URN_NBN_SI_DOC-1VXT25ZY

473 Poročila in ocene Vsebina četrtega poglavja je zgodovina nekaterih istrskih šol. V prilogi k poznavanju šolstva na območju Buzeta je prikazano stanje v šolstvu v prvih letih po drugi svetovni vojni. Sledijo zgodovinski prikazi osnovnih šol v Sv. Petru u Šumi, Brseču, Lupoglavu, Grmadi, Vo- dicah in Cerovlju. V zadnjem, petem poglavju je natisnjeno enaintrideset biografij učiteljev in učiteljic, ki so delovali v Istri pred prvo svetovno vojno, nekateri med njimi so delovali tudi v obnovljenih šolah po vojni. Na koncu knjige so opombe in seznam uporabljene literature, ter beseda o avtorju. Re- cenzenta knjige sta akademik prof. Petar Strčič in prof. Miroslav Bertoša, knjigo pa je uredil prof. Miroslav Sinčič, obenem izdajatelj pri podjetju Reprezent, Račice. Božo Jakovljević Fritz Pregl, Die quantative organische Mikroanalyse : Kvantiativna organska mikroanaliza, Ljubljana, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije 2005, 189 str. Svetovno znani kemik Friderik Pregl Slovencem ne bi smel biti neznan, saj je doslej edini nobelovec našega rodu. V večini priročnikov je sicer zapisan kot avstrijski znanstvenik slovenskega rodu, ki je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za svoj prispevek k razvoju kemije in mikro/biologije zlasti s tem, da je uveljavil kvantitativno organsko mikroanalizo in s tem odločilno pospešil celotno raziskovalno naravoslovje. Navzlic temu je slovenska pregliana z izjemo dokaj popolnega prispevka Aleksandre Kornhauser v Enciklopediji Slovenije, čeprav žal brez Preglove bibliografije, še vedno zelo skromna oziroma – bolje rečeno – je takšna bila vse do leta 2005. Takrat je v Ljubljani izšel zbornik Fritz Pregl Kvantitativna organska mikro- analiza, torej z enakim naslovom kot najpomembnejše njegovo znanstveno delo, objavljeno v Berlinu leta 1917. Moj naslov nekoliko zavaja, saj bo bralec kmalu ugotovil, da je zbornik dejan- sko v enaki meri tudi angleški, še najbolj pa nemški, ker približno dve tretjini knjige zavzema Preglovo znanstveno delo v izvirniku, saj njegova založnika Fakulteta za kemijo in Društvo za zgodovino zdravstvene kulture iz Ljubljane nista izrabila odlične priložnosti, da ob 135-letni- ci Preglovega rojstva v Ljubljani in ob 80 – letnici Nobelove nagrade to znamenito razpravo končno dobimo v slovenščini. Urednica zbornika je Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanskega Inštituta za zgodovino medicine. Najprej me je zanimalo, kako Preglovo narodno pripadnost obravnavajo slovenski in tuji strokovni viri. Kornhauserjeva šele na koncu svojega spisa omenja njegovo (slovensko) domovino, s katero je vseskozi ohranjal vezi kakor tudi s slovenskimi znanstveniki, kar je prav tako potrdil še s tem, da je mladi slovenski univerzi podaril del svojega laboratorija. Preostali naši viri soglasno z avstrijskimi navajajo, da je Friderik/Fritz Pregl avstrijski znanstvenik sloven- skega rodu, anglo-ameriški pa stvar poenostavijo z navedkom, da gre za avstrijskega kemika. Nekoliko preseneča, da sta si glede tega enako enotna hrvaško-zagrebška vira Enciklopedija Leksikografskega zavoda (1962) in Medicinska enciklopedija (1963) – oba pišeta, da je ‘Fritz Pregl austrijski kemičar’; slednja pa je pri tem temeljitejša z dokaj natančno Preglovo biblio- grafijo od leta 1895 do 1925 ter s krajšim spiskom literature o njem.