buba,kova, žena tapetnika, ki je bila zadnjič ustreljena na trgu, iskala Svojo hčerko, ki je tako dolgo ni bilo iz šole domov. Medtem so učitelji peljali otroke k demonstraciji. Mati išče otroka in pri tem Jo zadene krogla. Ali se bode učiteljica zavedla, da je dala ona poyod za nesrečno smrt Bubakove ?!
Sramotno so zapustili svojo četo sledeči vojaki. Cetovodje : Pogačer Anton (Mošnje, Radovljica), Koser Ivan (Sp. Gasteraja, Maribor), Fabjančič Ivan iz Ptuja; desetniki: Melanšek Martin (Sv. Andrej, Slov. Gradec): Vajda Alojz (Stojnci, Ptuj), Stojnič Stefan (Garasnica, Hr-vatsko), Ukmar Albin (Gaberje, Celje), Obersnel Ivan (Naklo, Sežana), Antoličič Josef (Sv. Miklavž, Maribor), Serk Henrih (Vosek, Ptuj), Vogrinec Franc (Varperk. Ptuj), Seifriecl Janez (Marii or); poddestuik: bašel Andrej (Henčah, Celovec); dragonci: Žager Anton (Žaga, Tolmin), Vaupot Franc (Oplotnica, Konjice), Štru-* kelj Franc (Lukovica, kamnik), Kravčar Anton
Maribor, dne 1. februarja 1919.
Mariborski delavec.
(Občina. Novomesto), Rubin Josef (Sv. Marjeta, Maribor)' Holc prane (Lakošak, Ptuj), Pavlič Rudolf (Železna Kaplja, Velikovec), Kaučič Andrej (Ivanjšovci, Ljutomer), Skerbinek Janez (Oplotnica, Konjice). Krivec Martin (Majšperk, Ptuj), Pompe Franc (Loka, Celje), Breznik Konrad (Sv. Miklavž, Maribor), Fošt Franc (Oplotnica, Konjice), Flis Anton (Sv. Bolfank, Ptuj), Kotnik Josef (Hrastnik, Celje), Krajnc Ciril (Sv. Bolfank, Ptuj), Kovačič Josef (Rajhenburg, Brežice), Matevž Anton (Kamnik), Meško Franc (Vičanec. Ptuj), Pfajfar Josef (Vel. Nedelja, Ptuj), Repina Alojz (Večina, Maribor), Štreihar .Miroslav (Sv. Ilj, Maribor), vZupanz Valentin (Radovljica)-, Žmavc Ivan (Čermljenšak, Maribor), Vaupotič Stefan (Sv. lij, Maribor), Lah Henrjh (Fram, Maribor), Purgaj Ivan (Ranče, Maribor).
Protest nemške Avstrije Radi dogodkov . v Mariboru je poslal nemški avstrijski minister za zunanje zadeve oster protest vsem antantinim državam, posebej še Ameriki. Poziva jih naj pošlje antanta v Maribor in sploh na Sp. Štajer antantine čete. No seveda, to bi radi Mi vsekakor nimamo nič proti temu, da pride par Amerikancev sem, da vidijo, kdo izziva in kdo zasluži kazen Naših čet pa seveda ne bomo pošiljali nikamor drugam.
„Umor v' Sarajevu", je naslov knjižici, ki je izšla v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Knjižica dokazuje, da so gotovi krogi na Dunaju in Pešti umorili presto lonasiednika Franca Ferdinanda in ta umor potem očitali Sroom. Knjižica se dobi za 1 K v trgovini Weixl na Glavnem trgu.
Učiteljica v prvi meščanski šoli Fontana se je tudi udeležila demonstracije kljub slabemu vremenu. Ta teutonka je v šoli tako zmrzla, da ima vedno kožuh okoli vratu, a v pondeljek jo na ulici ni zeblo, bržkone ji je zavrela germanska kri. Nujno je treba, da se jo postavi pred vrata, da !>e m^lo ohladi. V šoli vedno pravi:	»iVlarburg vvird nie \vindisch, Marb trg
bleibt deutsch!« Revici se meša, zato ne spada več v šolo !
Kdo je morilec? Nemški listi nas sedaj imenujejč »morilce«. Morilci so oni, dokaz temu je zavraten umor poročnika Vidmajerja. Tudi grozilna pisma, ki jih dobiva general Maister, so priča, da so Nemci morilci. S takimi ljudmi ne imejmo nobenega usmiljenja !
Iz preiskovalnega zapora pobegnil je sinoči desetnik Anton Peršon, že 'dlje časa kot bolniški strežnik dodeljen v tukajšnji rezervni bolnici. Peršon je tukajšnji domačin iz Pobrežja. On je eden tistih mariborskih nemčurjev, ki se je znal po vetru obračati. Preje pod Avstrijo se je izdajal za trdega Nemca, zdaj od prevrata je postal Jugoslovan s slovensko kokardo na kapi. Do zadnjega časa se je obnašal složno in mirno, da si je med slovenskim govorjenjem rad mešal svojo mariborsko nemčursko govorico. Od kar pa so se Nemci začeli organizirati za pondeljkove demonstracije, je postajal čim dalje drzneji, v službi malomarneji in s slovenskimi bolniki bi bil najrajše govoril samo nemško. V pondeljek se je izmuznil iz bolnice, zamenjal jugoslovanske znake s frankfurtarico ter se kot pristen »Prusjak« udeležil demonstracije na Glavnem trgu. Baje ga je v to neprevidnost zavedla njegova sestra s preobilico opojne pijače. Ko se je vrnil nazaj v bolnico, se je že čutil kot pristen Berlinovec, govoril je samo nemški, nahrulit je nekega bolnega slovanskega častnika in drugo siužbeno osobje, čes, »Marburg ist und bleibt stramm deutsch«. Njegova predrznost je prekipela tako visoko, da šo ga morali ovaditi radi sumnje veleizdajalske propagande'. Vtaknili so ga v preiskovalni zapor v bolnici Prvi čas je hlinil kesanje se veliko jokal in še včeraj je prodi odpuščanje Zvečer pa je vpora-
bil priliko, ko je straža nekega sojetnika gnala na stranišče, je šiloma odprl vrata in zbežal sk zi strans :e izhode na prosto. Pobegli je srednje velikosti, dobro rejen, temne male brke, s pri govorjenju nekoliko jeclja in se po glasu in I kretnjah obnaša kot ženska. Na policijo z njim.
I kdor^ga-zasači!
Pozor pred tujimi železničarji! Na ži-i vilskem trgu se je dognalo, da v teh dneh zahajajo k nam po živila tuji železničarji iz Nem. Avstrije. Najbrž ne zahajajo tu sem samo zaradi nakupa živil, ampak opravljajo bržkone še druga zaupna opravila. Priporočamo, da se povsod strogo zahteva,* da se samo tistim prodajajo živila, ki se izkažejo z družinsko polo, da res stanujejo v Mariboru.
Nemška podivjanost. V Gradcu je mi-noli torek napadel praporščak Raich, bivši uči-teljiščnik v Mariboru in tudi tukaj doma, slovenskega akademika z bikovko ter ga tako pretepel, da se je zgrudil napadeni ves krvav na tla. Akademik je zakrivil samo to, da si je upril na cesti slovensko govoriti. Množica je potem tirala napadanega s klici:	»Zur	Polizei	mit	dem	wln-
dischen Hifnd!« na policijo, kjer so ga zaslišali | in mu rekli, da naj gre. In v Mariboru? Tukaj j Nemci ne samo nemoteno nemški govorijo povsod, še celo nas na ulici nahrulijo, če govorimo slovenski. Slovenci, govorimo povsod slovenski! Pokažimo, da smo mi gospodarji Maribora!
Oddajte orožje! Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Z ozirom na javno varnost se v smislu orožnega patenta s tem odreja, da se mora v občinah Studenci, Iprevina, Lajters-perg in Radvanje orožje vseh? vrst brezpogojno oddati pri dotični orožniški postaji, in to najkasneje do 1. februarja 1919 ob 3 uri popoldne. Kdor se ne upokori tej odredbi, bo takoj aretiran ter strogo kaznovan; orožje se pa zapleni. Orožje se odda proti potrdilu Orožni listi so do preklica te odredbe brez veljave.
Prodaja vžigalic. Vsi trgovci in trafikanti se pozivajo, da pridejo na mestni gospodarski urad po nakaznice.za vžigalice v pondeljek 3. febr. od 9	11. ure predpoldne. Tra-
fikanti se morajo izkazati z tobačnimi knjižicami, trgovci z obrtnimi listi.
Razne novice.
Bagdadsko železnico so prevzeli Angleži, železnice v evropski Turčiji pa Francozi. Te železnice je imela prej v roki Nemčija. Tako se godi nemškemu imperializimi. Samo pri nas še vzdiga predrzno glavo !
Krsta — dar za rojstni dan. Na Kitajskem vlada čudna navada. Kadar slavi kateri izmed roditeljev petinpetdeseti rojstni dan, se zbere vsa njegova deca krog njega in mu v znak spoštovanja pok oni krsto. Ta krsta ostane v hiši tako dolgo, da dotičnik umre in ga potem denejo vanjo. Fopotnild, ki so potovali jio Kitajskem in prišli na stanovanja starejših ljudi, so naleteli pogosto na take krste, kar se jim je zdelo spočetka zelo nerazumljivo.
Zahvala.
Ker moram opustiti prodajalno vojno- pomožnega urada na glavnem kolodvoru, se tem potom zahvaljujem g. postaj' načelniku in vsem odjemalcem, zlasti železničarjem za izkazano mi naklanjenost.
S spoštovanjem
Josi^ina Jarc.
Razglas
o naznanilih stanovanj.
V smislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 17. prosinca 1919, št. 295 uradni list XL. odre-jujem sledeče:
Kdor ima v Mariboru ali njega okolici, dvoje
ali več stanovanj; mora to naznaniti mestnemu magistratu v teku osmih dni po tem razglasu; pozneje pa v teku osmih dni po nastopu te okoliščine.
V istem roku je naznaniti:
1. Vsa stanovanja, ki so prazna, ali služijo le za shrambo
ali so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih.
2. Vsa stanovanja, ki se resnično uporabljajo le nerazmerno
kratek čas v letu.
3. Vsa stanovanja, če je število sob večje nego število sta-
novalcev brez služabništva. Vendar pa je prijaviti vsako stanovanje s štirimi in več stanovanskimi prostori. Ce šteje rodbina osem in več oseb, je prijaviti le stanovanje, ki obseza pet in več sob; prednje, kopalne in poselske sobe pri tem ne štejejo kot sobe.
4. Vse prazne in vse nezadostno opremljene zasebne, obratne
in poslovne prostore.
Naznanila pod 1, 2 in 4 mora podati hišni lastnik, naznanilo pod 3 pa imetnik stanovanja. To naznanilo mora obsezati:
a) ime in stan imetnika stanovanj;
b) ime in stan hišnih lastnikov (njih pooblaščencev);
c) pri stanovanjih, oddanih v celoti ali deloma v pod-
najem, ime in stan dotičnega podnajemnika;
c) leso (adreso) in obseg vsakega stanovanja;
d) najemnino in
e) pri stanovanjih, oddanih v najem za določeno dobo,
navedba, kdaj poteče ta doba.
Taka naznanila morajo podati tudi svojci tistega, Čigar je stanovanje, če žive z njim v skupnem gospodarstvu in imajo v Mariboru ali njega okolici še posebej svoje stanovanje.
V	naznanilu je povedati, katero stanovanje potrebuje naznanile zase. Če trdi, da potrebuje zase več nego eno stanovanje, mora to potrebo utemeljiti.
Naznanila so po tarifni točki 44 lit. g. pr. zak. pros(p kolka.
ker nedostaje stanovanj, je mestni magistrat prisiljen na točno in natančno izvršitev tega ukrepa gledati, in se bodo prestopki kaznovali z globo do 5000 K, ali z zaporom do šestih tednov, katere kazni se bodo eventuelno tudi druga poleg druge izrekle.
Kdor navaja k takemu prestopku ali sodeluje pri njegovi izvršitvi, se kaznuje na enak način.
Mestni magistrat v Mariboru, dne 30. prosinca 1919.
Vladni komisar:
Pfeifer s. r.
Ilrnnnr dobre P^den in zanesljiv se išče UCGnSC za takoj v papirni trgovini V. Weixl, Glavni trg 22.
kristalova, se prodaja
pri Jos. Šerec, trgovcu v Mariboru, Tegetthoff-ova cesta št. 57.	3-2
SODA
Otvoritev pralnice!
Clnel/inla ki bi opravljala vsa domača dela, ter dlUSKinja, tudi nekaj pomagala v kuhinji se takoj sprejme v Celje. Plača dobra: Nastop takoj. 1 Naslov je na razpolago v trgovini V. VVeixl Maribor, Glavni trg 22.
Uljudno naznanjam c. občinstvu, da sem zopet otvoril mojo pralnico na Franc Josipovi cesti it. 9
(prej Fani Wittek).
Za obilen obisk prosi
Florijan Strotimaier.
Jura! Oredlič, brivec
v Tegetthoitovt cesti 22 se priporoča jugo« slovanskemu občinstvu.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Ferdo Leskovar. — Tiskarna : Karl Rabitsch v Mariboru,