Z Vrpolja v Brod. Ker sem že zadnjič povedal, da sem moral na Vrpolji celo uro eakati na vozni listič, iniarn easa te z Vrpoljem malo bolj sezuauiti. Tega iniena menda še niai slišal, dokler ga nisi bral v tem listu pred dvanajstimi ali rekel bi tiinajstimi leti v odličnem spisu: ,,Iz Gradca do Sarajeva". Veči del naše brabre armade pomikal se je ravno skozi VrpoJje proti Bosni. A takrat bilo je Vrpolje vas brez vsakega pomena. Zaslovelo je Vrpolje še le pred par leti, ko so Madjari svoje glavno meato z novo železnico skozi Marija-Terezijopel, Daljo, Vinkovice in Vrpolje naravnost zvezali z Brodom, Siskom in Zagrebom. Da so za to progo potrebnega prodca dobiyali, nagravili ao si z Vrpolja še posebno železnico v Šamac tik Save. Sedaj ae po enkrat na den tudi ljudje vozijo od Save v Vrpolje in nazaj. Vrpolje je po vsem podobno Pragarskemu, kakoršiije je bilo to pred trideaetimi leti. Od Save oddaljeno je Vrpolje toliko, kolikor Praga*rsko od Drave pri Ptuji, od Djakova pa blizu toliko, kolikor Pragarsko od Slov. Bistrice. Farna cerkev leži proti jugu, poi ure od železniene postaje, vas Strizivojna pa je tik železnice, ki pelja od todi v Vinkovice. Nekaj posebnega je še to, da Strizivojna šteje po zadnjem škofijskem izkazu 1254 duš, a ne enega žida. Tako srečna je ]e redka vas v Slavoniji. Vrpolje šteje 20 obrezancev. Mesto Djakovsko pa celo do 390 judov med 3774 katoličani. Poleg kolodvora Strizivojna Vrpolje ni druge hiae razun prostorne ,,reštavracije", v katerej ava z mojim popotnim tovarišein, s čašo ogrske c-rnine poplaknila neznosen prah _jakovske ceste. Ker sva si v Brodu bila za drag denar kupila nov nauk, da Madjari na železuičnib postajab ne prodajejo več voznib listieev, kakor hitro prvokrat zazvoni — zato pripravila sva se pravo-dobno h ,,kasi", da prodaje voznih liatov ne zamudiva. Kupila sva si jih takoj za celo vožnjo noter do Siska, dasiravno sva bila namenjena v Brodu izstopiti. Pa kaj ti pomaga vozni listič, če ai si ga kupil tretje, druge ali makari prve vrste, če pa vlaka od nikoder ni! Cakala sva že poldrugo uro, pa ae uama živ krst ni vedel povedati, kedaj da se odpeljava. Ali kdor uaka, dooaka Tako sva tudi midva dočakala hlapon, ki je še le aredi popoldne privlekel s popotniki težko obložen vlak iz Vinkovic. Komaj sva našla- kotec, kamor sva se atisnilav sredo med nama celo tuje ljudi. Še enkrat ae ozreva po slavnem Djakovu in na rodoviti Mandičevac, potem pa zdrdra vlak z nama skozi gosto vrbinje proti Brodu Poldrugo uro vozila sva se z Vrpolja v Brod, a na vsem tem potu _iti ene zanimljivoati nisem zasačil. Bodi si, da sem pogledal na desno ali na levo, nič nisem videl razun koruze, katero so Slavonci z nezmernega polja k domu spravljali. Tu pa tam zapazil sem še kakšno razškropljeno čredo konj, goved ali avinj. Obzor ae mi je še le takrat spremenil, ko smo v Brod dospeli. Vlak imel je zdatne zatnude, zato se mu ni malo rnudilo črez Savo v Bosnijo, da pride zjutraj v Sarajevo, predno bodo turški pctclini odpeli. Midva pa ava urno smuknila iz voza, da si Brod ob Savi vsaj malo še pri belem dnevu ogledava.