' Sim ■ •iK • '.Š- i' & v l'3Sv'' OJsem cenjenim bftaßcem in na/točnikom Redimo loQaqo&QovQfem bogične pna^nihe in g/tečno novo Peto 1929 UREDNIŠTVO NAŠEGA TEDNIKA Vesele božične praznike in uspešno novo leto 1989 vam želijo ZVEZA-BANK i/ Celovcu POSOJ/LN/CE-BANK POSOJ/LN/CA-BANK B/LČOVS S PODRUŽNICO KOTMARA VAS POSOJ/LN/CA-BANK BOROVLJE S PODRUŽNICAMI V ŠMAR J ETI, ŠT. JANŽU, BRODEM IN PODLJUBELJU POSOJILNICA-BANK CELOVEC POSOJ/LN/CA-BANK HODISE-SKOFICE S PODRUŽNICO V HODIŠAH POSOJILNICA-BANK ST. JAKOB S PODRUŽNICAMI VBAČAH, LEDINCAH /N PODRAVLJAH POSOJILNICA-BANK PLIBERK S PODRUŽNICAMI V GLOBASNICI, ŠMIHELU IN ŽVABEKU POSOJILNICA-BANK PODJUNA DOBRLA VAS S PODRUŽNICAMI VŠKOCUANU, ŠT PRIMOŽU, S/NČ/ VAS//N VELIKOVCU OSOJILMCASAM POSOJILNICA-BANK ŽILA BELJAK S PODRUŽNtCAMh V LOČILU/N NA ZILJSKI BISTRICI MAŠA PSMAA POSOJILNICA-BANKZELEZNA KAPLA S PODRUŽNICO MIKLAVČEVO naš tednik LETO XXXX. Številka 51/52 Cena 8,- šil. (1000 din) petek, 23. decembra 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec slovenski božič na koroškem vidim nase jaslice naših pravic v katerih je le vol in osel jezušček sta res koroški vol in osel člen sedem gledam jožef slovenske jaslice neki josef f in imam marija mojo staro kakšen jörg h božično vizijo trije kralji v neki noči tri koroške stranke od štiriindvajsetega s kadilom in z miro na petindvajseti december s katerima nas hočejo nam boš omamiti pod peco in z mačjim zlatom rodila ki pomeni kralja njihovo cenjenje Janko Ferk NSKS pripravljen sofinancirati ZNANSTVENI INŠTITUT Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je dejal, da je NSKS pripravljen prispevati svoj delež k Slovenskemu znanstvenemu inštitutu, če se bo osamosvojil. Zaradi finančnih težav je SZI že dalj časa v hudi krizi, čeprav je v zadnjih letih dajala država pomembne podpore, ki so jih koristili za projekte. V financiranje se je vključilo tudi slovensko gospodarstvo, večji del pa je doslej prispevala ZSO. Egon Kapellari nadškof v Salzburgu? Pater Heiß novi krški škof? V zadnjih dnevih so se domneve, da bo prišlo v krški škofiji do izmenjave v škofovski palači, vedno bolj zgostile. Dosedanji krški škof Egon Kapellari naj bi v Salzburgu nasledil prejšnjega nadškofa Karla Berga (80), na Koroško pa naj bi prišel 52-letni frančiškanski pater Wolfgang Heiß. Kapellari vse take špekulacije sicer zavrača, vendar vse preveč dokazov je, da se bo v naslednjih dneh tako odločilo. DRAGE ROJAKINJE, DRAGI ROJAKI! V imenu KEL želim vsem Slovencem, volilcem in prijateljem mirne božične praznike ter veliko uspeha in osebnega zadovoljstva v prihodnjem letu. Vaš KAREL SMOLLE državni poslanec ^ßagosßoD'P/jene looßiciAQ phaßiAilßQ im uspešno novo Qeto \ 9 89 ^Vam %eQi KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV Eric Kumer Walter Gutovnik predsednik tajnik podžupan Janko Zwitter zbornični svetnik Vsem kmeticam in kmetom, prijateljem in znancem ter bralcem Našega tednika želiva vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1989. SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV dipl. inž. Štefan Domej zbornični svetnik Politika STRAN >. petek, 23. decembra 1988 STRAN p- petek, O 23. decembra 1988 KEL zahteva „plebiscitni dar" za sanacijo Obirja na Rebrci Če deželna vlada od zveze danes zahteva tako imenovani „plebiscitni dar“, naj sredstva smiselno uporabi za sanacijo tovarne celuloze Obir, ki leži na dvojezičnem ozemlju, je danes zahteval deželni tajnik KEL Miha Zablatnik. Koroška enotna lista, tako Miha Zablatnik, se priznava k podjetju na Rebrci, ki je življenjski faktor za celotno dvojezično regijo v Podjuni. Poleg tega pa podjetje kaže resno pripravljenost, da hoče rešiti pereče probleme varstva okolja. Ker pa prizadeti na Rebrci ne morejo čakati, dokler da bo Zveza pristala na finančne dogovore, je zahteval Zablatnik, da se vse tri deželnozborske stranke jasno priznajo še pred deželnozborskimi volitvami k tovarni in da tudi dokažejo, da se bodo zavzemale za ustrezna finančna sredstva, ki,so potrebna za sanacijo OBIRJA, je poudaril Miha Zablatnik. Finančni koncept za sanacijo Obirja izdelan Tovarna Obir se bo tudi z lastnimi sredstvi'mogla sanirati, to prepričanje je izrazil na petkovi tiskovni konferenci direktor tovarne celuloze dipl. inž. Feliks Wiesen Lastnik Obirja, Slovenija papir, bo predložil dokončno finančno konstrukcijo do februarja 1989. Glede ponudbe koroške deželne vlade podjetju Slovenija papir, da bi prevzela tovarno v Beljaku, je Wieser prepričan, da bo padla odločitev v prid tovarne na Rebrci. V zadevi realiziranja predpisanih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja zraka je uradnik deželne vlade Heilig dejal, „da se Obir drži vseh za zdravje prebivalstva predpisanih mer“. Tovarna Obir je prevzela celo izgubo v višini 3 milijonov šilingov mesečno, daje zmanjšala onesnaževanje okolja. Deželni referent Schiller je potrdil prizadevanje Obirja za ohranitev obratovanja tovarne na Rebrci. Tovarni Obir je bil s strani deželne vlade podaljšan rok za začetek gradnje po predpisih vodopravnega odloka. Torej bo moral Obir začeti z gradnjo kanala za odplako najkasneje 30. junija 1989. „Tak podaljšan rok pa omogoča tovarni Obir nemoteno obratovanje vsaj do leta 1991,“ tako Wieser. Prvi uspeh: Od marcanapral slovenske oddaje na Ttf meri zasluga poslanca Karla Smolleta. 'kldaje za narodne skupine. Pred- Kot smo na kratko poročali že v prejšnji ^em spö se je baia, da bi druge številki, je 15. 12. kuratorij ORF sklenil od 2. 4. naprej uvesti slovenske oddaje na te- ndaj pp^°d90 leviziji. Ta prvi konkretni vsebinski napredek vprašanja manjšinskih oddaj, v manjšinski politiki po 40 letih je v veliki “ fiS“ SrTir: ^Ticku prišlo do prvih pogovorov ^®d Smolletom in urednikom ORF-a prenosom oddaj za tuje delavce v Adolfom Nagillerjem, septembra pa srbohrvaščini oz. turščini. Takšna nadaljnjega razgovora med Nagil-rešitev se je ORF-u ponujala zato> -rjem in zastopnikom vseh manjšin ker na Koroškem in na Gradiščan- v Informacijskem centru narodnih skem skorajda ni tujih delavcev, v j^Upin na Dunaju. Na tej podlagi je drugih zveznih deželah pa jih živi Nagj||er jzcielal osnutek, katerega je okoli 160.000. Tudi slovenske televi; äsneralhi intendant Podgorski že de-zijske oddaje bo pripravljal slovenski ^ernbra lani zaupno posredoval oddelek ORF-a v Celovcu, od 199^ r^olletu in ki je v glavnem vseboval naprej bo nastavljen dodaten ured' vse točke sedanjega sklepa, nik, precej dela pa bodo prevzeli pr° Seveda to ni uresničitev vseh naših sti sodelavci. ^htev glede ORF-a. Zastopniki ko- io nrižln rlrt r°®kih Slovencev so zahtevali enour-fxanO Je priSlO UU lo tedensko televizijsko oddajo za tega sklepa kuratorifi ter tudi poročila od manj- ^ _ jne za večino na lokalni televiziji. ORF-a? ^eli so tudi celodnevni radijski pro- Zastopniki slovenskih organizacij gm v slovenščini. Uresničitev te so se skorajda deset le* ^uspešno -^ " tPe0k9junija019S807Vje Smolle v parlamen- do dodatnega radijskega pro- x t „Avstnia 4 ah ne. Razčiščeno tonTocE” je predvideval W» J« 56 ™ «praäaeje zastopstva na- ------ Prva slovenska oddaja na televiziji bo v nedeljo, 2. aprila, od 13. do 13.20 ure. Oddaje bodo vsako nedeljo ob istem času CCrazen, če bo ob istem času prenos različnih športnih dogodkov, kot npr. smučanje ali formula L, bodo oddaje preložili na poznejši čas). Z začetkom leta 1990 bodo oddajo podaljšali na 30 minut. Vsebinsko bodo oddaje predvsem „od manjšine za manjšino“ s sledečimi težišči: poročila iz življenjskega okolja manjšine, kultura, otroški program ter splošna informacija (različna težišča, študijski gostje etc.). Deloma so pod geslom „od manjšine za večino“ predvideni tudi nemški podnaslovi. Slovenske oddaje bodo prenašali samo na Koroškem. Na Gradiščanskem bodo istočasno prenašali oddaje za hrvaško oz. madžarsko narodno skupino. V ostalih zveznih deželah bodo z 2. aprilom začeli s rodnih skupin v zastopstvu gledalcev in poslušalcev pri ORF-u. Primerjava z drugimi državami kaže, da Avstrija tudi po upeljavi televizijskih oddaj za manjšine in za tuje delavce na tem področju še zdavnaj ni dosegla povprečnega evropskega standarda. Kljub temu je to bil prvi konkretni korak v pravo smer po dolgem. Eden izmed štirih nekdaj stavljenih pogojev za vstop v sosvet je s tem izpolnjen. V državnem proračunu so tudi že predvidena denarna sredstva za slovenske organizacije, izplačali jih bodo takoj po konstituiranju sosveta. Ostaneta še trgovska akademija in otroški vrtci, tudi tukaj pa so se pri pogajanjih kazali napredki. Občina Dobrla vas podarila Občinski gpb SPD „Srce" Predsednik Kl^s|°venskih Občinskih odbornikov Fric Kumer: simpna uni lista mora Mfi šIpoIm zasnovana! Kot sad novega dialoga v občinski hiši je označil občinski odbornik EL Tinej Wastl sklep občinskega sveta na minuli občinski seji, ki je bila v sredo, 21. decembra t. I., da se podari Slovenskemu prosvetnemu društvu „SRCE“ občinski grb. Vidno zadovoljen nad tem sklepom je Tinej Wastl rekel, da pravi pregovor, da božji mlini meljejo počasi, pa gvišno. Tudi občinski mlini meljejo včasih bolj počasi, saj je EL Dobrla vas že pred tremi leti vložila ta predlog. A kjer je dobra volja, tam je tudi dialog možen, je poudaril občinski odbornik Tinej Wastl. Odbornika socialistične in ljudske stranke sta omenila, da občina podari občinski grb le zaslužnim društvom in da se SRD „Srce“, ki je lansko leto praznovalo svojo 80-letnico, na podlagi svojega aktivnega delovanja, gotovo lahko imenuje zelo zaslužno. Kot edini je proti temu sklepu glasoval svobodnjaški odbornik Stermitz. Kljub obširnemu dnevnemu redu, ki je obsegal 24 točk, pa je bilo na seji opaziti nekakšno božično razpoloženje, saj so bili vsi sklepi — razen prej omenjenega — soglasni. Osrednja točka je bila gotovo sklepanje proračuna za leto 1989, ki znaša 48,126.000,— šil. v prejemkih in izdatkih. Med drugim se bo v proračunu povišala pristojbina na deželo (Landesumlage) za 800.000,— šil. Skoraj četrtina celotnega proračuna pa se bo uporabila za personalne izdatke. Za otroški vrtec doplača občina za enega otroka 26.400,— šilingov letno. Kot „dogodek stoletja“ pa je označil župan Pfeiffer najemniško pogodbo za dobrolski samostan. Občina oz. družba „Ko-munalgeseilschaft“ bo najela samostan za dobo 40 let za 1 šiling na leto. Samostan nameravajo temeljito renovirati, v njem pa se bodo vršile najrazličnejše kulturne prireditve, kot na primer „Südkärntner Sommerspiele“. Dobrolski občinski očetje pa razmišljajo tudi o tem, da bi občinski urad prenesli v samostan. Ni pa sigurno, ali bo vsem uradnikom ugajalo biti tako blizu cerkve, je šaljivo pripomnil neki odbornik! Že pred leti je bil sklenjen nakup gasilskega vozila za požarno brambo Dobrla vas. Sedaj pa so zasigurana tudi finančna sredstva, ki jih bodo prispevali: občina 1,250.000, — šil., dežela 750.000,— šil. in dobrolski gasilci 400.000,— šilingov. Iz kulturnega poročila je bilo razvidno, da bo občina razdelila 77.000,— šil. kot pospeševanje raznim kulturnim društvom in skupinam v občini. Malo nerazumljivo pa se sliši, da dobi „Werkskapelle Leitgeb“ 12.000,-šil. podpore, SRD „Srce“ pa samo 6000,— šilingov. Sklenjen pa je bil še nakup 1639 m2 obsegajočega zemljišča za gasilski dom v Kazazah. Po prenamembi nekaterih zemljišč so se občinski odborniki podali na zasluženo božičnico v bljižnjo gostilno ob cerkvi. Pogovor o kandidaturi Tiskovna služba Zelenih sporoča, da je prišlo v Celovcu preteklo sredo do skupnega pogovora raznih iniciativ iz ekološkega in mirovnega gibanja, slovenskih organizacij in Zelenih. Pri tem pogovoru so se vsi zastopniki izrekli za čim širšo volilno platformo za bodoče deželnozborske volitve. V prihodnjih dneh se bo zaključil pričeti proces izmenjave mnenj, pričetek januarja bodo predstavili listo kandidatov in volilni program. Pri pogovoru so sodelovali Werner Wintersteiner, Helmut Stockhammer, Hans-Peter Lesjak, Herwig Burian, Franz Marenits, Heinz Mörtl, Miha Zablatnik, Gerhard Weihs, Hubert Budai, Marijan Sturm, Mirko Kert in Gerald Hahn. NAŠ TEDNIK: 12. marca bodo na Koroškem deželnozborske volitve. Slovenci nismo zastopani ne s stranko in tudi ne s poslancem v deželnem zboru. Kakšen pomen ima samostojen političen nastop tudi na deželnozborskih volitvah? FRIC KUMER: Kandidati naših samostojnih list se na komunalni ravni kot edini resnično zavzemajo za sožitje med obema narodnima skupnostima in zastopajo vse občane, ne glede na svetovne nazore ali narodno pripadnost. Naše liste so uspešne, ker imajo zasnovano zelo široko volilno bazo vseh tistih, ki se ne strinjajo s politiko koroških treh strank. V preteklosti se je namreč izkazalo, da vključevanje v stranke ni prineslo nobenega uspeha in da so bili Slovenci tam vedno izolirani. Predvsem v vprašanjih slovenske narodne skupnosti je zato samostojen poetičen nastop posebnega pome' na, ker je samo tako možno uspeti. Posebne važnosti je seveda samostojen nastop na deželni ravni. Uspešni pa bomo lahko samo tedaj, če bo uspelo priteg-n'tj vse tiste, ki se z uradno ko-roško politiko ne strinjajo. Zato je treba nagovoriti čim več demokratično mislečih tudi od našega sosednega naroda. NAŠ TEDNIK: Mislite, da bi skupni volilni nastop tudi na v^želni ravni lahko uspešen? KUMER: Volitve v kmetsko zbornico, kjer smo nasto-,pl'i s skupno in široko zasnovano 'sto, kažejo, da uspehi ne izo- stanejo. NAŠ TEDNIK: Osrednji politični organizaciji zastopata v važnih vprašanjih trenutno deloma različna mnenja. Je kljub temu možen skupen nastop? FRIC KUMER: V interesu samostojnega političnega nastopa je, da vsi pokopljejo „bojne sekire“ in skupno izdelajo program, ki bo ustrezal željam in potrebam našega ljudstva. Nagovoriti bo treba čim več demokratov, zato se bo treba jasno izreči tudi proti jezikovnemu ločevanju v ljudskih šolah. To ločevanje naše ljudstvo slejko-prej odklanja. Kandidati pa morajo biti taki, ki bodo nagovorili čimveč demokratično mislečih in ki bodo upoštevali želje in potrebe voli Icev. NAŠ TEDNIK: Ste optimistični, da bo prišlo do skupnega nastopa? FRIC KUMER: Kot predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov podpiram skupno volilno listo, ki mora biti široko za- snovana. Upam, da se bodo usedli vsi merodajni za skupno mizo in da se bodo tudi zedinili. Osebne in ideološke stvari pa naj pustijo vsi v ozadju, tako bomo potem gotovo tudi vsi uspeli. NAŠ TEDNIK: Posebno teži naše ljudi trenutno tudi negotovost okoli tovarne celuloze Obir v Rebrci. Kakšno mnenje zastopa v tem vprašanju Klub slovenskih občinskih odbornikov? FRIC KUMER: Tovarna Obir mora na vsak način obstajati naprej in zato zahtevamo, da vlada da na razpolago potrebni denar za sanacijo. KSOO se je že vedno izrekel za obstoj tovarne Obir in to trenutno še bolj vehementno zahteva. Skupna volilna lista pa naj bi imela vsekakor nalogo, se v posebni meri zavzeti za nadaljnji obstoj Obirja. NAŠ TEDNIK: Hvala za pogovor. S. K. Politika Scheucher spet proti slovenskim televizijskim oddajam: Metelko: Scheucher ein Niemand! Predsednik koroške ÖVP Harald Scheucher je tudi po odločitvi kuratorija ORF ostro nastopal proti uvedbi slovenskih televizijskih oddaj. Predsedniku kuratorija ORF Sieg-bertu Metelku je očitaval, da je le-ta na Dunaju menda zlorabil koroško zaupanje, ker ni glasoval proti. Odgovor Metelka je tako zanimiv in odločen, da ga na tem mestu objavljamo: Metelko: „Wenn die Kommunikation innerhalb der Volkspartei nicht klappt, kann der ORF nichts dafür. Harald Scheucher ist von mir schriftlich über die beabsichtigten Beschlüsse des ORF-Kurato-riums informiert worden. Die ÖVP-Fraktion hatte sogar die Möglichkeit, den Tagesordnungspunkt Minderheiten-und Gastarbeiterprogramm zu streichen. Davon hat aber niemand, auch nicht Scheucher, Gebrauch gemacht.“ So massiv konterte gestern der Klagenfurter Stadtrat und ORF-Chefkurator Siegbert Metelko auf die Behauptungen von ÖVP-Parteiobmann Harald Scheucher, wonach der Beschluß im ORF-Kurato-rium über die Einführung einer TV-Sendeliste für Minderheiten ..über die Köpfe der Kärntner hinweg“ gefällt worden sei. Metelko bezeichnete Scheucher deswegen wörtlich als „äußerst unseriösen Politiker“. Die Tatsache, daß die ÖVP im Kuratorium selbstverständlich auch für die neue Sendeleiste gestimmt habe und im Programmausschuß diese sogar ausdrücklich begrüßt hat, zeige lediglich, daß Scheucher in der ÖVP ein ..Herr Niemand“ ist, sagte Metelko. Es sei bedauerlich, daß der ÖVP-Ob-mann für den Wahlkampf keine anderen Themen findet. Das zeige nur, daß Scheucher der „schwächste Parteichef ist, den die ÖVP je hatte“. Tatsächlich sei die Frage der Minderheitensendungen schon seit Jahren Gegenstand von Gesprächen zwischen Bund und Ländern. Daß ausgerechnet Scheucher das nicht mitbekommen hat, spreche ebenfalls nicht für diesen, betonte der ORF-Kurator. (|Z Ktz) Politika/Gospodarstvo Občinska seja v Pliberku: soglasno sprejet proračun za leto 1989 Kmetijski referent m. sv. Fric Kumer zadovoljen: 800.000 — šil. za kmete Občinski svet v Pliberku je ta teden na svoji zadnji seji v tem letu sklenil redni proračun za leto 1989 v višini 50,8 milij. šilingov. Izredni proračun pa znaša 2,1 milij. šilingov. Vse frakcije so poudarile, da je proračun zelo izravnan in da so občani zelo vestno plačevali davke. Poprečna zadolženost na enega občana znaša 897 šilingov, kar je po oceni pliberških mandatarjev v koroškem merilu menda zelo nizko. Andrej Wakounig (EU je ugotovil, da se je finančni referent Fera zelo potrudil in da je sestavil res pravi varčevalni proračun, ki pa seveda ne omogoča velikih investicij. Dejal je, da je na žalost gospodarski razvoj v občini nazadujoč, kar tudi proračun pri točni analizi kaže. Občinski odbornik Perdacher (SPÖ) je opozoril na dejstvo, da v občini čaka 70 mladih ljudi na stanovanje, zato naj bi občina dala prednost socialnim investicijam in šele potem krila potrebe za oblikovanje prostega časa, kot npr. gradnjo no- Smolle v parlamentu k odškodnini žrtvam nacizma Nacisti so umorili 50% vseh avstrijskih Ciganov, kljub temu jim Avstrija doslej še ni dala nobene odškodnine. Na to je pretekli teden v parlamentu opozoril Karel Smolle. To utemeljujejo s tem, tako Smolle, da je za Rome in Sinte bila pristojna kriminalna policija in ne SS, čeprav je za oboje bil pristojen Heinrich Himmler. S tem skuša Avstrija še danes ožigosati Cigane kot navadne kriminalce. Prav tako niso dobili nobene odškodnine od nacistov zasledovani in na tisoče umorjeni homoseksualci. Smolle: „Minister Dallinger argumentira, da je bila homoseksualnost prepovedana tudi pred mačističnim režimom in po njem. S tem Dallinger torej sugerira, da je umorjene homoseksualce doletela samo pravična kazen." Smolle je tudi opozoril na slovenske zadruge, ki so jih nacisti zaprli in ki za velikanske gospodarske izgube do danes še niso prejele odškodnine. V govoru o prekrških policije je Smolle spomnil tudi na prekrške koroške policije proti Slovencem, mdr. ob postavljanju dvojezične table v Pliberku, prepovedi dovoljene prireditve o šolskem vprašanju SPD „Trta“ v Žitari vasi in odstranjenju slovenskih božičnih voščil z božičnega drevesa v Šentjakobu. gometnega igrišča. Občina je v tem proračunu namenila 800 tisoč šilingov za investicije v okviru kmetijskega referata, kar je z velikim zadoščenjem sprejel kmetijski referent občinski svetnik Fric Kumer (EU, ki je vsa leta zahteval več denarja za kmete. Predsednik kontrolnega odbora Andrej Wakounig je kritiziral postopanje občine pri reklamni dejavnosti občine v okviru Pliberškega jormaka. Tako občina plačuje poleg inseratov za jormak tudi še navadne članke o jormaku in to samo trem koroškim dnevnikom. Wakounig je dejal, da ta način „kupovanja objektivnih“ člankov v demokracijah ni običajen in da je poročanje o jormaku stvar časopisov, ki so za to tudi zadolženi. Občinski svet je na predlog EL soglasno sprejel tudi resolucijo, v kateri zahteva občina, da mora Zveza občin za odstranjevanje smeti (Abfallbeseitigungsverband) za vsako povišavo imeti privoljenje občin, poleg tega „Če si majhen, si vedno kriv! Če si majhen, bodi srečen, da si živ!“ Tako poje v svoji pesmi slovenska pop skupina in razmišlja o krivicah, ki se godijo majhnemu narodu, kot je naš. Pa ne le narodu, tudi posamezniku. V soboto, 5. 11. 1988, sem se odpeljal čez mejni prehod Ljubelj na Koroško, da bi obiskal sorodnike in prižgal svečo na grobu enega mojih faranov v bližnjih Borovljah. S seboj sem imel le simbolično vsoto denarja, saj nisem imel namena nakupovati. Vse se je začelo na avstrijski strani prehoda, ko sem se vračal. Ko sem pripeljal do mejnega prehoda, sta stala poleg carinika še dva policista cestne žandarmerije, verjetno iz Celovca. Kot običajno, sem pripeljal do carinika in ker nisem imel česa prijavljati, sem se hotel odpeljati mimo. Takrat pa sta se vame zapičila žan-darja in eden od žandarjev mi je ukazal, da moram zaviti k strani. Ker ni našel ničesar, kar bi bilo narobe, se je spomnil, da me kaznuje s 100,— šil. ali 50.000 dinarji (kakšne odklon od realne menjave!) samo zato, ker na avtu nimam oznake YU. Razložil sem mu, da imam oznako SLOVENIJA, ki za mene prav tako pomeni oznako države-republike, ki je moja domovina. On pa je zanikal, da bi bila Slovenija državna in samostojna tvorba, prav podobno, kakor v novejšem času samobitnost mojega naroda še marsikdo zanikuje. Zaplenil mi je potno listino in dejal, da je ne vrne prej, dokler ne plačam kazni. Kljub prošnjam in pojasnilu, da toliko denarja sploh nimam s sabo in da bom zaradi njega zamudil službo v Ljubljani, je bil neizprosen. Dejal je, naj grem prosjačit svoje državljane, ki so mora občinam podati svoj letni obračun, pri najemu kreditov in pri investicijah pa mora imeti privoljenje večine vključenih občin. Pliberški mandatarji so izrazili željo, da se naj bi tudi ostale občine priključile tej resoluciji. Končno bo prišlo tudi do izgradnje vodovoda v občini (32 milij. šil.), ki se bo zgradil v treh etapah do leta 1992. Osebno je k temu glavno prispeval odgovorni referent m. sv. Jože Partl (EU. Za zaključek preteklega leta so vodje frakcij Fric Kumer (EU, Fridl Oschmautz (VP), župan Franz Mi-kusch (SP) in Hubert Kotschnig (FP) našli skoraj samo pozitivne besede skupnega sodelovanja v občinski hiši, tako da je upati, da bo duh stvarnosti in odprtosti vladal v občini tudi naslednje leto in ne samo vsako leto v predbožičnem času. se ustavljali na meji. Upiralo se mi je, da bi prosjačil tuje ljudi, pa tudi ker sem bil v svoji vesti prepričan, da sem nedolžen, sem vztrajal na meji. Mimo so vozili avtomobili, ki prav tako niso imeli mednarodne oznake, pa jih omenjeni žandar ni ustavljal. Prosil sem za pomoč v sporu tudi carinika, ki pa me ni razumel ali pa ni hotel razumeti niti slovensko, niti angleško. Medtem se je žandar vrnil in mi zagrozil, naj v petih minutah zagotovim plačilo kazni, drugače se bo z mojo potno listino odpeljal nazaj v Celovec. Čeprav sem bil popolnoma prepričan o svoji nedolžnosti, mi ni preostalo drugega, kot da sem predlagal, da gremo skupaj nazaj k mojim sorodnikom, ki so mu tudi izročili 100,— šil. Ne gre mi za 100,— šil., čeprav bom to vsoto komaj zaslužil v enem tednu, gre mi za krivico, ki se mi je zgodila kot pripadniku svobodnega slovenskega naroda, ki ni storil nič drugega, kot na svoj avto prilepil obeležje, da pripada temu narodu in ljudstvu, ki nima korenine le na sončni, ampak tudi (odslej vsaj zame) na senčni strani Alp. Me bo kdo prepričal o nasprotnem? Frantar Franci, Tržič, Slovenija, duhovnik in novinar mladinskega mesečnika Mavrica RS.: Ni mi žal, da nisem povprašal za ime človeka, ki mi je povzročil tolikšno osebno in narodnostno krivico. Pristojni ga bodo lahko odkrili in spoznali po podpisu na kazenskem listku, katerega fotokopijo prilagam. Pismo sem poslal v vednost tudi žandarmeriji in v pisarno koroškega deželnega glavarja. Silvo Kumer PISMA BRALCEV I Ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginald Vospernik je bil te dni imenovan za dvornega svetnika. Uredništvo Našega tednika ravnatelju iskreno čestita. Pozitivna bilanca celovškega sejma Vsekakor pozitivno bilanco so reprezentirali prejšnji teden zastopniki celovškega sejma. V minulem gospodarskem letu je obiskalo prireditve celovškega sejma skupno 312.000 ljudi, svoje produkte pa je prikazalo 2514 razstavljalcev. Direktor sejma dr. Hans-Jörg Pawlik in dr. Gerhard Leitner sta v obširnem poročilu potrdila, da je bilo poslovno leto 1988 uspešno ter da je celovški sejem zabeležil zvišanje prometa za 6%. Celovški sejem trenutno zaposluje 35 sodelavcev, celoten promet pa znaša letos 60 milijonov šilingov. Načelo za bodočnost je, da bo bolj važna kvaliteta produktov, manj pa kvantiteta, prav tako važna bo izgraditev strokovnih sejmov. Za leto 1989 so že fiksirani termini. Tako bo 21. mednarodni sejem za gastronomijo od sob. 11. do čet. 16. marca. Sejem za prosti čas od 19. do 23. aprila, celovški sejem od 12. do 20. avgusta, lesni sejem od 13. do 17-septembra, sejem „Internautica pa od 11. do 15. oktobra. 35 let tesarskega podjetja Gasser v Bilčovsu Tesarsko podjetje Gasser ie pred kratkim praznovalo 35-let-nico uspešnega delovanja. Pnz' nano tesarstvo je eno izmed največjih podjetij na Koroškem _in zaposluje okrog 40 ljudi, večinoma iz domače občine. Prizadeven gospodarstvenik Franc Gasser je v 35 letih uspešnega delovanja dokazal izvrstne sposoh' nosti na gospodarskem področja in prav tako na področju komunalne politike. Jubilantu in njegovi družim želimo tudi za bodoče mnogo uspeha. Politika Slovenski osrednji politični organizaciji koroških Slovencev nastopata v javnosti vse bolj neenotno in v veznih vprašanjih narodne skupnosti zastopata različno mnenje. In to ne vedno iz vsebinskega prepričanja, pogosto tudi iz politično-taktičnih razmišljanj. Ni čudo, da je narod vse bolj nezadovoljen in da zahteva enotnost in več demokracije in soodločanja.__________________ Sistem političnega odločanja med koroškimi Slovenci ni več zmožen skupnega reševanja vprašanja narodne skupnosti? Več demokracije in soodločanja za vsakega Slovenca! Edini skupni forum osrednjih. Političnih organizacij je bil doslej KOKS (Koordinacijski odbor ko-r°ških Slovencev), ki pa je v zadnjem času zgubil popolnoma svojo funkcijo in pomen, saj v terri forumu NSKS in ZSO nista Pašli več skupnega imenovalca v Političnih vprašanjih in gresta S/LVO KUMER ?cjaj v bistvu vsak svojo pot. To Pa nedvomno v škodo naroda, ki Piana prav nobenega razumevala za politično-taktična razmiš-laoja ene ali druge organizacije. 4odje zahtevajo več enotnosti in Več možnosti soodločanja vsakega posameznega pripadnika slo-Venske narodne skupnosti. Trenutni razvoj v narodni politi-Kaže, da z doslejšnjim sistemom političnega odločanja med K°roškimi Slovenci ne moremo ^avati več aktualnih problemov. tem sistemu ima ena sama organizacija možnost, da s svojim etem zavira vsako odločitev ali azvoj. Nobena organizacija j1 ravzaprav nima pravice, da zah-^eva polovico narodne skupnosti jjPae, ker za to ni nobenih objektih in demokratičnih kriterijev, ima samo društveno član- stvo, NSKS pa posamezno, osebno članstvo. Iz članstva torej ni razvidno, kdo zastopa večino Slovencev. Tako so fantaziji vrata bolj ali manj na stežaj odprta, in dopuščajo, da si prvič po 2. svetovni vojni celo ZSO prišteva večino koroških Slovencev. S to veliko namišljeno „večino“ verjetno misli, da lahko zavira vsak razvoj in ne pošlje svojih članov v sosvet. Državnozborski poslanec Karel Smole in NSKS sta si pustila pravzaprav šele naknadno „demokratično" požegnati pristanek na šolsko rešitev; grenak okus pri vseh tistih, ki so šli z vlakom na Dunaj v skupni demonstraciji iskat narodno pravico, je nedvomno ostal. Predlogi za nove oblike demokratičnega odločanja med slovensko narodno skupnostjo so danes zato bolj aktualni ko kdaj koli prej. Predlogov je več, od združitve obeh organizacij, do poživitve KOKSA, v katerem bi morali biti zastopani vsi koroški Slovenci in vse interesne skupnosti. Dokončne rešitve še ni, vsekakor jo bo treba še iskati. Kajti tako ne more iti več naprej, in vsaj v tem so si danes naši ljudje v bazi že zdavnaj enotni. MNENJA: Stanko Gregorič (bivši predsednik KSŠŠD), Globasnica: Naši ljudje so že „nažrti“ od trenutne politične organiziranosti koroških Slovencev. Organizacije deloma zastopajo svoja stališča k važnim vprašanjem zgolj iz lastnega eksistenčnega razloga, vsebine pri tem ne upoštevajo. Večni prepiri med osrednjima organizacijama pa konec koncev gredo na račun celotnega naroda, ki se vedno manj opredeljuje v eno ali drugo organizacijo, ampak postaja neodvisen. Trenutna politična organiziranost ni več zmožna reševati vprašanja slovenske narodne skupnosti, tudi t i. KOKS (Koordinacijski odbor koroških Slovencev) je brez vsakega pomena. Zato podpiram novo obliko demokratičnega odločanja med koroškimi Slovenci, ki si jo osebno lahko predstavljam v obliki SVP (Südtirolervolkspartei), ki nekje združuje vse struje naroda in na zunaj nastopa enotno. Osrednji organizaciji v prid slovenskega naroda naj temeljito o tem premislita. Franc Wutti (kmet), Dule pri Šmohorju: V Ziljski dolini je nas le več malo Slovencev in si enostavno ne moremo privoščiti nobenih svetovnonazorskih prepirov. Če bomo hoteli v celoti preživeti, bomo morali nastopiti enotno, predvsem pa bomo morali bolj optimistično gledati v bodočnost in bolj poudarjati prednosti slovenščine. Manj pa je potrebno tarnanja in samopomiljevanja. Želel bi, da bi našli obliko demokratičnega odločanja med koroškimi Slovenci, v kateri bi združevali vse Slovence, ne glede na interese in svetovne nazore posameznikov. Sistem prepira med osrednjima organizacijama pa nam gotovo ne koristi. Martin Pandel (nameščenec), Dobrla vas: Zelo bi pozdravljal novo demokratično obliko odločanja med koroškimi Slovenci, ki bi nam omogočila, da bi v skupnem forumu obravnavali naša vprašanja in tako potem nastopali na zunaj enotno. Odločitve takega foruma pa bi potem moral biti seveda obvezne za predsednika osrednjih organizacij, za državnozborskega poslanca in za izvoljene slovenske mandatarje. Rož, Podjuna, Zilja Adventno srečanje v Žabnicah „Samo nekaj neutečenih poti je, ki popestrijo naše življenje." To je rekla Nadika Lampichler, ki je v farni dvorani v Žabnicah povezovala adventno srečanje, ki so ga oblikovali gosti z Radiš. Gotovo je bila pot neutečena za mlade nastopajoče z Radiš, ki so tokrat stali na odru med Slovenci v Italiji. Nastopila je skupina mladih flavtistov in flavtistk (vodi Janko Tolmajer), mladinska skupina (vodita Heidi Lampichler in Tatjana Tolmajer) in Radiški fantje (vodi Nužej Lampichler). Na adventnem srečanju, 18. decembra, v Žabnicah je bilo izrečenih več besed. Petih in go- vorjenih, „Prisluhnemo, morda bo zapela kakšna struna v duši," je bilo izrečeno in marsikomu se je pri tem srečanju utrnila misel in tiho vprašanje: Zakaj jih ni več prišlo na ta adventni koncert. „Nikogar ni, ki bi se zmenil za upanje, kje so pobožne želje, kje sanje tistih, ki so pisali zasanjane pesmi?“ Besede, izrečene ali zapete na tem srečanju, so služile duhovni pripravi na božič. Pater Filip Rupnik se je Radiša-nom prav prisrčno zahvalil za prijeten koncert, za skupno pripravo na božič. Isti koncert je bil tudi teden prej na Radišah. vg Klub koroških Slovencev v Ljubljani podpira Glasbeno šolo Občni zbor združenja staršev na Slovenski gimnaziji Občni zbor združenja staršev na Slovenski gimnaziji, ki je bil v soboto, 17. decembra 1988, je privabil lepo število udeležencev. Predsednik Ivan P. Lukan je v svojem poročilu dal zanimiv pregled dejavnosti v zadnjem letu. Poudaril je tudi, da združenje staršev odločno podpira stališče, naj bo trgovska akademija v poslopju Slovenske gimnazije. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je pripomnil, da bi vsaka druga rešitev ogrožala samostojnost akademije. Ravnatelj je tudi predaval o reformi višje stopnje in opozoril na važnost informatike kot četrte kulturne tehnike (poleg pisanja, branja in računanja). Občni zbor je soglasno potrdil kot predsednika Ivana P. Lukana (namestnica Rozina Katz), tajnico prof. Ivano Kampuševo (nam. Amalija Feinig), blagajnika dipl. trg. Franca Brežjaka (nam. dipl. trg. Joža Nabernik) ter vse druge odbornike. Po občnem zboru je bil dan staršev. V pogovorih s profesoricami in profesorji so se starši in vzgojitelji(ce) mogli prepričati o napredovanju dijakinj in dijakov. Obisk v judovskem šolskem centru na Dunaju Že leta ima Slovenska gimnazija stike z drugimi šolami po Avstriji, letos pa so nastali tudi stiki z judovskim šolskim centrom na Dunaju. V četrtek, 15. decembra, je ta center obiskala delegacija Slovenske gimnazije (ravnatelj dr. Reginald Vospernik, predsednik združenja staršev Ivan P. Lukan, prof. Jožko Kovačič kot član odbora šolske skupnosti, Bojan Wa-kounig kot zastopnik dijakov). Judovski šolski center obsega otroški vrtec, malo šolo, ljudsko šolo in gimnazijo. Vsega imajo okoli 250 otrok; v gimnaziji so doslej dosegli 5. razred, ustanova torej še raste. Otroci prihajajo iz različnih krajev Evrope, veliko je ruskih in ogrskih Judov. Učni jezik je nemščina, verouk pa poučujejo v hebrejščini. Za šolsko življenje veljajo v glavnem judovski predpisi, toda vernost ni nujna. Poglavitni namen ustanove je, da zbujajo pri mladini zavest, da so Judi. Vloga je torej precej podobna vlogi naše Slovenske gimnazije. Delegacija naše gimnazije je tudi predlagala, naj bi v prihodnosti oblikovali kake skupne prireditve. To srečanje je dalo mnoga nova spoznanja, ki jih bomo Slovenci tudi prej ali slej sami potrebovali, če želimo preživeti. Bojan Wakounig Uspela božičnica upokojencev Namesto venca na grob umrlega akademika univ. prof. dr. Frana Zwit-tra je bilo v Sklad Folteja Hartmana vplačano din 1,130.000,—. Prispevali so: Slovenska Matica, Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstveni institut IOOF, Klub koroških Slovencev v Ljubljani, Občina Novo mesto, Arhivsko društvo Slovenije, sodelavci s Filozofske fakultete ter družine odn. posamezniki: Perše, Pollak, dr. Gestrin, Todorovič, Lapajne, Žilič, Lenščak, Gombač, Stergar, Granda, Skodlar in Modic. Namesto venca na grob Janka Wiegeleta, Zahomec, je družina Hochmüller iz Zagreba vplačala din 200.000,—. Klub se želi s tem tako v lastnem imenu kot v imenu družin pokojnih zahvaliti vsem darovalcem. Ne smemo pa prezreti tudi prispevke/nakazila članov Kluba, ki skupno dosegajo vsoto din 98.000,—. To so družine odn. posamezniki: Schaschl, Novak, Rigler, Beguš, Janežič, Švajger, Hacin in Snoj. Tudi njim najlepša hvala. Omenjamo le letošnje prispevke. Ne gre za velika sredstva, tudi sama akcija poteka več ali manj v in- ternih krogih Kluba ali po osebnih zvezah članov Kluba, lahko pa glede na prejšnja leta, ko so prevladovali prispevki gospodarskih organizacij in ustanov, ugotovimo kvaliteten premik, premik k osebnim prispevkom tukajšnjih rojakov in prijateljev Koroške. S tem delom bomo nadaljevali ter naj tudi ta članek služi temu cilju — pomoči Glasbeni šoli na Koroškem. Za bralce v Sloveniji — sredstva se zbirajo na računu Kluba koroških Slovencev v Ljubljani pri Ljubljanski banki, Ljubljana št. 50100-620-107-05-1057111-202479. Pri izpolnjevanju poštne ali bančne nakaznice dodajte „ZA SKLAD FOLTEJA HARTMANA". Glasbena šola na Koroškem vošči blagoslovljene božične praznike in uspešno leto 1989 vsem dobrotnikom na Koroškem in v Sloveniji za pomoč pri obstoju naše osrednje glasbene ustanove, učiteljskemu zboru, učencem in staršem ter zaupnikom pri prosvetnih društvih. odbor Glasbene šole „Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu“ je vabilo v soboto, dne 17. decembra 1988, v farno dvorano na božičnico. Veliko upokojencev je temu vabilu sledilo. Predsednik Miro Miškulnik je ot-voril prireditev z besedami: „Sveče so prižgane, glažiji napolnjeni. Harmonikaš gospod Franci Me-jovšek je potem zaigral." Ob jedači in pijači ter prepevanju domačih pesmi ter ob zvokih harmonike je popoldne kar prehitro minilo. Vedno spet so navzoči upokojenci izrekli željo, da bi se čim večkrat srečali pri družabnem kramljanju, ker je ravno medsebojno kramljanje in izmenjava mnenj v današnjem času velika pomanjkljivost. Tudi gospod župnik mag. Pepej Marketz se je kratko prisedel med navzoče. Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu je napovedalo za mesec januar 1989 filmski popoldan in februarja seveda tudi ne bo manjkala pustna prireditev. ..Društvo upokojencev" se je zahvalilo vsem, ki so svoj delež doprinesli za uspelo prireditev, predvsem pa harmonikašu gospodu Franciju Mejovšku. Prisrčna zahvala velja tudi gospodu župniku Pepeju Marketzu, ki da našemu društvu vedno na razpolago dvorano. Društvo želi tem potom vsem upokojencem iz Šentjakoba v Rožu ter Društvu upokojencev Pliberk blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto 1989. Mi MOJA ■ KNJIGARNA ČESTITAMO Upokojeni župnik, gospod Štefan Messner iz Železne Kaple, je minuli ponedeljek obhajal svojo 75-letnico, v kratkem pa bo praznoval tudi svoj god. Za dvojno praznovanje mu njegovi sosedje in hvaležni kapelski farani iskreno čestitajo in mu želijo vse najboljše, posebno še moči in b. b.: da bi vdano in potrpežljivo nosil svoj težak križ. Številnim čestitkam se pridruži tudi uredništvo Našega tednika. Štefanija Petek na Zagorjah pri Šentlipšu je pred kratkim praznovala 75. rojstni dan. Za njen praznik in bližnji god ji iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in srečnih let. Rozalija Černič, pd. Kotnikova mama iz Čirkovč pri Pliberku, te dni praznuje svojo 80-letnico. Za visoki jubilej ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let med njenimi dragimi. V Potoku pri Bilčovsu praznuje Frančiška Jesenko svoj 75. rojstni dan. K njenemu praznovanju ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo srečnih in zdravih let. 50-letnico je obhajala Alojzija Schellander na Brdeh pri Kot-mari vasi. Še na mnoga zdrava leta. Na Dunaju je zaključil študij tehničnih ved Marko Bavdaž iz Grebinja. Mlademu doktorju iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše na nadaljnji poklicni poti. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc bo 26. decembra praznoval svoj 70. življenjski jubilej. K temu jubileju mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Še na mnoga zdrava leta. V Gradcu je zaključil svoj študij prevajalca Franc Mandle iz Libuč. Mlademu magistru iskreno čestitamo in želimo vse najboljše na poklicni poti. Danes praznuje 50-letnico Marija Säger iz Polene pri Šentlipšu. Slavljenki za visoki praznik iskreno čestitamo in ji želimo obilo božjega blagoslova in mnogo zdravih, srečnih in veselih let med njenimi dragimi. Deželna kulturna nagrada 1988 Letos med nagrajenci kulturne nagrade in pospeševalne nagrade za literaturo, likovno umetnost, glasbo in znanost ni nobenega koroškega Slovenca. To le kot ugotovitev, vendar je pri okvirnem programu kot pevski solist sodeloval tudi Slovenec Janez Kampuš. Letošnjo kulturno nagrado za znanost je prejel raziskovalec ljudske kulture dr. Oskar Moser, pospeševalne nagrade pa so prejeli mag. Johannes Prinz (glasba), Alois Kochi (likovna umetnost), mag. Arnulf Ploder (literatura), dr. Peter Günther Trapper (znanost) in Hans-Jörg Scheer (glasba). Nagrade je podelil deželni glavar dr. Peter Ambrozy. vg Janez Kampusch pri svojem briljantnem pevskem nastopu v zrcalni dvorani deželne vlade. Rož, Podjuna, Žila Božičnica MoPZ „Kralj Matjaž" Preteklo nedeljo so se Matjaževe!, njihove žene in sodelavci zbrali v gostišču „Juenna“ na njihovi tradicionalni božičnici. Ob okusni večerji in žlahtni kapljici so napravili bilanco o društvenem delovanju v letu 1988: Le-ta je, kakor je lahko predsednik MoPZ „Kralj Matjaž“ dr. Matevž Grilc poudaril, razveseljiva; tudi v tem letu je bilo namreč več uspešnih prireditev priljubljenega libuškega društva. Še posebno razveseljivo je, da se je pridružilo zboru spet nekaj novih, mladih pevcev. Pa tudi v drugem letu hočejo Matjaževci nadaljevati svojo uspešno pot. In še to: v naslednjem letu bodo praznovali 10-letnico društva. Že sedaj Vas vabimo na jubilejno prireditev v Pliberku, ki bo v prvem kvartalu leta 1989. Na božičnici pa nismo samo proslavili prihodnjih praznikov, temveč smo se spomnili tudi tragičnih žrtev v Armeniji. V ta namen so Matja-ževci/ke zbrali/le 2750,— šilingov. Ob tej priliki želi MoPZ „Kralj Matjaž“ Vam vsem, predvsem pa seveda svojim številnim članom, prijateljem in prijateljicam, blagoslovljene božične praznike ter uspešno leto 1989. Prepričani smo, da bomo tudi v prihodnjem letu ostali to, kar smo vedno bili: ena velika družina, v kateri vladata prijateljstvo in veselje do prijetnega sodelovanja. -Kuj- Bratje Smrtnik na prireditvi „Narodna glasba treh dežel" v Repentabru pri Trstu To prireditev prirejajo izmenoma Koroška, Slovenija in Tržaška. Prva prireditev je bila letos že avgusta v Škocijanu pri Domžalah, sledila je prireditev v Repentabru pri Trstu. Zdaj bi potem pravzaprav sledila kot prireditelj Koroška. Gonilni sili te prireditve sta Lojze Stražar in Ivo Sivec, ki je znan kot pisec narodno zabavne glasbe. Na prireditev sta povabila mlade in obetavne skupine kot npr. ansambel „Stoparji", katerega sestavljajo sami mladi glasbeniki pod 18 leti. Nastopal je tudi ansambel „Nagelj“, ki je dobitnik prve nagrade na ptujskem festivalu. Predstavil pa se je tudi ansambel „Beneški fantje", ki nastopa že nad 35 let. Dalje so nastopili tudi še Toni Rajk (harmonikar iz Metlike), harmonikarja Tine Stare in Erich Haberz, nekdanji vodja skupine „Fidelen Rosen-taler", folklorna skupina kulturnega društva Vanje Gorice in Tomaž Plahutnik, ki je igral na citrah. Seveda pa so peli tudi naši Smrtnikovi fantje iz Kort pri Železni Kapli in navdušili številno publiko. Otroci z veseljem sodelujejo pri običaju nošenja Marije od hiše do hiše. Običaj nošenja Marije v Dulah pri Šmohorju. — Tudi letos so, tako kot mnoga leta poprej, ponesli Marijo od hiše do hiše, se tam zbrak, zmolili rožni venec, zapeli nekaj adventnih pesmi in pokramljali. V Dulah pri Šmohorju v Zilski dolini so tudi otroci z veseljem pri tem običaju. Ta običaj združi vsaj enkrat letno vse vaščane v več večerih za nekaj minut. To pa ves adventni čas. V vse hiše pride kip Marije, kjer počaka do naslednjega večera, da ga kdo odnese v sosednjo hišo. vg Naš gost is t ‘ » cene Gotthardt GOST „...se otresti občutka, biti tujec v svoji deželi!" Veliki sin Kanalske doline Salvatore Venosi je star 50 let. Rodil se je 30. novembra 1938 v Žabnicah. Njegovo ime je postalo v preteklih desetletjih kakovostna znamka za slovenstvo v Kanalski dolini. Čeprav sta njegovo ime in priimek popolnoma italijanska, bi morala biti beseda VENOSI sprejeta v vsak slovenski slovar. Zakaj? Beseda VENOSI bi lahko bila nadomestna beseda za slovenstvo, kadar bi bilo treba govoriti in pisati o slovenskem življu v Kanalski dolini. Naš tednik se je pogovarjal s Salvatorejem Venosijem o njegovem delu, o položaju Slovencev v Italiji, o stikih Slovencev v Kanalski dolini s koroškimi Slovenci in še o marsičem. NT: Gospod Salvatore Venosi, konec novembra ste bili stari 50 let. Precej let že sooblikujete slovensko kulturno in politično delovanje v Kanalski dolini. Kako bi ocenili današnji položaj Slovencev v Kanalski dolini? Salvatore Venosi: Glejte, če s strani 50-letnika gledam nazaj, potem vidim, da se je v 30 letih položaj našega jezika in našega življa bistveno izboljšal, kajti danes imamo v rokah instrumente, s katerimi ljudem lahko posredujemo slovensko kulturo v pesmi in besedi. Problem je samo, če se ljudje hočejo posluževati teh instrumentov in če imajo toliko hrbtenice, da se priznavajo za to, kar so. Ni to tisto kričavo slovenstvo, ampak je to slovenstvo v vsakdanjem in praktičnem življenju ljudi, ki izpričujejo pripadnost slovenskemu narodu in jeziku. Seveda nas ni toliko kot pred 30 leti, kajti asimilacija je opravila tudi svoje. Zadnja uradna šola, kjer se je še poučevalo v slovenskem jeziku, je bila pod Avstrijo leta 1914. Potem je bilo vse italijansko. Samo verouk in bogoslužje v Cerkvi sta se ohranila v slovenskem jeziku. Trenutno se poučuje krščanski nauk v slovenščini samo v Žabnicah. Prej je bilo to v praksi tudi v Ukvah. NT: Če se v slovenskih krogih omenja Kanalska dolina, nihče ne more mimo Vašega imena. Zakaj to? Salvatore Venosi: Ko sem se začel ukvarjati s slovensko problematiko, je bila prisotna precejšnja mera optimizma in mislil sem, da bo to lažje šlo. Vendar potem so se pojavile težave na vseh koncih in krajih in to, mislim, predvsem iz zavisti nad uspehom, toda s tem je bilo treba računati in delati naprej. Delo za slovenstvo sem vedno čutil kot neko moralno dolžnost. V tem ne vidim nič posebnega. Kar sem napravil, sem napravil iz osebnega prepričanja in čuta dolžnosti. NT: Poklicno ste zaposleni na Slovenskem raziskovalnem institutu. Kakšno delo opravljate tam? Salvatore Venosi: Tam vodim sedež za Kanalsko dolino in Rezijo. Ker v našem koncu ni bilo zbranega materiala o naši preteklosti, sem najprej moral zbirati osnovni material, iz katerega so črpali študentje in tudi taki, ki so se ukvarjali s problematiko Kanalske doline, so hodili na naš sedež in iskali podatke o naši dolini. Na ta naslov so se obrnile že marsikatere ustanove. Imel sem tri študente z videmske univerze in znanstvenike iz Slovenije. V tem okviru smo pred dvema letoma organizirali tabor Kanalska dolina 1986, izpeljana je bila raziskava o slovenskem šolstvu v Kanalski dolini. Iz našega zornega kota je bila pripravljena študija, ki bo izšla v publikaciji „Spoznavajmo naše kraje“. Prevedeni so bili tudi najvažnejši škofijski spisi o zgodovini Žabnic, Ukev in Naborjeta. Institut je aktivno sodeloval pri izdaji knjige Ovčja vas, ki jo je spisal župnik Mario Gorjup. V okviru instituta sem nekako koordinator pri organiziranju tečajev slovenskega jezika v Žabnicah in Ukvah ter pri vodenju Glasbene šole, ki prav letos v prvi polovici decembra praznuje 10-letnico obstoja. Letos smo organizirali tri tečaje slovenskega jezika v Žabnicah in dva tečaja, ki se bosta pričela v teh dneh, tudi v Ukvah. NT: Kdaj ste se prvič osebno srečali s koroškimi Slovenci in kakšno je sodelovanje z njimi danes? Salvatore Venosi: S koroškimi Slovenci sem se srečal prvič leta 1948, ko so organizirali veliko romanje na Svete Vlšarje in jih je prišel cel vlak. Prišlo jih je 1200. Tako čudno se mi je zdelo, da ti ljudje, ki prihajajo z avstrijskim vlakom in gredo peš na Višarje, govorijo slovensko. Z NSKS in KKZ sem se srečal leta 1976, ko smo v Ukvah organizirali prvi tečaj slovenskega jezika in nam je od tedaj naprej NSKS vedno stal ob strani na najrazličnejše načine. Začela so se gostovanja na kulturnem področju, politična srečanja, ki so bila v Žabnicah, Ukvah in na Vi-šarjah. To je šlo potem naprej z večjim ali manjšim uspehom. Vendar stiki so vedno bili. Naši zbori redno nastopajo tudi na Koroška poje. Na slovenske prireditve naši ljudje radi zahajajo, kajti sodelovanje se je preko Kanalske doline razvilo tudi z beneškimi Slovenci in so stiki in srečanja vsako leto plodnejši. NT: Gotovo imate koroškim Slovencem kaj tehtnega povedati. Kakšno je sporočilo v nekaj besedah? Salvatore Venosi: Koroškim Slovencem, katerim sem vedno blizu in se moje oko ozira bolj na Koroško kot kamorkoli drugam, bi želel čim več uspeha pri vzgoji mladine, da bi ji dali zdrav čut in ponos slovenstva, da bi bili ponosni na svoj jezik in na svojo tradicijo in da bi premagali vse trenutne težave trenja, nesoglasja in bi končno le uspeli v tem, da bi se otresli tistega čuta, da so v svoji deželi tujci. NT: Kakšni so stiki Slovencev v Kanalski dolini s Slovenijo? Salvatore Venosi: Kanalski Slovenci imamo kolikor toliko dobre stike z matico Slovenijo. Stike imamo z Gorenjsko, s pevskimi zbori z Jesenic, stiki so tudi z osrednjimi ustanovami, vendar se ti stiki počasi razvijajo. Povedati pa še moram, da smo periferija in smo bili za Slovenijo že popolnoma odpisana. Več let je bilo treba, da se je Slovenija privadila uporabljati ime Kanalska dolina. Moram pa na tem mestu z grenkobo pristaviti, da imajo nekatere osebe zaradi tesnih stikov z nami težave na delovnem mestu. Takega enotnega kulturnega prostora pa si ne morem predstavljati. Slovenija bi morala biti do nas dosti bolj odprta in zavedati bi se morala, da smo zadnje pred-straže slovenstva na prepihu ob tromeji. NT: Se Slovenci iz Kanalske doline kaj srečujejo s Slovenci sosednje Zilske doline? Salvatore Venosi: Z zilskimi Slovenci mejimo že stoletja. Z Zilani imamo dosti skupnega. Mejimo na njih planine. Mislim, da ima Zilska dolina isto usodo kot Kanalska dolina. Obrobni kraj je, kamor val osrednjih organizacij le poredkoma pljuskne. Mi obiskujemo kulturne prireditve, ki jih imajo Slovenci v Žili. isto pa delajo Zilani. Radi zahajamo v Zahomc na štehvanja in se srečujemo povsod tam, kar je v zvezi z domačimi običaji. Govorimo tudi isto narečje. NT: Še zadnje vprašanje. Slovenci v Zilski in Kanalski dolini imel0, dosti skupnega, ste rekli. Ali ne h' kazalo ustanoviti kakšno skupno društvo? Salvatore Venosi: To je želja, ki se naj uresniči, vendar sem prepričam da je kako stvar zelo lahko ustanovit', težje pa jo je izpeljati in jo voditi naprej. Vendar zamisel o skupnem društvu z Zilani je treba samo topl°’ toplo pozdraviti. „Pa mislim, da bi za vsakega Slovenca bil «... Deklica je. tisti božič najlepši, ko bi že končno spoznali, da si sami ne smemo več izpodjedati s Življenje gre svojo pot. stalnim prerekanjem tistih korenin, ki nam zaenkrat še nadomeščajo tiste stebre, ki so Rojeva se se nam z leti po naših dolinah podrli.“ nov rod.“ Vincenc Gotthardt HMR „Na vprašanje, kako gleda na mnenje nekaterih, da so pod nacizmom izvrševali svojo dolžnost, župnik Messner odgovori samo,da bo pred Bogom vsak sam odgovarjal za svoja dejanja. Franc Wakounig Čutimo, da je božična noč posebna noč MIRNA ZEMLJI? Prepričan sem^ da se bomo zbrali pri polnočnicah tudi letos s posebnim razpoloženjem. Čutimo, da je ta noč posebna noč. Zvezde bodo sicer na istem mestu, iste bodo tudi ceste in poti, ista drevesa in hiše, vendar v tej noči dobi vse to nekoliko drugačen pomen, drugačno vrednost. Ob pogledu na jaslice, ob pripravah na božič zaslutimo neko slovesnost, začutimo bližino nekaj svetega. V srcu Začutimo mir, mir ob pogledu na božje dete v jaslicah. ^adišani v Žabnicab. Marko in Aleksander Tolmajer in sestri Ogris. Lepo doživetje za Slovence v Italiji. Toda kje je mir na našem sve-':iT Tudi danes imamo v raketnih Šfiezdih smrtonosne konice, usmerjene na sovražnike. Tudi da-1165 se vsi bojijo sovražnika. Ves SVet si želi mir, tudi mi na Koroškem. A kje je tisti mir? Kaj je torej s tem knezom miru, kaj je z Jezusom? Kje je? Ali ne ve za našo stisko, ali nam noče pomagati? Pred kratkim sem bral duhovi- to črtico z naslovom „Leto, ko je svet drvel v razorožitev“. Izpoved je naslednja. Razmere na zemlji so postale nemogoče. Ljudje so se tako poneumili, da je postalo nevarno, da si bodo razstrelili planet, na katerem živijo. Tedaj je bilo iz vesolja slišati glas: „Po enem letu pridem in uničim najbolj oboroženo silo na svetu.“ Ljudje so se ustrašili. Američani so kot prvi prenehali ne samo z oboroževanjem, odpovedali so tudi obvezno vojaško službo in uničili so orožje. Za njimi so bili najmočnejši Rusi in bali so se uničenja. Takoj so razpustili vojsko in uničili vse atomsko orožje. Nato so se zavedali Francozi, da so najmočnejša sila na svetu in začeli so z razoroževanjem. Za njimi so to storili Angleži in tako po vrsti vsi do zadnjega najmanj oboroženega ljudstva. Na svetu je zavladal mir. Glas iz vesoljstva jih je prestrašil. Prijetna zgodbica ali samo sanje? Vendar ali ni glas iz vesolja že davno slišen? Ali ni to Jezusov glas, kateremu so angeli že ob rojstvu prepevali „Mir ljudem na zemlji . . . “? In njegov nauk, ko je oznanil medsebojno bratstvo in ljubezen ne samo do prijateljev ampak tudi do sovražnikov? Zakaj ne slišimo teh besed? Morda zato ne, ker ni grozil z uničenjem. Jezus je obljubil mir ljudem blage volje, zaupljivim, dobrohotnim, ne pa tistim, ki so nezaupljivi, ki niso dobrohotni. Zato živijo tisti ljudje vedno v strahu, da jih bo nasprotnik • v • 1 uničil. Jezus je prinesel tudi nam mir, ga zasidral v naših srcih. Tudi v naše srce je s svojim rojstvom vsejal seme za mir, ljubezen in bratstvo. Jože Markowitz Za prijetno družinsko ozračje ob božičnih praznikih Izšla je kaseta terceta ansambla Slovenija Vodja priljubljenega narodnozabavnega ansambla Slovenija, Jože Galič, je držal besedo; izpolnil je obljubo, ki nam jo je dal sredi poletja v pogovoru za NT ob proslavljanju desetletnice uspešnega delovanja ansambla, znanega tudi med našimi rojaki na Koroškem. To je bilo le nekaj dni po odmevnem nastopu Galičeve instrumentalno-vokal-ne skupine na reviji vrhunskih ansamblov v okviru I. olimpiade ansamblov Alpe-Jadran pri Soštarju v Globasnici. Tedaj nam je Jože Galič zaupal, da pripravlja njegov ansambel prijetna presenečenja za ljubitelje svojih melodij in pesmi prav ob koncu jubilejnega leta 1988. To se je tudi zgodilo. Pred kratkim je namreč izšla kaseta ansambla Slovenija, na kateri so z izjemo svetovno znane Gruberjeve skladbe „Sveta noč“, slovenske božične pesmi v priredbah za pevski tercet in citre. „Glede na zasedbo smo želeli za bližnje božične praznike z glasbo ustvariti prijetno domače, družinsko vzdušje — takšno torej, kot ga lahko s petjem in z ljudskimi glasbili pripravimo doma, v dnevni sobi ob jaslicah ali ob kmečki peči,“ pravi Jože Galič. Glasbo na božični kaseti ansambla Slovenija je tudi sicer ustvarila družina, tokrat z vabljivim petjem in igranjem na stara slovenska ljudska glasbila, družina Galič. Sestavljajo jo: mama Cita (citre in vokal), oče Jože (orglice in vokal), njuna sedemletna hči Katarina, ki poje dve pesmi, ter Citina sestra Erika Zakonjšek-Fele, ki poje kot solistka in članica terceta ansambla Slovenija, igra pa tudi violino. Na kaseti je dvanajst priredb slovenskih božičnih pesmi, od Belarjeve „Glej zvezdice božje“ (tak je tudi naslov božične kasete terceta ansambla Slovenija) do Ačkove „Tam stoji pa hlevček“. Vse priredbe sta oskrbela Cita in Jože Galič. Kaseto, ki je koroškim Slovencem in vsem drugim zainteresiranim že na voljo v Posojilnici Pliberk in v vseh njenih enotah, je izdala Založba kaset in plošč RTV Ljubljana. Decembra in v januarju prihodnjega leta bo tercet ansambla Slovenija svojo božično kaseto predstavil tudi „v živo“ na dvajsetih promocijskih koncertih po ožji domovini. I. V. Iz lovske torbe Srečanje s sivo srebrnim medvedom Sonce se poslavlja z zlatimi žarki po vrhovih že malo jesensko pobarvanih notranjskih močnih bukev. Moj spremljevalec nameče še nekaj turščice na krmišče — za morebitnega obiskovalca — in kaj kmalu sva z najino ropotijo na visoki preži. Čakanje se prične. Ptički nemirno preletavajo z drevesa na drevo in samo najbolj „pocrkani“ si upa po koruzni drobček. Se je dan, ko se iz goste in visoke trave na nizkih nogah privleče na vso moč previdno — star lisjak. Preizkuša okolico — kot to pač ta zvita zver zna. Končno si le upa priti do nametane koruze. Opazujem, kako jo najprej stoje — čez čas sede in na vse zadnje ta vrag leni pa še leže pobira. Dobrih dvajset minut se zadržuje pri „pogrnjeni mizi“ pa pri pogrnjeni ne za lisjaka — marveč za prašiča, ki je meni baje namenjen! Res čudno, da lisice žro tudi turšičino zrnje. Nekje v daljavi je slišati ru- kanje jelena. V bukvi nad prežo piha polh, teh v krajih tudi ne manjka. Mrači se že, ko na robu gozda poči vejica. Napet ko struna pričakujem, prepričan sem, da se pri koruzi gotovo znajde kak divji pra-sie! lisina — mučni trenutki se vlečejo v neskončnost! Kar tesno — za vse vrage — mi postane pri srcu, ko jo k nametanim rumenim zrnom tiho kot v copatah pnhlača lep, velik srebrno siv medved. S kolegom si skoraj dihati ne upava, dokler ta mrcina ne začne pobirati koruze in ne zaslišiva neko pihanje in cmokanje. Tedaj se šele drzneva dvigniti dvogled, ki nama to mogočno žival dobro približa. Moj sosed ugotovi, da je kakih dvesto kil težak in poleg tega ima že kar precej let' na hrbtu. Vidim, kako na zadnjih nogah sedeč s šapo poteguje k sebi koruzo in jo z vso silo drobi. Sčasoma se ta srebrno siv kup vleže na vamp in lepo nadaljuje s poje- dino. Ko s šapo ne pride več do hrane, se kar po vseh štirih povleče do drugega kupca ru- menih dobrot in naprej hru- sta. Med brundanjem in žretjem večkrat dvigam puško in skozi daljnogled me-nm na to posrečeno zverino. Če bi jo smel ustreliti, kar pri že dobri mesečini in res prav blizu gotovo ni nobena težava? Veliko je jagrov na našem planetu, ki nimajo „drobiža dolarjev“, ki z njim lahko poravnaš odstrel te div-jadne vrste. Kot zacoprano, mojega sotrpina v preži nehote posili kašelj. Tedaj pa glej, kako hitro se ta „velikan“ pobere in kot raketa jo ubere v goščavo, še dolgo lomi vejevje in lomasti tam v kritju. To srečanje z vrhunsko trofejo v naravi je za jagra nekaj lepega in izrednega. Sama boginja lova ti mora biti res kar precej naklonjena, da . ti pokaže žival s tako lepim srebrno sivim kožuhom. Stanko Kraut Ribiči v prejšnjih časih To, kar ima ta ribič v rokah, to niso nobene vile. Slovenci v slovarju za to pripravo lovljenja rib nimamo zabeležene besede. Osmi pravijo domačini tej napravi za lovljenje rib. Osmi pa zato, ker je imela ta vilasta naprava včasih osem zazobkov. Medtem pa so sulce (rot), ščuke, somi in druge ribe v naših vodah postale nekoliko manjše. Tem potrebam so se prilagodili tudi ribiči. Vedno manj zazobkov je imela ta naprava za ribiče, ki so od tega morali živeti. Teh je bilo v naših krajih nekaj. Danes pa od ribolova samega skoraj noben ribič ne more več živeti. Sploh pa so osmi prepovedane. Kdor pa se tega kljub temu in tega z osmimi zasačijo, mora računati z visokimi kaznimi. Rib je vedno manj in vedno manjše so. Saj tudi v časopisih o ribičih, ki so ujeli kako rekordno ribo, malokdaj beremo. Zmagovalci zadnjega nagradnega tekmovanja 1. NAGRADA 3 zlatniki, Amalija KRIŠTOF, Bistrica 78, 9143 Šmihel KNJIŽNE NAGRADE: Danica PETEK, Polena 1, 9141 Dobrla vas Marica PRUNTSCH, Mokrije 1, 9141 Dobrla vas Sani ORAŽE, Sele-Borov. 37, 9170 Borovlje Marija PERČ, Šteben 3, 9142 Globasnica Johanna OSCHGAN, Höflingerstr. 16, 9584 Bekštan) Marija SMREČNIK, 9142 Globasnica 66 Theresia ORAŽE, Goriče 41, 9170 Borovlje Marija GOLAVČNIK, Podjuna 9, 9142 Globasnica Henrik MIKE, 9585 Diča vas Danica SLUGOIC, _ Höhenweg 5, 9122 Škocijan Pravilna rešitev se je glasila: ZVEZA-BANK CELOVEC vg Le malo stebrov se še sme podreti, potem je lahko vsak že zadnji O lepšem slovenskem božiču Otroci so risali svoje, predstave o božiču. Tu le ena slika. Trojezičnost, ko zapade sneg na Trbižu v Italiji. Ponovno je minilo leto več od tistega dogodka, ki človeštvo zaposluje že skoraj 2000 let. In to vsako leto. Adventna srečanja po vseh naših dolinah in krajih dokazujejo tudi duhovno dimenzijo tega dogodka. Štiri tedne prej se v naših cerkvah, kulturnih dvoranah in domovih pripravlja na tisti večer, ko se je rodil božji sin. Skoraj vsi se spominjajo tega rojstva. Vendar ali se rojeva v srcih teh ljudi tudi še ena druga in najvažnejša dimenzija: rojstvo človečnosti, spoštovanje in ljubezen drug do drugega. Vse to se danes ne rojeva več, vendar rodilo se je hlapčevsko dirkanje za darili, darili, ki nikakor ne morejo nadomestiti najenostavnejših človekovih potreb kot so to mir, ljubezen in dobri medsebojni človeški odnosi. Na božično noč pred skoraj 2000 leti se je rodil človek sprave. Naj bi se vsaj vsako leto spomnili tudi tega, da je treba iti vase in se vprašati, ali sem ostal to, kar sem z rojstvom^ postal. Sem še vreden naziva ČLOVEK? Toda to le kot uvod. Mnogi se božičnega sporočila ne zavedajo. Prav tako pa mnogi ne vedo več, kako so v naših dolinah praznovali in doživeli adventni in božični čas. Ponekod tudi še danes podoživljajo tisti stari način. V Zilski dolini v Dulah je ostalo se nekaj takega ozračja. Namenjen sem sicer bil, da se pozanimam, kako so se včasih, tudi v vojnem času pripravljali na božične praznike. Z beležko in pisalom v roki. Toda to tokrat ni prišlo v upoštev. Na majhni kmetiji sem se znašel med kmečko družino, ki se tudi še danes preživlja samo od dela na posestvu. Štiri dekleta od" 12 do 3 leta stare, se pogovarjajo v zilskem narečju. Za kaj gre, se pozani- mam. Šestletna bo nesla Marijo od sosednje hiše na domačijo svojih staršev. Ostale pa pripravljajo še vse ostalo, kar je pač potrebno, ko se bodo zvečer zbrali vaščani ob Marijini podobi, da zmolijo rožni venec, zapojejo nekaj adventnih pesmi in nato še nekoliko pokramljajo. Tu v tej vasi je običaj nošenja Marije še živ. Mnogi o tem predbožičnem običaju ničesar ne vedo. Tu v tej vasi je pri marsikateri družini še popolnoma navadno, da je pridružen stanovanjski hiši tudi še skedenj in hlev, kjer je pač nekaj krav, kaki svinji, zajci, kure . . . Na skednju pa seno in krma za Živah. Da prehrani družino, mora kmet tudi v nedeljah in sobotah v hlev, ko uživajo vsi drugi že konec tedna. Pa se v hlevu, kjer se pogovarjam s kmetom, spomnim stavka, ki ga je nekdo rekel v radiu. Nekako takole se je glasil: „ . . . prej so ja na božični večer dali na mizo tri hlebe kruha, vendar to danes tudi ni več v navadi, saj se tako ali tako dobi vse za ku- piti . . . “ Že res, da je kruh na razpolago v trgovinah, odprto vprašanje pa je kljub temu, kdo mora za ta kruh trdo delati, da ga je potem mogoče kupiti. Da, toliko se je spremenilo v nekaj desetletjih. Gotovi ljudje ne vedo več, od koga je pravzaprav kruh, ki ga je možno kupiti v trgovini. Ne vedo za setev, ne za žetev. Mnogo se je spremenilo 'v zadnjih letih. Na kmetijah po naših vaseh je še prisotno vse tisto, kot je bilo včasih. Posebno za božične praznike se sprašujemo za tem, kaj se je spremenilo v primerjavi s prejšnjimi leti. Kot otroci smo doživeli te praznike kot nekaj izrednega. Sveče v cerkvi, kupi snega, pozeble noge, kadilo . . . Vse to se je vtisnilo v spomin in z vsakim letom izginja ta idila vedno bolj iz spomina. Grobovi so bili zasneženi. Kupi snega so jih pokrivali. In letos? Malo sneženega prahu je okrog njih, tako malo snega, da je hipoma prisotna bolest o nagih grobovih, o marmorju, ki vedno manj prenaša slovensko besedo, pravzaprav oporoko rajnega. Nekaj skoraj že preperelih lesenih križev je še, v katere je zapisanih nekaj slovenskih besed. „Včasih je bilo vse slovensko!“ — Kot odmev slišim te besede. Sprašujem se, kakšen je ta božič za nas Slovence, ko nam pa božič za božičem nekdo iz-podmakne kakšen steber. „Ko sem doraščala v Goričah je bilo vse slovensko,“ mi povedo mežnarjeva mati v Dulah. To je-bilo včasih, danes pa v cerkvi v Goričah ni slišati niti ene slovenske besede več. Spet en steber manj. „Prej je pisalo na kolodvoru v Goričah ,Goriče-Borlje‘, potem šele ,Görtschach-Förolach‘. Tudi v Blačah je bilo vse slovensko. Pri nas je bil pred vasjo napis ,Goriče1. Nič ni bilo nemškega.“ To se sliši kot pripovedka iz davnih časov, pa niti ni tako dolgo od tega. Pa je od tistih let do danes postal videz naših vasi popolnoma drugačen. Malo jih je, ki v teh krajih še govorijo slovensko. Napisov ni več in v župnijskem svetu v dvojezičnih župnijah se nadaljuje boj za ponemčevanje. Mnogo polnočnic je že bilo v župnijski cerkvi Matije Majarja Zilskega v Borljah, ko slovenska beseda ni bila več upoštevana. Mnogo stebrov slovenstva se je v Zilski dolini in drugod po Koroškem že podrlo. Le malo se jih še sme, potem pa nobeden več, kajti vsak je lahko zadnji. Vendar se je možno tudi razveseliti ob božičnem času, ko začenja padati sneg. Tako se ponekod pojavijo tudi trojezični napisi, ki opozarjajo, da s strehe lahko pride sneg. To pa je nekoliko drugačen božič. Vsaj jezikovno drugačen. Pa se včasih le sprašujem, kakšen božič si Slovenci sami želimo. Pa mislim, da bi za vsakega Slovenca bil tisti božic najlepsi, ko bi ze končno sami spoznali, da si sami ne smemo več izpodjedati s stalnim pre-prekanjem tistih korenin, ki nam zaenkrat še nadomeščajo tiste stebre, ki so se nam z leti po naših dolinah podrli. To bi lahko dejansko bil lepši božič. Vincenc Gotthardt Besede naših ubesedovalcev Nekoliko drugačna božična zgodba Rojeva se nov rod Nekoč je živela . . . Tako se začenjajo pravljice. To pa je resnična zgodba. Nekoč je živela dobra in verna slovenska družina. Poleg staršev in šestih otrok sta bili pri hiši tudi dve teti. Lepo so se razumeli in si med seboj pomagali. Pa je prišla v hišo bolezen in Bog je odpoklical eno teto. Prišel je družinski praznik božič in pri skupnem praznovanju ene tete ni bilo več. Prihodnje leto tudi druge tete ni bilo več. Tudi ona je že odšla po plačilo v večnost. Bil je spet božič. Zdaj pri praznovanju tudi ene hčerke ni bilo več. Poročila se je namreč pred enim letom v sosednjo vas. Ponovno je božič. Preostala družina je zbrana v domači hiši pri skupni molitvi in kramljanju. Sprašujejo se, kaj jim bo prineslo naslednje leto. Lahno naletava sneg. Božični večer je spet. Družina gre k polnočnici. Spotoma se oglasi v sosednjo vas poročeni hčerki. V njenem naročju počiva dva meseca star otrok. Deklica je. Življenje gre svojo pot. Rojeva se nov rod. Zakaj zapade o božiču sneg Tam pri Betlehemu, kjer so pastirji prvi molili božje Dete, menda ne poznajo snega. Zemlja je tam mnogo bolj ravna in mehka. Celo širne puščave so tam blizu. Ljudje v tistih krajih so včasi hodili bosonogi; nekateri hodijo še danes. Bosi so seveda bili tudi pastirji — in tudi angeli, ki so prišli oznanjat na zemljo rojstvo Zveličarjevo. Ko pa je posvetila luč prave vere tudi tukaj po naših krajih, je bil nebeški Oče ob prvem božiču v silni zadregi. In zakaj? — Takole je bilo: Na sveti večer je razposlal svoje angele na zemljo oznanjat rojstvo Zveličarjevo. Ko so se nebeški sli vračali v nebesa, so bili vsi utrujeni in stopala so jim krvavela. Pa so začeli tožiti nebeškemu Gospodarju, češ steze in poti po teh gorskih krajih so tako trde in trnjeve. Bog Oče je razmišljal in razmišljal, kaj naj stori, da bo prihodnji božič olajšal pot svojim poslancem na zemljo . . . In res! Tako globoko se je poglobil v te svoje misli, da mu je s čela začel kapljati znoj. Kapljice pa so se padajoč proti naši gorati zemlji v zraku sproti spreminjale v čudotvorne zvezdice . . . Kristalne zvezdice so se vsipale in vsipale z nebes — in gorato zemljo z njenimi strmimi stezami je zavilo v mehak bel plašč . . . prvi sneg je zapadel! Od takrat je ljubi Bog ob vsakem božiču mislil na ljudi teh gorskih dežel — in vsako leto so priletele nebeške zvezdice nizdol ter se spremenile v snežinke. Tako je ostalo do današnjega dne. Zdaj seveda božični angeli radi hodijo v naše kraje, saj lahko stopajo po mehkem snegu. Kadar pa o božiču ni snega, je to dokaz, da nebeški Oče ne misli na nas ljudi v teh goratih krajih, ker smo ga gotovo žalili. Božične angele pa seveda kljub temu pošlje med nas — takrat pa morajo hoditi zopet po kopnem, in koliko trpijo zavoljo nas grešnih zemljanov! Zato bodimo vselej veseli, kadar zapade o božiču sneg! - Valentin Polanšek Štefan Messner, bivši župnik v Železni Kapli Duhovnikov, ki so morali služiti vojsko — sicer ne pod orožjem, a pri četi kot sanitejec —, v naši škofiji ni veliko. Eden od njih je Stefan Messner, bivši železnokapelški župnik. Brez prask takorekoč je prestal drugo svetovno morijo, a leta 1980 jeperela češnjeva veja docela spremenila njegovo življenje: zlomila se je in župnik Messner je zgrmel v globino: ko se je zbudil, je bil od pasu navzdol hrom. Štefan Messner se je rodil 19. 12. 1913 pri Petru v Dobu pri Pliberku. Fant bistre glave je že kar v ljudski šoli preskočil en razred in kljub trdi, ki je predla mali kmetiji, so se doma odločili, da bo šel v šolo, za „go-spueda“. V pogovoru je dejal, da je sam dve leti dnevno nosil v Pliberk jajca, mleko in še kaj drugega, da so počasi pripravili zanj perilo za internat in nekaj denarja tudi djali vstran, kajti marijanišče je mesečno stalo 30 šilingov — in teh pri Petru dostikrat niti za sproti ni bilo, kaj šele za internat. Pa so vsi pomagali, Jajca in mleko za internat mati, bratje Jozej, Janko in Franc in dobrotniki — in je šlo. Obiskoval je gimnazijo v Celovcu. Šlo je in od Petrove hiše so šli študirat in se izobraževati vsi fantje: Štefan, Janko in Franc v Celovec, Jozej pa je obiskoval kmetijsko šolo Grm pri Novem mestu. Bil je namenjen za doma, a je padel. Štefan Messner je hodil v celovško humanistično gimnazijo. Slovenščino je poučeval profesor Widder. Nekega dne je dal prosti spis kot nalogo in Štefan Messner je izbral zgodovino Slovencev za temo spisa. Med drugim je zapisal, da so Slovenci prišli iz dežja pod kap, ko so v boju proti Obrom poklicali Bavarce na pomoč. To je profesorju Widderju tako zasmrdelo pod nos, da je spis nabil v konferenčni sobi, Messnerja pa je ravnatelj-citiral k sebi in mu zagrozil, da je to zadnji ukor. Zaradi spisa je na koncu leta dobil tudi dvojko v vedenju, kar je za tedanje čase, ko sta duh „Zucht und Ordnung“ in uniformiranost družbe vse bolj utesnjevala svobodo pisanja, mišljenja in govorjenja, bila huda ocena. Vendar pa ta. dogodek Messnerja ni strl. Še bolj ponosen na svojo slovensko narodnost in besedo je postal. Narodno zavest pa je prinesel že od doma. „Pri nas doma smo imeli skoraj vse slovensko berilo, od Bogoljuba, Angelčka, do Koroškega Slovenca in Nedelje. Ob nedeljah smo brali in se tako tudi jezikovno izobraževali, če pa je pri Brezniku v Pliberku bila kaka prireditev, pa smo šli seveda tja“. Nedeljska jezikovna šola Messner je seveda sodeloval tudi pri slovenski skupini v domu in v bogoslovju. Po maturi leta 1934 je vstopil v celovško^ bogoslovje in bil leta 1939 v Šentjuriju ob Jezeru posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel 23. 7. 1939 pri Božjem Grobu — „bilo je veliko ljudi in vse slovensko, novo-mašni pridigar je bil Aleš Zech-ner. Ker sem imel tudi nemške dobrotnike, je nekaj podobic bilo tudi nemških“. Že vigredi 1939, takoj po sub-diakonatskem posvečenju, so morali tudi trije slovenski bogoslovci k naboru v Šentvidu ob Glini: Andrej Karicelj, Lovro Kašelj in Štefan Messner. Messner je bil dodeljen k saniteti, kjer mu ni bilo treba nositi orožja. S tem tudi določila konkordata niso bila prekršena. Na jesen 1939 je šel nazaj v bogoslovje v zadnji letnik, a ze kmalu je dobil vpoklic v vojsko: moral je v (Saalfelden) St. Jo-hann/Tirol. Skupaj z njim sta bila vpoklicana še dva bogoslovca — Nemca. Pozneje je škofiji uspelo duhovnike pravočasno imenovati za rektorje oz. provizorje raznih podružnic in jih tako rešiti prec) vpoklicom v vojsko. Vojaška zaprisega je bila se v St. Johannu/Tirol. Messner je 'j pogovoru takole opisal svoj „NE“ k zaprisegi: „Rekel serni NE bom zaprisegel, ker vem, da je Poljska po krivici napadena> koroški Slovenci pa smo v bistvu ujetniki, kajti Poljanca so ze uničili, Breznika so uničili, v ka-cet je moral Kutej — ne bom san1 v svojo skledo pljuval, ker gre za Rekel segel Štefan Messner je te dni praznoval tudi 75-letnico. Da je že vec let na vozičku, je kriva trhla češnjeva veja. krivičen napad na druge narode. Kaj pa ima Nemec tamkaj iskati. Saj sem bral tudi knjige, Rosen-berga in druge, in sem naciste Poznal. Pri moralki pa nam je profesor še povedal, kako so Ti-I folci, ko so jih napadli Bavarci I 'n jih nasiloma mobilizirali v svojo vojsko, razveljavili zaprisego: z desno roko so tri prste gor molili, levo pa so držali za hrbtom in — tudi tri — prste molili k tlom, kot neke vrste strelo-vod, ki je odvajal zaprisego.“ Aprila 1940 je Štefan Messner m Polcha bil prestavljen v Hamburg, od tam pa na Dansko. Na hforveško, kamor je enota bila komandirana, ni mogla takoj, ker so Angleži to preprečevali. V Polchu je Messner stanoval pri Sestrah in tam tudi maševal. Na banskem, tako se spominja, so Prebivalci njegovo enoto imeli rajši, ker so jo sestavljali sami Av-j^rijci. Majnika 1940 je Messner ^°t po sili vojak v nemški uni-mrmi pristal na norveških tleh. Po jeseni je bil tam, potem pa Je zvedel, da ima pravico dvose-l^estrskega študijskega dopusta. 1 riložnost je seveda takoj izkori-sbl — novembra 1940 je že sedel učno mizo v Šentjurju ob Je-*eru. Do maja 1941 je imel od- PPP* sem: ne hom zanri-na Hitlerjevo voisko merjen čas, da zaključi študij, ki so ga kolegi iz letnika že imeli za sabo. Napadana Jugoslavijo 6. 4. 1941 je Štefan Messner doživel doma, pri Petru. „Videl sem, kako so ujetniki marširali skozi Dob. Pozneje sem zvedel, da je med njimi bil tudi mož moje sorodnice Jožice Flander“. Po končanem študiju je moral nazaj na Norveško. Škofija ni mogla pomagati, da mu tega ne bi bilo več treba. Sedaj je na severu prišel na fronto. Nemci so po napadu na Sovjetsko zvezo hoteli do Murmanska in do Leningrada, kar pa jim hvala Bogu ni uspelo. Messner je nekajkrat prišel domov na dopust. Od vsega začetka je odklanjal nacistični režim, bil je v vsakem oziru po sili vojak in kot zaveden Slovenec seveda ni zakrival oči pred krivico, ki jo je naš narod moral doživljati pod rjavosrajčniki: pregnanstvo, slovenščina prepovedana, možje in fantje na fronti, mnogi rojaki v kacetih ali že obsojeni na smrt. Tako ni čudno, da je misel na beg iz nemške vojske bila nekje prezentna v mišljenju prizadetega. Vendar pa s svojim begom ni hotel pahniti v nevšečnosti ali celo nesrečo svojih domačih, ki leta 1942 niso bili pregnani od doma. „Ko sem bil doma na dopustu, bi sel k partizanom, če bi prišli pome. V tem primeru^se domačim nič ne bi zgodilo. Če pa bi sam šel k partizanom, pa ne vem, kaj bi nacisti storili z očetom, materjo in sestro“. Beg s čolnom Meglenega jutra v oktobru 1944 pa je Messner pobegnil iz nemške vojske. Njegova enota je bila na Finskem, nasproti švedskemu Oevertorneju. „Pri Švedih je bilo vse razsvetljeno, mi pa smo bili v temi“, se Messner spominja na zadnje dneve v nemški uniformi, ko je gledal na Švedsko. Potem nadaljuje, „pa je zmanjkal zdaj eden, zdaj drugi. Pa sem si mislil: če že Nemci dezertirajo, čemu ne bi tudi jaz, ki imam za to še večjo pravico. Treba je priti čez reko Torneo. Prej-tadan sem šel k reki in poiskal čoln. A vesel ni bilo. Pa sem na konce daljšega droga pritrdil plovce, to je lesene krogle, ki nosijo ribiško mrežo. Zjutraj med zajtrkom, ko se je vračala nočna straža nazaj k enoti, sem jo jaz mahnil k vodi. Vmes sem srečal še stražo, a brez zapetljajev sem prišel do reke. Hitro sem porinil čoln vanjo in odveslal proti švedskemu bregu. V sredini vode je bil otok. Ker je čoln puščal vodo, sem hotel tu čoln sprazniti. Kar začujem šum motorja in se iz megle pokaže motorni čoln — bil je švedski. Policaji so me pobasali in na postaji so mi dali suho obuvalo. Pozneje sem zvedel, kako veliko sreče sem pravzaprav imel to jutro: okoli otoka so namreč tudi Nemci patrulirali in ne vem, kaj bi se zgodilo, če . . . Poleglega pa so mi povedali, da so Švedi nekaj časa dezerterje Nemcem vračali. Tedaj^sem se spomnil, da smo se skozi Švedsko vozili z vlakom na dopust in na poti srečali dosti vlakov, polnih orožja — za Nemce . . . V taborišču sem delal na cesti, za kar smo bili plačani. Nekega dne je Kreisky prišel v taborišče in bil sem mu predstavljen. Dejal sem mu, da sem koroški Slovenec in mu na kratko razložil naš položaj. Takoj sva se spustila v diskusijo. Disput s Kreiskim Iz tabora sem navezal stike s švedskim katoliškim škofom Müllerjem, ki je bil po rodu Nemec. Prosil sem ga, da bi me zaposlil kot dušnega pastirja. Po daljšem premoru mi je dal pošto, naj se javim v Malmöju, takrat konzularičnem mestu, ki je za tujce bilo zaprto, pri redemptori-stih sem se javil. Tu so me dobro sprejeli, naučil sem se švedščino, tako da sem v njihovi šoli poučeval verouk in geografijo. Po koncu vojske pa je obiskoval kraje, kjer so bili nekdanji ka-cetniki na okrevanju. Med drugim je srečal primorsko Slovenko, ki mu je povedala, kakšne grozote so se v kacetih zagrešile. Poleti 1946 ga je dohitelo pismo takratnega generalnega vikarja Kadrasa, naj se vrne domov. V tem času je bil rektor cerkve pri sestrah sv. Brigite. Preden se je vrnil domov, si je Messner ogledal še Stockholm in 1. oktobra 1946 je nastopil mesto kaplana v Železni Kapli. Njegov beg za domače ni imel hujših posledic. S pomočjo fingi-ranega pisma je informiral strica Možina, kje je. Na vprašanje, kako gleda na mnenje nekaterih, da so pod nacizmom izvrševali svojo dolžnost, župnik Messner odgovori samo, da bo pred Bogom vsak sam odgovarjal za svoja dejanja. Cezura — 28. 7.1980 Kot sem že omenil, je 28. julij 1980, dopustniški dan za župnika Messnerja, dan ogromne cezure v njegovem življenju. V hipu se je celoten tek njegovega življenja obrnil, dobil docela nove dimenzije. Pomenil je fizični in psihični preobrat, ki ga ne zmore vsakdo tako, kot ga je župnik Štefan Messner. Ko sem se z njim pogovarjal, nisem zasledil nobene sence neučakanosti, zagrenjenosti, zaprtosti in zavrtosti. Štefan Messner je kar žarel od optimizma, podjetnosti in ko sem ga pobaral, če se včasih počuti kaj osamelega, je dejal da ne. Rad mu verjamem, kajti kupi knjig jn časopisi to samo potrjujejo. Štefanu Messnerju, nekdanjemu župniku v Železni Kapli, želimo za 75-letnico in za god vse najboljše, kopasto optimizma in božjega blagoslova. Franc Wakounig 575 let je že od zadnjega ustoličevanja koroških vojvod pri Krnskem gradu Prav ta plemenita prvina se je v tem primeru izkazala za večjo moč ko vse druge moči. Obstaja namreč temeljna suverenost sleherne civilizirane družbe, ki najbolj odseva v narodovi kulturi. To smo Slovenci že ničkoliko-krat potrdili ne z besedami, pač pa z dejanji. In čeprav v Slovencu, precej let vkleščenem v porabniški življenjski ritem, kaj rad zamre zgodovinski spomin in otrpne zavest o tistih, ki so zasejali korenine slovenske samobitnosti, ostajamo ponosni na našo kulturno zgodovino. Zato vam tudi tokrat, dragi bralci, kot vsa leta doslej, namenjamo naše posebno novoletno voščilo — Slovenski kulturni koledar 1989. Z željo, da bi obudili spomin na naše najpomembnejše osebnosti in dogodke, na katere ob vsakdanjih delovnih in zasebnih obveznostih, včasih nehote pozabljamo. Spomnili se bomo nekaterih obletnic rojstva in smrti za slovenski narod, seveda še posebej za koroške Slovence, pomembnih mož, pa tudi obletnic raznih dogodkov, ki jih lahko označimo za mejnike v naši narodni kulturi in so zato vredni spomina. Preteklost nam je vse bliže Če je naša prihodnost še velika uganka, nam je preteklost (prezreti ne smemo velikega časovnega odmikanja), po zaslugi zgodovinopisja in publicistike, prav v teh časih, vse bliže in bliže. Tako tudi najstarejše obdobje slovenske državnosti, ki je bila pred 1000 leti že v zatonu, pa vendar je bilo tedanje „Karan- tansko kraljestvo“ pod vojvodo Arnulfom slovenska skupnost velikih notranjih dogajanj in odločilnega zunanjega vpliva. Navznoter se je dopolnjeval proces razpadanja v fevdalne pode-note, v katerem se je med slovenskim prebivalstvom vse bolj uveljavljalo pretežno tuje, svetno in posvetno plemstvo. Zaradi izpostavljenega geopolitičnega položaja je imela dežela pomembno povezovalno vlogo med nemškimi in italijanskimi „350-letnica jezuitske uvedbe slovenskih pridig v celovški cerkvi sv. Duha je bila že v reformacijskem času.“ pokrajinami, v smeri jugovzhod-severozahod pa je bila na moč podobna situ, ki je prepuščalo obojestransko izmenjavo, gospodarskih in kulturnih dobrin. Ob tem, navidez srečnem blagostanju, so njeni ljudje — naši predniki — množično umirali v pogostih vojaških spopadih, prehodih in plenjenjih zavojevalcev. Spričo takih okoliščin, kj so večkrat po tuji volji usmerjale naše zgodovinske tokove, je z današnjega vidika zelo privlačen pregled prgišča obletnic pomembnih dogodkov iz starejše zgodovine koroških Slovencev. V naglici naj bi le spreleteli kratek pregled koroških in s Koroško povezanih obletnic, med katerimi segajo najstarejše celo 500 let globoko v zgodovino. Tako se bomo že pred vigredjo (18. marca) spomnili 575. obletnice zadnjega ustoličevanja koroških vojvod po starodavnem Prgišče pomembnih obletnic v letu, ki je pred nami Že odkar pomnimo so naši ljudje razvnemali duhove za kulturo, najplemenitejšo prvino narodove samobitnosti. Zato smo lahko vsi skupaj ponosni, da izviramo iz naroda, ki je v svoji zgodovini veliko trpel, saj so ga njegovi sovražniki in osvajalci večkrat obsodili na smrt. Slovenski narod pa je vse viharje trdoživo preživel in ostal sebi zvest. Ohranil je svojo istovetnost in navkljub tujim delitvam in zasedbam ohranil svojo narodno suverenost. Pri tem se ni opiral na svojo naravno vzdržljivost in pokončnost, ampak samo in izključno na svojo kulturo. slovenskem obredu ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu, hkrati pa tudi žalostne 25-letnice prepovedi spominske svečanosti ob 550. obletnici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode po starem slovenskem običaju (12. julija). V leto, ki ga nestrpno pričakujemo, sodi več obletnic, OBLETNICE V TELE-GRAMSKEM STILU • 575 let je od zadnjega ustoličevanja koroških vojvod pri Krnskem gradu • 250 let je od tega, ko je v Pliberku pogorelo 83 hiš • 200-letnica Gutsmannove-ga nemško-slovenskega slovarja • 75-letnica množičnih aretacij koroških Slovencev po sarajevskem atentatu • Pred 180 leti se je rodil Matija Majar Zilski • 120-letnica smrti Antona Janežiča • Pred 180 leti se je rodil Franc Treiber ki imajo poseben pomen za koroške Slovence. Naj naštejemo nekatere med njimi: 350-letnica jezuitske uvedbe slovenskih pri- V osredju dogodki in osebnosti dig v celovški cerkvi sv. Duha, ki je bila slovenska že v reformacijskem času, 250. obletnica velikega požara v Pliberku, ko je pogorelo 83 hiš z magistratom, šolo in župno cerkvijo vred ter dveh, prav tako pomembnih okroglih obletnic iz naše starejše zgodovi- ne — 200. obletnice predaje delov goriškega cerkvenega območja na Koroškem, krškemu in lavantinskemu škofu ter 200-letnice izida pomembnega Guts-mannovega nemško-slovenskega slovarja. Več o Ožbaltu Guts-mannu v nadaljevanju našega kulturnega koledarja. Letos 120-letnica smrti Antona Janežiča Poglejmo še nekaj pomembnejših obletnic različnih dogodkov iz naše starejše in novejše zgodovine. V letu 1989 se bomo spomnili 125. obletnice oblikovanja začasnega odbora celovške slovenske čitalnice pod pred' sedstvom trgovca Rosbacherja, 120-letnice ustanovitve Delavskega izobraževalnega in podpornega društva na Prevaljah, enega prvih na Koroškem, 120. obletnice ustanovitve Katoliškega ustavnega ljudskega društva na Koroškem, v katerem so malodane dvajset let sodelovali nekateri vidni koroški Slovenci tistega n Slovenski kultupni koledar 1989 časa, med njimi tudi urednik društvenega glasila „Kärntner Blatt“, Andrej Einspieler, nenazadnje pa med „stodvajsetletni-ke“ sodi še ustanovitev političnega društva „Trdnjava“ v Celovcu, ki je soglasno sprejelo akcijski program mladoslovencev na čelu s Franom Levstikom v boju za Zedinjeno Slovenijo. Sredi oktobra bo minilo 100 let, kar je po sedemnajstih letih težkih bojev koroških Slovencev, koroški deželni svet priznal pra-yico do šole s slovenskim učnim jezikom na Jezerskem. To je bila Prva slovenska osnovna šola na Koroškem in hkrati edina, ki je delovala nekaj desetletij do razpada monarhije in do priključitve Jezerskega k državi SHS. V letu, zadnjem v osmem desetletju 20. stoletja, bomo z dolžnim' spoštovanjem obudili spomin na 75. obletnico prvega slovenskega koroškega tabora pri Sv. Katarini nad Šmihelom pri Pliberku, 75-letnico množičnih aretacij koroških Slovencev po sarajevskem atentatu, 14. julija 1914, ki mu je sledila avstrijska ^ojna napoved Srbiji. Pred 75 leti K bil ustanovni shod „Društva Ja zgodovino in narodopis koroških Slovencev“ v Celovcu s Stefanom Singerjem kot prvim društvenim predsednikom. Za ttami bo tudi 50 let, ko so bili J’b nacističnem napadu na Poljsko in ob izbruhu druge svetovne vojne aretirani in nasilno preganjani mnogi naši rojaki. Pela sta za vse: Pavle Ker n jak in Matija Tomc leto Kakor vsako leto, prinaša tudi to 1989 poleg obletnic znamenitih dogodkov tudi številne °krogle jubileje nekaterih naših Joanih ustvarjalnih osebnosti, ako se je pred 180 leti rodil v rane Treiber, župnik v I entjakobu v Rožu, narodni de-avec, posojilničar in skladatelj Poljubljene pesmi „Nmau čriez jZaro“. Prav tak0 precl jgO leti se je rodil narodni buditelj °roških Slovencev, narodopi-'eC jezikoslovec in pobudnik ahteve po Zedinjeni Sloveniji, I jatija Majar Ziljski. Pozorni naj 1 bili še na 170. obletnico rojst-a kmeta, politika in pesnika, gostitelja drugega velikega slovenskega koroškega tabora na Zapračah, 18. septembra 1870, Primoža Košata, 140-letnico rojstva Lipeja (Filipa) Haderlapa, publicista in v letih 1883—1896 urednika časopisa „Mir“ ter na 100-letnico rojstva avtorja spominov „Rod pod Jepo“, Franca Resmana. Minilo bo tudi 120 let, kar se je rodil dr. Janko Brejc, dolgoletni odvetnik v Celovcu (1903—1918) in politični voditelj koroških Slovencev, po razpadu monarhije pa predsednik slovenske deželne vlade. Čeprav ne gre za obletnico, ki bi jo bilo mogoče uvrstiti med (pol)-stoletne, se v tem pregledu vendarle spominjamo tudi 140-letnice smrti dr. Franceta Prešerna, saj je bil in ostal do da- nes naš največji pesnik. Na njegov smrtni dan (8. februarja) praznujemo Slovenci vsako leto svoj kulturni praznik. V ospredju naše pozornosti pa bodo nedvomno 120. obletnica smrti Antona Janežiča, po Slodnjakovi oceni „vzora slovenskega kulturnega delavca“ ter počastitev spomina na naše nepozabne skladatelje, prireditelje in harmonizatorje slovenskih koroških narodnih pesmi, Pavla Kernjaka (1989 bo minilo tudi 10 let od njegove smrti) in Matije Tomca. S hvaležnostjo za vse, kar nam je dal v svojem plodnem življenju, se bomo spomnili 75-letnice rojstva inž. Pavla Zaucerja-Matjaža, revolucionarja, prvoborca, političnega voditelja narodnoosvobodilnega boja koroških Slovencev, uglednega diplomata in kmetijskega strokovnjaka, v letih 1967—1986 predsednika in častnega predsednika Osrednjega odbora koroških partizanov v Ljubljani, v letih 1967—1982 predsednika uredniškega odbora Vestnika koroških partizanov, pobudnika in predsednika sveta Gašperjeve bralne značke (v spomin na našega legendarnega partizanskega prvoborca, Karla Prušnika-Gašperja), publicista ter urednika številnih publikacij o življenjskih stiskah in radostih koroških Slovencev skozi nemirne čase zadnjih desetletij. Vsi naj bi razumeli „potujočega misijonarja za Koroško“ K razgibanemu delu za uveljavitev slovenske knjige na Koroškem so prispevali velik delež jezuiti s svojimi šolami, v katerih so vzgajali novo slovensko duhovščino. Po zapisih Jožeta Dolenca, dolgoletnega urednika celjske Mohorjeve družbe, je bilo književno delovanje jezuitov najprej omejeno na ponatise starejših del (Megiserjev slovar, Pacherneckerjev katekizem in Bohoričeva slovnica), potem pa z izvirnimi deli, ko je nastopil prosvetljeni jezuit Ožbalt Guts-mann (roj. 4. avgusta 1727 v Grabštajnu, umrl 1790 na Koroškem), „potujoči misijonar za Koroško“ in osrednja osebnost prvega obdobja narodnega prebujanja na Koroškem. Ko je po 22 letih svojega redovništva prišel leta 1760 na Koroško, je našel slovensko pismenstvo v krepkem vzponu, kakršnega ob njegovem odhodu seveda ni bilo. Ni izključeno, da je sodeloval že pri prvi celovški izdaji Pacherneckerjevega katekizma, nobenega dvoma pa ni, da ga je h globljemu razmišljanju o slovenskem pisanju spodbudila Pohlinova slovnica iz leta 1768. Gutsmann si je veliko prizadeval za izboljšanje slovenskega jezika. V uvodu h „Kristjanskim resnicam“ (1770) pravi, da hoče pisati tako, „da bi ga razumeli ne le koroški Slovenci, marveč tudi štajerski in kranjski, v dodanih, nemško pisanih „Opombah k slovenskemu in kranjskemu pravopisu“ pa zavrača Pohlinove novotarije. Na slovenščino kot knjižni jezik gleda namreč širše, hkrati pa odločno poudarja slovensko in slovansko zavest. Pred 200 leti je v Celovcu izšel Gutsmannov nemško-slovenski slovar Načela jezika, ki naj bi ga razumeli vsi Slovenci, je torej razložil v nemškem dodatku ,,Kristjanskim resnicam“, podrobno pa v nemško pisani slovenski slovnici, jasni, pregledni in večkrat ponatisnjeni knjigi. Gutsmannov nemško-slovenski slovar, ki je izšel pred 200 leti v Celovcu, je brez dvoma pomemben prispevek k preporodu^ slovenskega knjižnega jezika. Se več: Guts-mannova slovnica in slovar sta močno vplivala na poznejše jezikoslovce na celotnem slovenskem jezikovnem ozemlju. S svojim slovarjem, s slovnico in s svojim praktičnim delom je mnogo narečnih koroških besed prenesel v knjižno slovenščino, kar je samo obogatilo njen besedni zaklad. Tako se je Ožbalt Gutsmann trdno uveljavil kot naš prvi pomembni koroški Pisec. Dan Virnik '7H)oizbojj, Qtitlhjehafl m. b-. 'dG. • ZIMMEREI • SÄGE • HOBELWERK • FERTIGHÄUSER 9150 BLEIBURG - EINERSDORF 50 - TEL (0 42 35)21 71 Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi dipl. inž. Hanzi Urschitz sodnijsko priznani izvedenec za stavbarstvo GRPIČE/KORPITSCH 17 telefon 0 42 57/20 54 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1989 želita vsem poslovnim partnerjem in prijateljem Korotan Import-Export GmbH Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec Telefon (04 63) 56 2 16 — Telex 422801 Korotan Italiana Import-Export S. r. I. Corso G. Verdi 133, 1-34170 Gorizia/Gorica Telefon (04 81) 31 8 84 — Telex 460895 Vesele praznike ter srečno in uspešno leto 1989 želi družba za proizvodnjo in prodajo 9586 Brncai športnih izdelkov Kärntner Straße 38 Vesele božične praznike in sreče v novem letu Robert HEDENIK SPENGLEREI/KLEPARSTVO 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf Velinja vas/Wellersdorf 19 (0 42 28) 28 2 95 Vsem prijateljem in znancem želi sreče in veselja v novem letu družina dipl. inž. prof. LOJZE SAMONIG VRBA-VELDEN ZAHVALJUJEMO SE ZA VAŠE ZAUPANJE V LETU 1988 TUDI V NOVEM LETU SE BOMO TRUDILI, DA VAM POLEG PRIJAZNE POSTREŽBE TER NAJVEČJE IZBIRE NUDIMO NAJCENEJŠI NAKUP ijbilsjBtBBLlBBlIjBlrLl B Ib BSUBilB IpPŠJgailSIk® 3urj MJ^pBBiBB 3®H® Vesele božične praznike in srečno novo leto Original Anfertigung Hochzeitsairndfn nach Wunsch MODEDIRNDL IÄ& Bahnhofstraße 26 Pliberk/Bleiburg Tel. (0 42 35) 21 32 Bahnhofstraße 38/b 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. (04 63) 51 23 03 NOVO III Orgelbau OTTITSCH Resnica/Reßnig 39, 9170 Borovlje/Ferlach, tel.: (0 42 27) 26 40 NOVO ORGELBAul UJIUJ Zgradnja novih orgel v umetniški izdelavi, restavracija, popravila, čiščenje, uglašenje in vgraditev motorjev, prodaja restavriranih harmonijev in skrinjskih pozitivov. Zgradnja novih orgel: Temeljite mehanične sapnice na poteg — orgle z ročno izrezljanimi lesenimi piščalmi v pročeiu, na naravno dolžino uglašene. Postavljene na Dunaju. želi ob prazniku miru vsem odjemalcem in prijateljem blagoslovljen božič in srečno novo leto BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZADOVOLJNO LETO 198S ŽELIJO CENJENIM ODJEMALCEM SODELAVCI TISKARNE nomsn DRU£K KLAGENFURT CELOVEC LINSENGASSE 59 00463/55265-0* in trade AUSSENHANDELSGES.M.B.H. -ZUNANJETRGOVINSKA DRUŽBA Z O. J. \/aš partner za poslovno sodelovanje v Avstriji in po svetu 9020 Celovec/Klagenfurt Paradeisergasse 9/11 Telefon 04 63 / 57 0 88 Telex 422304 intra Telefax 04 63 / 57 0 88 - 34 želi svojim poslovnim prijateljem vesele praznike in uspeha polno novo leto 1989 Vesele božične praznike in srečno novo leto ZADRUGA DOBRLA VAS - EBERNDORF TELEFON 0 42 36 - 25 57 VAŠ PARTNER USLUŽBENCI MOHORJEVE TISKARNE '1 C . ^ , -id# •: '* ' ' e ' n *> KS e , tr: ,.. C2> HOLZINDUSTRIE Sittersdorf/Žitara vas Žitara vas 42, 9133 Miklavčevo tel.: 0 42 37/25 25 *0 TX: 422833 PROIZVODNJA IN PRODAJA POHIŠTVA • DNEVNE SOBE • SPALNICE • OTROŠKE SOBE • KOSOVNO POHIŠTVO • MIZE IN STOLI • KUHINJE • IZDELAVA PO POSEBNEM NAROČILU Celotni program je izdelan iz domačega bora v visoki kvaliteti. OBIŠČITE NAS, GOTOVO BOSTE NAŠLI PRIMEREN IZDELEK V PRODAJALNI IPH. Se priporočamo in Vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto TOVARNA CELULOZE želi vsem dobaviteljem lesa in poslovnim partnerjem uspešno leto 1989 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1989 želi vsem kupovalcem in obiskovalcem Zadruga-Market Železna Kapla Vsem prijateljem, neprijateljem, znancem, pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem Vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto TOMAŽ HOLMAR ŽUPNI UPRAVITELJ NA OBIRSKEM Zerzer-Beguš TRGOVINA FRANC HUDL ŽUPNIK SVEČE KAPLA ob DRAVI Se priporoča z dobro izdelavo vseh vrst pohištva Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TISCHLEREI MIZARSTVO A. Zablatnik A-9Q72 Bilčovs/Ludmannsdorf, tel. 0 42 28/29 83 Vsem gostom, znancem in prijateljem gostilna RASTOČNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI DRUŽINA JOŽICA in FRIDI MAK SELE Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Franc Begusch gradbeno podjetje in prodaja gradbenega materiala CELOVEC 9181 BISTRICA V ROŽU 247 Wiegeleg. 20 Tel. 0 42 28 / 22 26 Tel. 04 63 / 22 7 70 Vsem prijateljem in gostom želi sreče in veselja v novem letu trgovina Hermi in Walter RAKUŠEK SELE-BOROVNICA Vsej duhovščini in vernikom DEKANIJSKI ŽUPNI URAD V ŠMIHELU Načrtovanje in izvedba vseh gradbenih del Ing. Johann Palmisano Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje ŠT. JAKOB V ROŽU Telefon 0 42 53 - 335 Vsem sorodnikom in znancem družina Rudi PICHLER GRPIČE MAKS MIHOR ŽUPNIK KOTMARA VAS Matej Nagele ŽUPNIK V POKOJU ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU mag. Mirko Isop ŽUPNIK v ŠKOCIJANU Vsem Slovencem lepe pozdrave Nežka Skrutl ZAVINCE PRI ŽITARI VASI stran 23 OBISKOVALCEM ŠTEKLNOVE gostilne v GLOBASNICI m. Pevski zbor7 " „GALLUS“ želi blagoslovljene praznike in zdravo leto 1989 vsem članom in obiskovalcem naših prireditev ter vsem prijateljem petja doma in po svetu Slovenska demokratska stranka želi zamejcem in rojakom doma vesele božične praznike in srečno novo leto. dr. Peter Urbanc, predsednik SDS ^ Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem želi OKTET SUHA vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1989 želita vsem znancem, prijateljem in sorodnikom dr. MANICA URANK ZDRA VNICA Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom mag. JANKO URANK ŽUPAN PSIHOLOG z družino Albert Sadjak CELOVEC občina Globasnica DRUŽINA FRANC KREUTZ CELOVEC VINKO ZALETEL župni upravitelj v VOGRČAH dr. Janko TISCHLER ODVETNIK 8.-Mai-Straße 16 CELOVEC f_4< Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina STRAUSS ŽIHPOLJE POTOVANJA - TRANSFERJI - IZLETI Valter JUVAN Apače 32, 9132 Galicija Tel. 0 42 21 /24 25 Zahvaljujemo se našim partnerjem in strankam za zaupanje v letu 1988 in se priporočamo tudi za leto 1989 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto DVORNI SVETNIK dr. Marko Dumpelnik z družino BELJAK, Neue Heimat 21 Vsem prijateljem bratske pozdraveJn voščila za Božič in srečno novo leto MjLKA HARTMAN ___________________LIBUČE Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom »Našega tednika« družina KASSL, pd. Kuchling ŽELINJE UL.... A-9020 Klagenfurt/Celovec 8.-Mai-Straße 17 Tel.: (04 63) 56 0 38 Telex: 42 2834 ITFZG A Vesele božične praznike in srečno novo leto 1989 želimo vsem poslovnim partnerjem in prijateljem Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ADEG-trgovina in trafika OGRIS-MARTIČ Bilčovs-Ludmannsdorf Tel. 0 42 28 / 22 51 dr. Janko Tischler ml. odvetnik Dr. A.-Lemisch-Platz 4, 9020 Celovec Telefon 04 63 / 51 38 29 Jože Markowitz kaplan v Borovljah Stanko Olip, župnik Šteben pri Maloščah Vsem slovenskim rojakom tu in onstran meja, posebno svojim mandantom želi srečno novo leto 1989 Dr. Miran Zwitter odvetnik 9020 Celovec — Karfreitstraße 3/I Vesele božične praznike in srečno novo leto 1989 vsem poslovnim partnerjem Handelsgesellschaft m. b. H. IM PORT-EXPORT-TR ANZIT Poslovodeči družabnik ©GdKaSTTQÄKl ©KiisiKiaiK Celovec, Völkermarkter Str. 99 Telefon (04 63) 31 6 70 Telex: 422228 Telefax (04 63) 31 67 016 PREDSEDNIK NSKS ODVETNIKA Celovec, Karfreitstraße 14/111 Dr. Valentin in Marinka INZKO SVEČE V ROŽU Štefan Messner župnik v pokoju v Železni Kapli Malejevi NASLEDNIKI trgovina, gostilna in bencinska črpalka v BRODEM pod Ljubeljem Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča JUENA (Lastnika L. in H. GREGORIČ) ČEPIČE pri GLOBASNICI DRUŽINA IVAN in ERIKA LUKAN Vetrinj Vsem prijateljem in znancem družina ROPAČ, pd. HANZEL LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI ELEKTROPODJETJE Ing. Anton Schlapper ŠT. JAKOB V ROŽU Slovenci z Brnce želijo vesel božič in srečno novo leto DRUŽINA Nužej TOLMAJER Radiše FLORIJAN ZERGOI ŽUPNIK KAZAZE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina RUPIJEVA VELINJA VAS DRUŽINA SMRTNIK, gostilna FRANCI KORTE pri ŽELEZNI KAPLI DRUŽINA MARIJE FERA DVOR PRI PLIBERKU Dr. Anton SAMONIG živinozdravnik Škofiče 129 Tel. (0 42 74)31 76 Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Franc Stern ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 36 - 305 Vsem gostom in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Camping Rož KOČUHA C A R. I M P E : Export-Import-Transit-Gesellschaft m. b. H. Sonnengasse 13, 9020 Klagenfurt/Celovec Telefon C04 63) 46 8 01 želi svojim poslovnim partnerjem vesele praznike in uspešno leto 1989 CARFRIGO Produktions- und Handelsgesellschaft m. b. H. Vsem znancem v Rožu, v Železni Kapli in Podjuni IGNAC DAVID DOMAČALE Da bi se za božične praznike to rojstvo izvršilo v nas, da bi našim dnevom prineslo širša obzorja in nas bogatilo ter nam odpiralo nove cilje Vam želi pokrajinsko vodstvo KATOLIŠKE MLADINE Vesel božič in srečno novo leto Vam vošči S (D srna» Auto Purkowitzer PRODAJALNA — SERVIS — NADOMESTNI DELI 9100 Velikovec/Völkermarkt Jauntalweg 2 Tel.: 0 42 32/25 19 DRUŽINA BUCH želi vsem znancem in sorodnikom vesele božične praznike in srečno novo leto KLOPČE PRI VELIKOVCU DRUŽINA Ivko PERM ŠT. JAKOB V ROŽU Slovensko prosvetno društvo „BOROVLJE“ želi vsem članom in prijateljem vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu Mnogo svetonočnega miru in blagoslov v novem letu želijo vsem dobrotnikom in znancem, absolventkam in učenkam SOLSKE SESTRE v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA GLOBASNICA tel.: 0 42 30 / 505 VAŠ PARTNER Vsem stalnim in zvestim gostom se ob koncu leta zahvaljujemo za obisk in sodelovanje ter želimo vesele praznike in uspeha polno leto 1989 HOTEL OBIR ŽELEZNA KAPLA telefon CO 42 38) 381 Haus der Begegnung, Ihr Hotel im Zentrum von Eisenkappel Hiša srečanja, Vaš hotel v centru trga Železna Kapla $1- /M- ■^r-aLLps?*----- Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za božič in za NOVO LETO 1988 Peter Hribernik MIZAR ŽIHPOLJE 20 JAHRE Schiafcomfort Jubiläumsangebote Bleiburg Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto gostilna KNABERLE-SEHER VELINJA VAS DRUŽINA KARGL Bače ob Baškem jezeru Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto družina Dr. STURM - SCHNABL ŠTALENSKA GORA — DUNAJ Vsem udeležencem osebnega prevoza in romanja z malim busom OSEBNI PREVOZ STERN STARA VAS 32, 9141 Dobrla vas Telefon 0 42 37/22 43 KMEČKO GOSPODARSKA ZADRUGA ŠENTJANŽ V ROŽU tel. 0 42 28 / 20 76 s poslovalnicama BILČOVS in KOTMARA VAS tel.: (0 42 28) 31 68 tel.: (0 42 20) 22 42 Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pri tečajih in duhovnih vajah ter do svidenja Jože Kopeinig DRUŽINA INŽ. KATTNIG- KALTENBACHER Spodnje Goriče pri Rožeku DRUŽINA TRIESSNIG LOČE ob BAŠKEM JEZERU Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto ŽUPNI URAD POKRČE 1 Luč v temo Delniška družba avstrijskih dravskih elektrarn ho tudi letos namesto običajnih božičnih voščil in božičnih daril spet dala na razpolago znaten prispevek za akcijo „LUC V TEMO“ v korist telesno in duševno prizadetim otrokom. Prepričani smo, da imate razumevanje za ta dobrodelni ukrep. Želimo Vam po tej poti vesele praznike in srečno novo leto! Delniška družba avstrijskih dravskih elektrarn, Celovec Österreichische Draukraftwerke A G, Klagenfurt PEVCARJEVA DRUŽINA DRABUNAŽE III VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO DRUŽINA SMOLLE BISTRICA V ROŽU Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATN1K ' BILNJOVS V imenu profesorjev in dijakov Dr. Reginald Vospernik RAVNATELJ ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU PODNARJEVA družina SLOVENJI PLAJBERK Vesele božične praznike in srečno novo leto 1989 vsem članom in prijateljem našega društva želi SPD „Jepa-Baško jezero“ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom in narodnjakom DRUŽINA Sturm, pd. Tomanovi Štalenska gora — Svinca vas V&s&le božične praznike in srečno no\/o leto 1989 HUBERT KOTSCHNIG SSSSr f A-9143 ST. MICHAEL BEI BLEI BURG/ŠMIHEL PRI PLIBERKU, TELEFON 0 42 35 / 25 13, TELEX 422759 J | C Verkauf/prodaja — Reparatur/popravilo — Ersatzteile/nadomestni deli — Tankstelie/črpalka DRUŽINA prof. JOŽKO HUTTER GLOBASNICA Franc OJCL ZGORNJI BREG Vesele božične praznike in srečno novo leto Johan Lomšek 9141 Št. Lipš telefon 04237-2246 • Oficialna Steyr delavnica in traktorji • Poljedelski stroji • Električna in kuhinjska oprema • Mopedi, kolesa, šivalni stroji • Servis in vsi nadomestni deli Sedanjim in bivšim faranom ter vsem znancem in prijateljem Peter in Ljudmila STICKER župnik in mama v Globasnici Občinski odbornik EL Jože URANK z družino želi vsem volilcem vesele božične praznike in srečno novo leto ENCELNA VAS M IZARSTVO Hanzej Gabriel ŠT. JANŽ V ROŽU Tel.: 0 42 28 - 26 00 Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem, še posebej slovenskim volivcem občine Št. Jakob v Rožu kakor tudi vsem zadružnikom po južni Koroški blagoslovljene praznike in srečno novo leto Mihej Antonič HOTEL »BOŽANSKI DOM« REKA pri ŠT. JAKOBU v Rožu Prav prisrčno ste vabljeni na tradicionalno silvestrovanje z glasbo KFZ.-Reparatur Service — Handel Herbert Zwittnig OPEL-zastopstvo 9184 Št. Jakob v R., Winkl 61 — telefon (0 42 53) 480 Dr. Franc WUTTI Unterbergner Str. 13 9170 BOROVLJE Vsem odjemalcem in znancem želi vesele praznike MIZARSTVO Kofler ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v Rožu NIKO MARKU ŽUPNIK v ROŽEKU ŠMONOVA DRUŽINA ŠT. KANDOLF pri Kotmari vasi Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu RUDOLF SAFRAN ŽUPNIK MELVIČE Prijateljem dela za prištetje k svetnikom (božji služabniki Slomšek, Baraga, Gnidovec, p. Vendelin), posebno bolnikom, doživeto božično skrivnost in zdravo novo leto 1989 želi pospeševateljstvo za postopek škofa Antona Martina Slomška. Msgr. Maksimilijan Jezernik Slovensko kulturno društvo GLOBASNICA želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen božič in srečno novo leto Poldej ZUNDER Mladinski center na REBRCI in v ŽELEZNI KAPLI Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem Vesele božične praznike in srečno novo leto Hermann v ŽELE trgovanje z avtomobili in popravljalnica Nončavas telefon: 9150 Pliberk 0 42 35 / 22 49 Brigita Zupanc ŽENSKI MODNI SALON Železna Kapla 116 Tel.: (0 42 38) 341 delamo po želji po meri po ugodni ceni Odbornikom, nastavljencem in delavcem Mohorjeve družbe želi milosti poln božič in srečno novo leto Franc Brumnik predsednik Starejšim in sovrstnikom, posebno pa mladim, veselja za božič in sreče v novem letu 1989 Janko JANEŽIČ IN DRUŽINA LEŠE PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU DRUŽINA JERNEJ Krojaštvo Kemična čistilnica želi svojim znancem, sorodnikom in odjemalcem blagoslovljen božič ter srečno novo leto ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA mag. Urban POPOTNIG ZILJSKA BISTRICA DRUŽINA OŽEKAR Slovenji Plajberk Vsem prijateljem, znancem in vsem sorodnikom Leopold KASSL BILČOVS Družina Zalka in Franc KELIH Sele Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše HOTEL-RESTAVRACIJA BREZNIK PLIBERK Blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo leto želi vsem cerkovnicam in cerkovnikom ŠKOFIJSKI VODJA KOROŠKIH CERKOVNIKOV Flori Juch Vsem znancem in prijateljem v Ziljski dolini in širom po Koroški želim blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto. Franc Wutti DULE PRI ŠMOHORJU stran 31 PRILOGA i k I!: r VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Molkereigenossenschaft Völkermarkt MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ ŠT. JAKOB V ROŽU želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto MATJEVA DRUŽINA LOČILO PEPE MARKETZ župnik ŠT. JAKOB v Rožu Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi sorodnikom, znancem in odjemalcem ŽIVILA — TEKSTILIJE — RADIO — HIŠNE POTREBŠČINE — LESENA OKNA — KMETIJSKI STROJI — SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Krivograd ŠMIHEL nad PLIBERKOM Vsem znancem, sorodnikom, kulturnim delavcem in narodno zavednim Slovencem družina LESJAK Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča KROJAŠTVO WEISS ŠT. JANŽ V ROŽU CELOVEC, Spitalgasse 12 Tomaž Sabotnik gradbeno podjetje in penzion TURANIA Plešerka 59, tel.: 0 42 73/22 95 HODIŠE DRUŽINA KAC-LOGAR Nonča vas — Gradiče Vsem dragim gostom, odjemalcem, somišljenikom, prijateljem in znancem, žetim v novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu TRGOVINA IN GOSTILNA Hanzi Ogris BILČOVS Družina DR. VINCENC ZIKULNIG CELOVEC VRBA Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1989 želi Joži PACK GRADBENO PODJETJE Kotmara vas die Elementar (E) Jože Mečina Privat: 9072 Na Gori/Rupertiberg 8 Telefon (0 42 28) 23 65 Milosti polne božične praznike, srečno, blagoslovljeno novo letol Vsem znancem družina Dr. Janko Tischler m Alojzija Rojšek družina Valentin m Marica Hartmann Frohe Weihnachten und ein erfolgreiches neues Jahr 1989 BAUUNTERNEHMUNG Ing. Johann Podlipnig BAUMEISTER BMST. ING. ALOIS MERTEL’S NACHFOLGER 9232 Rosegg 49, ® 0 42 74 / 44 32 Vsem rednim in podpornim članom vesele božične praznike in srečno novo leto želi Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu AVGUŠTIN ČEBUL ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH LUDOVIK JANK ŽUPNIK NA RADIŠAH Vsem rojakom, faranom, mladini, posebno še MATEJ IGERC študentom ŽUPNIK MAG. HANZEJ OLIP na SUHI župnik v Šmarjeti v Rožu Peter OLIP kaplan v Pliberku Črnijeva družina Zg. Vesca pri Bilčovsu Mila in Franci KRIEGL Zahomec Janez Tratar KAPLAN V DOBRLI VASI DRUŽINA Štefan GREGORIČ MALA VAS 5 PRI GLOBASNICI Dr. Pavle ZABLATNIK REBHUHNWEG 28 CELOVEC FRANC KRIŠTOF ŽUPNIK ŠT. VID V PODJUNI DRUŽINA MILLONIG DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI Ein besinnliches Weihnachtsfest und ein gutes, gesundes und erfolgreiches neues Jahr (§)©> Werner Zippusch VW-Audi Kundendienst und Verkauf 9162 Kirschentheuer 33 Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vse dobro za Božič in srečno novo leto 1989 družina URBAS DRUŽINA WROLICH LOČE OB BAŠKEM JEZERU Vesele božične praznike in srečno novo leto sorodnikom, znancem, odjemalcem in gostom SPAR® SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA RESTAVRACIJA Z DVORANO ZA VSAKOVRSTNE PRIREDITVE Šoštar — R. in A. Smrečnik 9142 GLOBASNICA — ® 0 42 30/211 Vsem faranom, sorodnikom, znancem in prijateljem na Žili, v Rožu in Podjuni Stanko TRAP župnik na Ziljski Bistrici Mohorjeva knjigarna v Celovcu Vam želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujemo se Vam vsem, ki ste nas v preteklem letu obiskali, če se pa še nismo videli, pa upamo, da se bomo videli v novem letu. VODJA KNJIGARNE MIHA KREUTZ DRUŽINA dr. Anton FEINIG SVEČE DRUŽINA KUCHUNG, pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE Jože VALEŠKO župnik ŠT. PETER na VAŠINJAH Sorodnikom, prijateljem in znancem DRUŽINA Nežka in Mirko KERT iz NONČE VASI Vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto družina FILIP WA RASCH DJEKŠE Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina dr. Janko in dr. Marija ZERZER CELOVEC Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in srečno NOVO LETO Franc Gasser BILČOVS — LUDMANNSDORF 28 Telefon (0 42 28) 21 05 18 BOŽIC 1988 stran 34 PRILOGA m *<3 i m Vesele božične praznike in uspešno novo leto želijo družine RUTAR družine SIENČNIK RUTAR DOBRLA VAS — BELJAK CENTER DOBRLA VAS KLOPINJSKO JEZERO ŽITARA VAS osi 3» DRUŽINA Ällff Marije Mischkulnig pd. KRŽEJ TRGOVINA S ČEVLJI BRANČA VAS 2 ANTON KOREN Vsem sorodnikom in znancem ŠT. JAKOB V ROŽU družina POMOČ BILČOVS MARTIN HOTIMITZ DEKAN LOGA VAS J i VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem znancem in prijateljem DRUŽINA dr. PAVEL APOVNIK Vsem znancem in prešovcem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto družina RESSMANN Tratnik LEDINCE Vesele praznike ter srečno in uspešno leto 1989 želi Franc Kušej ŠMIHEL in PLIBERK — LABOT/LAVAMÜND in njegov biro v Celovcu, Bahnhofstraße 38 c/v. Tel. 51 62 62 Vam za praznike želi veliko sreče in poslovnih uspehov Tudi v prihodnjem letu bomo potrebovali nove delavke za tekstilno konfekcijo, zlasti iz sosednjih vasi. INFORMACIJE na telefon 0 42 28 / 30 26 << : ■; A>- ' -Y;T: j.« I m - i * ■ ! \ m w ■ mn i ■ a i IMP-METALL-CHEMIE Produktions- und Handels-Ges.m.b.H. 9184 St. Jakob im Rosental Telefon 0 42 53 / 544, 545 Metallbearbeitung Handel mit Waren aller Art Consulting, Engineering Kovinska obdelava Trgovina z blagom vseh vrst Svetovanje — Inženiring želi vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno in uspešno leto 1989 , 3/ • ^ r TRGOVSKA DRUŽBA z o. j. 9020 Celovec želi svojim poslovnim partnerjem in prijateljem srečno in uspešno leto 1989 k f T fv* i? /. T' . 'J j« IS Reportaža „Ne moralizirajmo in ne poračunavajmo žrtve” Dr. Klaus Ottomeyer je avtor knjige „Ein Brief an Sieglinde Tschabuschnig“, ki je pred nekaj tedni izšla pri založbi Drava v Celovcu. V svoji izredno zanimivi knjigi se Ottomeyer temeljito bavi z manjšinskim konfliktom na Koroškem, raziskuje posledice vojne in opisuje, kako Korošci premagujejo preteklost. Poleg tega razvija zanimive teze o tako imenovanem „koroškem prastrahu“, kar je doslej skorajda še neobdelana tematika. Dr. Klaus Ottomeyer, roj. leta 1949 v Frankfurtu, je študiral psihologijo, sociologijo in etnologijo in je trenutno profesor za socialno psihologijo na celovški univerzi. Težišča njegovega dela so raziskava mirovnega gibanja, raziskovanja konfliktov, skupinska terapija in problemi socialnega dela. NAŠ TEDNIK: Kaj te je motiviralo, da si se lotil manjšinskega vprašanja na Koroškem. Gotovo ti je jasno, da se s svojimi teorijami v določenih nemškonacionalnih krogih nisi napravil priljubljenega. DR. K. OTTOMEYER: Vzrok, da sem se lotil te problematike je bil enostavno ta, da sem se vsak dan razjezil ob prebiranju koroških časopisov in sem ugotovil, kako se tu obravnava manjšinsko vprašanje. Da se s svojo razpravo v določenih krogih nisem napravil priljubljenega, to mi je jasno. Vendar si rečem, da se moraš enkrat odločiti, na katero stran se postaviš. Kot avtor knjige sem gotovo kritik zgodovinskih dogodkov, sodobne politike in pa namenov njenih protagonistov. Priznam, da se načelno nisem vključil v šolsko debato na Koroškem, to pa zaradi tega, da bi lahko čim bolj nevtralno zaključil svojo razpravo, katero sem v glavnem napisal vigredi in poleti leta 1987. Danes moram priznati, da sem tvegal z objavljanjem razprave, ker sem se po Gstettnerjevem procesu bal, da bi me izobčili iz Koroške. Kot socialni psiholog pa se čutim zadolženega, da jasno zavzamem stališče h koroški manjšinski pro- blematiki, saj gre tu za blokiranje identitete. V glavnem mi gre za to, da izkoristimo zadnje preostale možnosti dialoga, ker gre tu za uničenje kulture slovenskega naroda. Ta asimilacija poteka popolnoma mirno, tako da je skoraj ne opazimo. Temu razvoju pa je treba stopiti nasproti. NAŠ TEDNIK: V svoji knjigi si obširno obravnaval posledice vojne in pa dejstvo, kako Korošci premagujejo preteklost. Do kakšnega spoznanja si prišel? DR. K. OTTOMEYER: Ugotovil sem, da se rešujejo debate o katastrofalnih življenjskih doživljajih v vojni na Koroškem le tako, da se med seboj poračunavajo žrtve. Celotna argumentacija pri takih debatah je zgrajena na dinamiki pora-čunavanja. Na ta način se zlorabljajo realni podatki in nesporne usode, h katerim štejejo med drugim tudi žrtve nedolžnih žena in otrok, da se na svoji strani organizira masivna obramba proti dvomom nad seboj. Seveda pa je težko odstopiti od tehnike poračunavanja. Predstavljam si, da je to na Koroškem posebno težko. Mislim in prepričan sem, da bosta naroda na Koroškem drug drugega začela razumeti šele takrat, ko v pogovorih ne bosta več moralizirala in pora-ču navala žrtve. NAŠ TEDNIK: Skoraj neobdelana tematika, vendar pogostokrat uporabljena beseda je „koroški prastrah“. Do kakšnega zaključka si tozadevno prišel? DR. K. OTTOMEYER: Gotovo ste že slišali o tako imenovanem „pra-zaupanju“, ki se tvori v prvih življenjskih letih v zanesljivem kontaktu med otrokom in materjo. Zaradi grozotnih pričevanj nastane „regresivni srk", ki pretrese prazaupanje in s tem tudi našo identiteto. Če pomislimo na grozotna doživetja žrtev nacizma, potem ugotovim, da njihova eksistenca globoko rani naše otroško zaupanje v svet. Mnogokrat citiran koroški prastrah ima prav gotovo realno historično in življenjepisno ozadje, vendar se igra s tem pojmom pogostokrat prav perfidna igra. Z ene strani se vzame ta pojem v usta, na drugi strani pa se premaguje to vprašanje enostavno tako, da se ponudi enostavna šema prijatelj-sovržanik in trden političen korset za identiteto. NAŠ TEDNIK: V svoji knjigi govoriš o tako imenovanih „mešanih“ Slovencih. Koga misliš s tem konkretno? DR. K. OTTOMEYER: V slovenskih krogih bi verjetno govoril o zavednih in nezavednih Slovencih. S tako imenovanimi „mešanimi“ Slovenci mislim vse Korošce, v katerih družinah je še nekje en slovenski element, to pa je skoraj povsod. Tej skupini je treba posvetiti več pozornosti in se truditi za njihovo solidarnost in razumevanje za manjšinsko problematiko. Zato si predstavljam, da v pogovorih ne smemo moralizirati, ampak skušati razumeti tudi drugače mislečega. Le tako bo možno doseči boljše sporazumevanje. NAŠ TEDNIK: Najlepša hvala za pogovor, v katerem je žal možno nakazati le del tvoje zanimive razprave o koroškem manjšinskem vprašanju. Zato pa priporočamo našim bralcem, da si preberejo tvojo knjigo, katero dobijo pri obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Z dr. Klausom Otto-meyerjem se je pogovarjala Heidi Stingler A_ ALPETOUR SPEDITION-TRANSPORT-GES.M.B.H. ŠPEDICIJSKO-TRANSPORTNA DRUŽBA Z O. J. 9150 PLIBERK / BLEIBURG, Lastenstraße 36, Telefon (0 42 35) 22 60, 25 61, Telex 422 156 • organizira redne prevoze na relacijah Avstrija—Jugoslavija—Nemčija t opravlja mejno odpravo in carinjenje • kombiniran transport t vabi prevoznike in jim nudi dolgoročno zaposlitev • nudi zanesljiv in hiter servis <-\)GS.eQe božične in s/tečno nouo Qeto \ 9 S 9 STRAN petek, 23. decembra 1988 Reportaža Po skoraj dveletni odisejadi ima Koroška dijaška zveza spet klubske prostore i Elita, ki naj usmerja narodno skupnost V stenografski naglici pogled nazaj. Koroška dijaška zveza je pred dvema letoma zapustila klubske prostore v kleti Mohorjeve hiše. Zatem jih je dobila v pritličju iste hiše. Pred nekaj meseci pa so se prenamenili ti prostori drugim potrebam. Tako se je znašla KDZ na cesti. Toda KDZ „je po dolgi odisejadi prišla do prostorov, ki so bili potrebni“ (Matevž Grilc). V torek, 20. decembra, je bilo slovesno odprtje v Domgas-se 19, v tretjem nadstropju. Ob tej priložnosti se je zbralo lepo število prijateljev KDZ, članov in častnih gostov. Ravnatelj Modestovega doma Jože Andolšek je ob slovesnem odprtju najprej blagoslovil prostore in dejal, „da naj bi se v teh prostorih počutili pričakovane, imeli občutek skupnosti". Predsednica KDZ Nada Zerzer se je najprej zahvalila velikodušni podpori NSKS ter samokritično priznala, da je KDZ doživela že lepše čase. „Žal nam je, da je bilo v zadnjih letih bolj zimsko spanje." Naglasila je, da so v oboru ljudje, ki želijo delati. Nepreslišna je bila tudi njena proš- Predsednica KDZ Klubski prostori so bili zelo potrebni. Mladina, ki se bo v njih zbirata, pa bo Nada Zerzer poskrbela, da se bo KDZ prebudila iz zimskega spanja. Motiv veselega razpoloženja na otvoritvi. Ali se pogovarjajo o naslednji veselici? nja, da bi nekdanji člani KDZ temu odboru stali ob strani, tako da se bo KDZ mogla ponovno udejstvovati v kulturno-političnem življenju. Dobro sodelovanje med domovi je izčrtal predsednik NSKS Matevž Grilc in v zvezi s KDZ dejal, da se mora „izoblikovati elita, ki bo usmerjala narodno skupnost“. Želel je tudi, da bi KDZ doprinesla tisto, kar od nje pričakuje ljudstvo. „Poslužujte se materinščine," to je bila skromna želja predsednika KKZ Janka Zerzer-ja. Predsednik SPZ Tomi Ogris pa je poudaril, da „ni važno, kje je včlanjena kaka organizacija, važna je vsebina". Ob odprtju novih klubskih prostorov je treba KDZ zaželeti le, da bi se delo nadaljevalo z isto zagnanostjo, kot je bila vidna pri odprtju novih klubskih prostorov. vg Filmski ustvarjalec Ivan Klarič razmišlja o filmu, ki bi ga posnel na temo božič Prikazal bi željo po lepoti Kdor misli preleteti to besedilo na hitro in ne želi brati med vrsticami ter soustvarjati ob mislih filmskega ustvarjalca Ivana Klariča, ki jih je nanizal v pogovoru z Vincencem Gotthardtom, ta naj tega ne bere. Zapis je namenoma fragmentaričen. 1. Se filmsko lotiti take teme kot je božič, je zelo težko in odgovorno. Vsekakor če bi se lotil tega filma, bi poskušal v filmu predstaviti rojstvo, začetek in smisel življenja. Gre za že stara znana vprašanja, ki si jih najverjetneje človek zastavlja, odkar je zmožen razmišljati in presojati. 2. Sam božič je zame rojstvo, tako kot je dan svetih, dan mrtvih. Seveda je tu osrednje zanimivo vprašanje: roditi se. Začeti živeti ni naključje. 3. Seveda je osnovni pogoj, da se začne življenje, ljubezen. Samo iz ljubezni lahko nastane pravo bitje. Vsekakor bi film moral poseči dalje, kot seže vsakdanje razmišljanje o vsakodnevnih težavah. Seči bi moral med zvezde vesolja, v prostor, kjer se konča misel in začne neskončnost, ki si je pa kot zemljan ni možno predstavljati. 4. Žal si kot avtor velikokrat prisiljen razmišljati in prikazovati v filmu tako, kot misli družba ali plačnik filma in s tem je storjena velika škoda, kajti v filmu so umetno vnesene stvari, ki ne sodijo k celoti. 5. Glavno sporočilo bi bilo sporočilo o prazniku rojstva, ki ga danes na koledarju še nimamo zabeleženega. Nihče ne praznuje skupni dan rojstva. 6. Kadar se spomnim svoje tete, ki je delala jaslice, se spomnim romantično osvetljene hišice in zibelke, v kateri leži nebogljen otrok, ki je deležen veliko ljubezni. Nihče pa v njem tako kot v vsakem dojenčku ne sluti in ne vidi odrasle osebe, ki bo prej ali slej po svojih močeh oblikovala naše življenje. Gre za razmišljanje o otroku kot osebnosti, ki ima že danes določene sposobnosti in pamet. Pamet, ki mu je dana, jo že ima, manjka mu le znanje in manjkajo mu življenjske izkušnje, ki mu jo na tak ali drugačen način nudimo učitelji, starši in odrasli. Skratka, gre za otroško doživljanje sveta, boja za uveljavitev, kajti s tem, da je otrok že postavljen v položaj nemočnega. Potem se začne šola, veliko breme odgovornosti, graditev temeljev bodočega življenja, ki si ga pa otrok težko predstavlja. 7. Pridejo tudi poznejši časi, kajti na tej naši lepi zemlji že tisočletja veljajo isti zakoni in vsakemu otroku mine otroštvo in po- stane odrasla osebnost. Začne se z družino, z rojstvom in krog se zaključi s cerkvenimi zvonovi, ko se otrok poslovi od starih staršev. In ob križu, ob grobovih se ti spet porodi misel, kdo so bili ti ljudje, zakaj so prišli, kako so prišli. 8. Medtem ko reke tečejo svojo pot, ko luna in zvezde krasijo noč in ko se v hladnem decembrskem dnevu srebrno ivje nabira po iglicah borov, se spet v zibelkah simbolizira neko davno rojstvo, ki spet in spet buri duhove in zbuja domišljijo preprostega človeka, umetnika ali pa preproste ženice, ki so obiskale mašo v cerkvi. 9. Težko je prikazati film o dogodku, katerega scenarij kuje tisočletja človeško življenje s svojimi tragedijami, veseljem in žalostjo. 10. Film se bi končal tako, da bi razočaral vsakogar, ki bi pričakoval od avtorja, da mu bo podal odgovor o smislu življenja, o nesmislu smrti. Pokazal pa bi željo in lepoto, hotenje po življenju in lepoti, ki je vsakemu bitju dana s tem, ko se rodi. STRAN QO petek, O O 23. decembra 1988 m Petek, 23. decembra Narodopisna oddaja (A. Feinig). Sobota, 24. decembra 18.10—18.47 — BOŽIČNI VEČER. S pesmijo in duhovno mislijo — govori škof dr. Egon Kapellari. Nedelja, 25. decembra Praznična oddaja: „Kje si Gospod“ CP. Zunder). Ponedeljek, 26. decembra Od pesmi do pesmi — od srca do srca (M. Hartmann). Torek, 27. decembra Halo, prijatelji! Partnerski magazin. Sreda, 28. decembra Z okroglimi melodijami novemu letu naproti. Četrtek, 29. decembra Rož — Podjuna — Žila. Petek, 23. 12. 1988 — 2. del Starodavni viri običajev ob božiču, to je naslov narodopisne oddaje dr. Antona Fein Iga. Čas okrog božiča je poln skrivnosti, to vsi vemo že od nekdaj. Korenine tega velikega praznika sredi zime pa so zavite v prastare poganske čase, v katerih so že dali zimskemu kresu poseben pomen. Prav tako pa ima tudi božično drevo, ki ga pri nas poznamo šele v zadnjih dveh stoletjih, korenine v daljni zgodovini, ko so častili drevo življenja. Med drugim pa je dr. Feinig za oddajo dan pred božičem izkopal tudi staro besedilo narečne božične pesmi iz Roža. Sobota, 24. 12., nedelja, 25. 12. Božič, krščanski praznik Kot običajno bo na božični večer vernikom spregovoril koroški škof dr. Egon Kapellari, zatem pa boste prisluhnili odlomku iz „Pastirske igre“ Andreja Šušterja-Drabosnjaka, katero so lani uprizorili igralci in pevci iz Roža v Šentilju. Smrtnikovi bratje pa bodo oddajo na božični večer sklenili s čudovitim petjem pesmi „Venite, adoremus Dominum“! Posnetek smo naredili pri adventnem petju v farni cerkvi v Železni Kapli, letos 10. decembra. Kapelčani bodo tudi protagonisti prazničnega sporeda na božični praznik, 25. 12. Oddaji je avtor Poldej Zunder dal tokrat geslo „Kje si, Gospod?“. Praznično vzdušje bo ustvarjala v prvi vrsti lepa glasba. PRAZNIČNI SPORED SLOVENSKEGA RADIA Slovenska radijska oddaja na božični večer bo dopolnila domače božično vzdušje predvsem s pesmijo. Duhovno misel bo tokrat po stari, uveljavljeni tradiciji podal krški škof dr. Egon Kapellari. Praznično oddajo z naslovom „Kje si, gospod?“ bo pripravil Leopold Zunder s skupino iz Železne Kaple. Oddaja voščil bo na zadnji praznični dan, na Štefanovo. — Halo, prijatelji! Zadnji partnerski magazin v letu bo na sporedu 27. decembra, dan kasneje pa bomo dan bliže novemu letu z okroglimi melodijami v slovenskem radijskem sporedu. Vsak dan bliže. V četrtek z radijskimi sodelavci iz Roža, Podjune in Zilje, v petek z narodopisnimi težišči in nato v soboto, ko boste že šteli urice do polnoči, v prijetni družbi z voščili vašim dragim. Srečno novo leto! SREČNO NOVO LETO! Po tradiciji bodo prvi dan v letu 1989 gosti v studiu predstavniki družbe in osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev: predsednik deželne vlade dr. Peter Ambrozy, predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Bilanca in izgledi: tudi kritično. Oddajo bo vodil Mirko Bogataj, vodja slovenskega sporeda Avstrijskega radia. — Prvi delovni dan v letu 1989 bo v jedru oddaje oblikoval Marjan Velik s športnimi viški preteklega leta. Halo, prijatelji! Partnerski magazin bo vodil Jurij Perč. V sredo, 4. januarja, boste lahko poslušali popevke leta, v četrtek, dan kasneje, pa besedo in melodijo naših dolin: Rož — Podjuna — Zilja. 6. januarja bo slovenski radio ponovil reportažo iz Krke ob višku Heminega leta, ko je bil papež Janez Pavel II. prvič uradno v naši deželi in je romanje treh dežel izzvenelo s slovesno, trojezično službo božjo z nagovorom papeža tudi v slovenskem jeziku. — Od pesmi do pesmi — od srca do srca boste svoje drage lahko pospremili v soboto, 7. januarja, na praznični dan 8., dan kasneje, pa boste v radiu lahko slišali izbor iz glasbene produkcije '88 slovenskega radia. Sodelujočim in ostalim morda vzpodbuda za še bolj zavzeto pevsko in instrumentalno dejavnost. — Slovenščina, moj jezik. Materin jezik. Ob zaskrbljujočem razvoju akcija Katoliške mladine. Reportažo o poteku bo v ponedeljek, 9. januarja, pripravila Kornelija Vospernik. — Halo, prijatelji! V torek verjetno ne boste slišali sporeda, ki bi vas navdušil. Ivan Antolič, priljubljeni pater iz Sveč, bo namreč z mladimi pričal o občutkih v mladih srcih, ko je prepir v hiši, in sta si atej in mamica v laseh: Takrat mislim, da bo vojna . . . 20. koroški kulturni dnevi Univerza za izobraževalne vede v Celovcu Predavalnica I Vsa predavanja se bodo prevajala simultano v oba deželna jezika Spored: Torek, 27. 12. 1988 9.30 Otvoritev 10.00 Avguštin Malle/Nace Šumi — Koroški kulturni dnevi ob 20. obletnici 11.00 Vasilij Melik — Leto 1918 v slovenski zgodovini 14.30 Andreas Moritsch, Astrid Eichwalder, Heidi Grafenauer, Peter Oberdam-mer, Thomas Wiltner, Brigitte Kuchar — Proces nacionalne diferenciacije na Koroškem na primeru Štefana, Blač, Borovelj in Železne Kaple. Teorija, metoda in prvi izsledki raziskovalnega projekta 17.00 Predstavitev knjig „DRAVA-SZI 1988" 19.30 Polde Bibič: Iz zakladnice slovenske besede • „Slovenščina moj jezik" — Akcija Katoliške mladine in Krščanske kulturne zveze — predstavitev (Prireditev poteka v Modestovem domu, Dr. Richard-Canavalgasse 114, Celovec) Sreda, 28. 12. 1988 9.30 Ljubo Bavcon: Človekove pravice in njihovo varstvo v Jugoslaviji danes 10.30 Feliks J. Bister: Prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic v Avstriji • „Projekt Tevžej" predstavlja 1. igrani slovenski film na Koroškem: „Tevžej" (režija: Marjan Sticker, kamera: Miha Dolinšek). Amaterski eksperimentalni film traja 20 minut. 12.00 Tiskovna konferenca 12.30 Film „Tevžej", nato diskusija o filmu 19.00 Večerna predstavitev filma „Tevžej" 14.30 Podijska diskusija: Urbana družba in manjšine v alpsko-jadranskem prostoru Diskutirajo: Darko Bratina — Trst; Vladimir Klemenčič — Ljubljana; Hans-Jörg Waldner —Južni Tiral; Albert F. Reiferer — Dunaj; Franci Bereinig — Celovec; diskusijo vodi Teodor Domej Žili Petek, 30. decembra Poglejmo v koledar. Sobota, 31. decembra Duhovni nagovor (Ivan Antolič). — Voščila (Marica Hartmann) Nedelja, 1. 1. 1989 SREČNO NOVO LETO! Zelena miza s predstav, osrednjih organizacij kor. Slovencev in preds. koroške vlade. Ponedeljek, 2. januarja Športni viški leta. Torek, 3. januarja Halo, prijatelji! Sreda, 4. januarja Popevke leta. Večerna 21.—22.00 25. obl. smrti pisatelja Ksaverja Meška. — 300 let od izida znamenite Valvasorjeve „Slave vojvodine Kranjske“. — (I. Virnik). Četrtek, 5. januarja Rož — Podjuna — Žila. Petek, 30. 12. — 2. del Poglejmo v koledar! Nihče izmed nas ne more izhajati več brez koledarja. Oblik tega priročka, ki nam ob uri meri čas, je nešteto. Imamo stenski koledar, ki naj bi bil tudi okrasek, poznamo žepni koledar, posebno priljubljeni pa so seveda koledarji iz knjižnih darov Mohorjeve založbe in Slovenske prosvetne zveze. Veliko zanimivega se najde v teh koledarjih. Sreda, 4. 1. 1989. Večerna oddaja 21.00—22.00 Pred 300 leti je izšla Valvasorjeva „Slava vojvodine Kranjske“ V prvi večerni oddaji v novem letu se bo Ivan Virnik v svojem spominskem zapisu osredotočil na posebno zanimiv dogodek: 300 let je od tega, da je Valvasor izdal „Slavo vojvodine Kranjske — Die Ehre des Herzogthums Grain “. Delo je pisano v nemščini in razdeljeno na 15 knjig, vezanih v štiri dele, ki obsegajo skupaj 3532 strani in imajo še 24 prilog in več kot 500 ilustracij. Po vzorcu te knjige je Valvasor napisal tudi delo „Slava Vojvodine Koroške". Koroška pa bo v prvi večerni oddaji leta 1989 zastopana s spominskim zapisom ob 25-obletnici smrti pisatelja Ksaverja Meška, znanega po njegovih značilnih koroških zgodbah. STRAN 39 Prireditve/Radio PRIREDITVE /^|^\Kat. dom prosvete W//Kath. Bildungsheim SODALITAS 9121 Tainach/Tinje ■^(0 42 39) 26 42 od torka, 27. decembra, od 9. ure do četrtka, 29. decembra, do 13. ure Jezikovni tečaj mednarodnega jezika — ESPERANTO JEZIK ZA 3. TISOČLETJE Voditelj: mag. Herbert Mayer, Dunaj od srede, 28. decembra, od 9. ure do četrtka, 29. decembra do 13 DUHOVNE VAJE ZA DIAKONE, nem. Voditelj: bo objavljen v posebnem razpisu od četrtka, 29. decembra, od 9. ure do sobote, 31. decembra do 13 ure DNEVI PETJA IN IGER ZA OTROKE Vodstvo: Andreja Lepuschitz s sodelavkami in sodelavci KOM Prireditelj: KOM Soprireditelj: Dom v Tinjah od ponedeljka, 2. januarja 1989, od 9. ure do torka, 3. januarja 1989, do 17. ure Novoletno srečanje: ... IN JUTRI . . . Predavajo: dr. Drago Ocvirk, dr. Anton Trstenjak in dr. Alojz Rebula v ponedeljek, 2. januarja 1989, ob 19. uri KONCERT BAROČNE GLASBE Dina Slama — alt, čembalo, Irena Pahor — kljunasta flavta, viola da gamba, Miloš Pahor — kljunasta flavta, prečna flavta od sobote, 7. januarja 1989, od 14.30 ure do nedelje, 8. januarja 1989, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, sodnik in duhovnik od ponedeljka, 9. januarja 1989, od 18. ure do četrtka, 12. januarja 1989, do 13. ure Duhovne vaje za članice Živega rožnega venca V ŠOLI VELIKIH MOLIVCEV od sobote, 14. januarja 1989, od 15. ure do nedelje, 15. januarja 1989, do 13. ure Seminar o sanjah: RAZUMETI SANJE IN SANJAČE, nem. Predavatelji: univ. prof. dr. Erich Löschenkohl v petek, 20. januarja 1989, ob 19.30 Forum za družbena vprašanja: CERKEV V AVSTRIJI — MED VIZIJO IN REALNOSTJO, nem. Predavatelj: dr. Paul Schulmeister v sredo, 25. januarja 1989, ob 19.30 Predavanje o mistiki: KRISTJANI V PUŠČAVI, nem. Predavatelj: dr. Peter Schleicher RAZSTAVE CELOVEC Razstava del RUDIJA BENETIKA — „Krave in biki" delo na papirju. Kulturna taberna Pri Joklnu (do 31. 12. 1988) TINJE Razstava del BOGDANA POTNIKA (akvareli in oljnate slike) Galerija Tinje (do 13. 1. 1989) LJUBLJANA Mednarodna razstava „POTA K MODERNI IN AŽBETOVA ŠOLA V MÜNCHNU“ Narodna galerija v Ljubljani, Cankarjeva 20 (razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka do 15. 1. 1989). CELOVEC Posebna razstava — Maria Lassnig, akvareli. Kärntner Landesgalerie (do 29. 1. 1989) ŠENTLIPŠ KONCERT IN MEDITACIJA s Friedbertom Kerschbaumerjem Čas: ponedeljek, 26. dec., ob 9.30 (po maši) Kraj: v Šentlipšu Prireditelj: fara Šentlipš ŠKOCIJAN BOŽIČNI KONCERT Slovenskega okteta Čas: četrtek, 29. dec., ob 19. uri Kraj: farna cerkev v Škocijanu Prireditelj: fara Škocijan BOROVLJE SILVESTROVANJE Čas: sobota, 31. dec. 1988, ob 20. uri Kraj: v Mestni hiši v Borovljah Prireditelj: SRD iz Borovelj, Slovenjega Plajberka, Šentjanža in Sel Kota Bogat srečolov in druga presenečenja Igra: ansambel „Zmeda" GLOBASNICA Mariborski oktet KONCERT BOŽIČNIH PESMI Čas: na Štefanovo, 26. dec. 1988, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici SVEČE BOŽIČNICA SPD „Kočna“ Čas: na Štefanovo, 26. dec. 1988, ob 19. uri Kraj: gostilna Adam v Svečah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Kočna" v Svečah Nastopajo: Moški pevski zbor Kočna, otroški zbor, mešani pevski zbor, učenci Glasbene šole, mladina z igrico „Božični večer" (Anamarija Zlobec) TINJE KONCERT božičnih skladb starih avtorjev Čas: pon., 2. januarja 1989, ob 19. uri Kraj: v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Spored bo oblikoval GALLUS CONSORT iz Trsta Dina Slama — glas, čembalo, Irena Pahor — viola da gamba, kljunasta flavta, Miloš Pahor — prečna in kljunasta flavta Prireditelja: Prosvetno društvo Lipa v Velikovcu in Katoliški dom v Tinjah SADNA KOMEDIJA Revolucija v deželi sadja in zelenjave v soboto, 7. januarja 1989, ob 19.30 Pri Miklavžu v Bilčovsu v nedeljo, 8. januarja 1989, ob 9.15 v farni dvorani v Št. Lipšu v nedeljo, 8. januarja 1989, ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: Lutkovna skupina dunajskih študentov ŽELEZNA KAPLA božični in novoletni koncert Akademskega pevskega zbora „Boris Kraiger“ iz Maribora Bas: na Štefanovo, 26. dec. 1989, ob 15. Uri [Jraj: v farni cerkvi v Železni Kapli Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli STEBEN blagoslovitev konj Bas: na Štefanovo, 26. dec. 1988, ob 11. uri ^raj: pred farno cerkvijo v Štebnu iV- maša bo ob_10. uri. TUpnijski svet v Štebnu vabi vse prijatelje jn Posestnike konj, da se s konji udeležijo ,e blagoslovitve. STIČNA ^ sob0t0i 31. grudna 1988, zvečer bo v ^tični na Dolenjskem NOVOLETNA MOLITVENA NOČ. Za skupno potovanje skrbi: Albert Smreč-nik, 9142 Globasnica 43, tel. (0 42 30) 211 (med 20. in 21. uro) CELOVEC 38. SLOVENSKI PLES Čas: sobota, 7. januarja 1989, ob 19.30 Kraj: velika dvorana Doma sindikata v Celovcu Igrata: ansambla Henček iz Slovenije in Zmeda iz Št. Primoža Gost: Slovenski oktet Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza SELE KONCERT Čas: na Štefanovo, 26. dec. 1988, ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Selah Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina" v Selah Nastopajo: „4J“ in Podhumška dekleta GLOBASNICA PLES NA ŠTEFANOVO OGLASI Dr. Franc Wutti obvešča, da je ordinacija od 27. do 31. decembra 1988 zaradi dopusta zaprta. Vodstvo Mohorjeve knjigarne sporoča, da bo od 2. 1. 1989 do 7. 1. 1989 zaradi inventure zaprto. RAZPIS — Informacijski center avstrijskih narodnosti na Dunaju razpisuje mesto TAJNICE. Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov ter strojepisje; smisel za samostojno pisarniško delo in za organizacijo. Prijave sprejemamo po telefonu (0463) 51 25 28 ali (0222) 53 31 504. Import-eksport družba v Celovcu išče sodelavca za delo v skladišču oz. prodaji. Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov in osnovno znanje EDV; šolska izobrazba: trg. akademija. Prijave pošljite na: Import-eksport IMPATEX, Ebentaler Straße 147, 9020 Celovec, tel.: (0463) 37 142. Prisrčno Vas vabimo v gostilno ŠOŠTAR v Globasnici na Štefanov ples, ki bo v ponedeljek, 26. decembra, s pričetkom ob 20. uri. Za ples igra ansambel HAP-PY-END s pevcem Fredijem Kinkom. (Čaka vas nagradni kviz z bogatimi nagradami.) Prost vstop. RAZPIS Društvo GLASBENA ŠOLA razpisuje mesto ADMINISTRATORJA Pogoji za nastavitev: zaključena trgovsko-gospodar-ska izobrazba znanje obeh deželnih jezikov znanje strojepisja in knjigovodstva smisel za samostojno pisarniško delo in za organizacijo mobilnost (avto ali vsaj vozniško dovoljenje) osebna zavzetost za glasbeno izobrazbo naše mladine Interesenti naj pošljejo prošnjo za nastavitev skupno s spričevalom in življenjepisom na naslov: Društvo GLASBENA ŠOLA Mikschallee 4 9020 Celovec Čas: na Štefanovo, 26. dec. 1988, ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Nastopa: ansambel HAPPY END in Fredi Kink Prost vstop. ŠT. LIPŠ BOŽIČNA IGRA Čas: petek, 6. januarja 1989, ob 9.30 (po maši) Kraj: farna dvorana v Št._ Lipšu Nastopa: farna mladina Št. Lipš Prireditelj: farna mladina Št. Lipš 23. decembra 1988 Franc Wiegele In Ani Müller Športnika leta 1988 Izbor športnika leta 1988 1. Franci Wiegele 81 točk 2. Ani Müller 80 točk 3. Milan Hribernik 69 točk 4. Franci Wieser 53 točk 5. Sadjak l/ll, Kreutz, Ramšak, Wölbl 48 točk 6. Hanzi Smrtnik 46 točk 7. Jurij Deisinger 35 točk 8. Marti Oraže 32 točk 9. Fridi Osojnik 26 točk 10. Marijan Oraže 22 točk Mladi upi 1988 1. Peter Wrolich 88 točk 2. Daniel Užnik 73 točk 3. Jana Jelen 68 točk 4. Niko Zwitter 46 točk 5. Kristijan Wrolich 45 točk 6. Marko Smrtnik 44 točk 7. Klavdija Miklau 34 točk 8. Sandra Kopašič 20 točk 9. Katja Malle . 18 točk 10. Herbert Rulitz . 16 točk 11. Tatjana Zablatnik 11 točk Martin Wiegele . 11 točk 13. Adi Miklau ... 8 točk 14. Silvana Oraže ... 6 točk Marijan Jelen 6 točk Moštva leta 1. SAK 2. SK Aich/Dob 3. DSG Sele - namizni tenis 4. SŠZ - šah ORF - SLOVENSKA ODDAJA, SLOVENSKI VESTNIK IN NAŠ TEDNIK SO LETOS SKUPNO IZBRALI ŠPORTNIKA LETA 1988. KERIMAMOCELO VRSTO MLADIH ZELO USPEŠNIH TALENTOV, SMO NAPRAVILI ŠE POSEBEN „IZBOR“ ZA NAŠE MLADE ŠPORTNIKE. IZ VSAKEGA UREDNIŠTVA JE GLASOVALO PO TROJE UREDNIKOV. 1. in športnik leta (81 točk) FRANCI WIEGELE (ŠD Zahomc) — smučarski skoki 5. mesto in najboljši Avstrijec na 36. skakalni turnerji Inter-sport (14. mesto Oberstdorf, 12. mesto Garmisch, 13. mesto Berg Isel, 6. mesto Bischofshofen). 18. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, 43 točk (za Vettorijem 5., drugi najboljši Avstrijec). 16. mesto na svetovnem pr-, venstvu v smučarskih poletih v Oberstdorf u, 8. mesto na Švicarski turneji (18. mesto St. Moritz, 17. mesto Gstaad). Peti član avstrijske reprezentance na olimpiadi v Calgaryju. Avstrijsko prvenstvo: 4. mesto (70-metrska skakalnica), 6. mesto (90-metrska skakalnica). 17. mesto na Holmenkollenu, 2x 11. mesto na polarskem prvenstvu na Finskem, 12. mesto v Sapporu. 2. in športnica leta(80 točk) ANI MÜLLER (DSG Podgorje) — lahka atletika Udeleženka svetovnega prvenstva v Avstraliji in na Novi Zelandiji (15 km in cross tek). Avstrijski naslovi na 10.000 m, 15.000 m in 3000 m (skupno že 35. avstrijski naslov); nov av- strijski rekord na 15.000 m (56: 43); Koroški naslovi na istih distancah. 3. (69 točk) MILAN HRIBERNIK Semikontakt karate Avstrijski prvak do črnega pasu. 4. mesto na svetovnem prvenstvu. 4. (53 točk) FRANCI WIESER (BC Celovec) — boks Koroški prvak srednje kategorije. Avstrijski viceprvak juniorjev. 3. mesto na avstrijskem splošnem prvenstvu. 5. (48. točk) FRANC in LOJZE SADJAK, MIHA KREUTZ, IVAN RAMŠAKj KRISTIJAN WÖLBL (SAK, Pliberk) — nogomet _ Igralci koroške nogometne reprezentance. 6. (46 točk) HANZI SMRTNIK (SŠK Obir) — sankanje Zmagovalec koroškega pokala „Raiffeisen“. 7. (35 točk) JURIJ DEISINGER (Post SV) — šah____ Čeprav letos ni igral več za Pošto v prvenstvu, je na mednarodnem turnirju premagal velemojstra Kasanoviča. Deisinger ima trenutno pribl. 2200 elo-točk. 8. (32 točk) MARTI ORAŽE (DSG Sele) — namiznirtenis^____- Igralka ženske ekipe v B-li9'’ 9. (26 točk) FRIDI OSOJNIK (SŠK Obir) — sankanje —— 10. (22 točk) MARIJAN ORAZE (BC Celovec) — boks Šport MLADI UPI 1. in najboljši športnik leta 1988 (88 točk) PETER WROLICH (ARBÖ Konsum Beljak) - kolesarjenje Avstrijski šolarski prvak v cestni dirki, 3. mesto v tekmovanju na kronometer, 3. mesto v dvojici, 2. mesto v prvenstvu na goro. Koroški prvak v cestni dirki, v tekmovanju na kronometer in prvenstvu na goro. Tek na smučeh: 4. mesto v posameznem tekmovanju na koroškem prvenstvu, 2. mesto v štafeti z Union Podrožco. 2. (73 točk) DANIEL UŽNIK (ŠD Šentjanž) — smučanje Zmagovalec pokala Tyrolia (3 zmage, 2x 2. mesto), zma- govalec štajerskega prvenstva, prvak ASKÖ. Daniel Užnik je trenutno pri fantih na Koroškem, Štajerskem in v Sloveniji med najboljšimi. 3. (68 točk) JANA JELEN (SŠK Obir) — karate Koroška prvakinja. 4. (46 točk) NIKO ZWITTER (ŠD Zahomc) — smučarski skoki Koroški mladinski prvak. 5. (45 točk) KRISTIJAN WROLICH (Union Podrožca) — tek na smučeh Koroški prvak pri otrocih II, zmagovalec 20 posameznih tekem; 4. mesto na mednarodnem tekmovanju v Italiji. 6. (44 točk) MARKO SMRTNIK (NTK Celovec) — namizni tenis 4. mesto na koroškem mladinskem prvenstvu. 7. (34 točk): KLAVDIJA MIKLAU (SŠK Obir) — sankanje. 8. (20 točk): SANDRA KOPAŠIČ (SŠK Obir) — karate — 2. mesto na koroškem prvenstvu juniork. 9. (18 točk): KATJA MALLE (ŠD Šentjanž) — smučanje. 10. (16 točk): HERBERT RULITZ (SŠZ) — šah. 11. (11 točk): TATJANA ZABLATNIK (ŠD Šentjanž) — smučanje; MARTIN WIEGELE (ŠD Zahomc) — smuč. skoki. 13. (8 točk): ADI MIKLAU (SŠK Obir)— sankanje. 14. (6 točk): SILVANA ORAZE (ŠD Šentjanž) — smučanje. MARIJAN JELEN (SŠK Obir) — karate. MOŠTVA 1. in moštvo leta 1988 (29 točk) SLOVENSKI ATLETSKI KLUB (nogomet) 3. kolo avstrijskega pokala, 6. mesto v sezoni 87/88. 2. mesto po jesenskem delu prvenstva koroške lige, 6 nogometašev SAK (Stern, Hanser, Burger, Kreutz, L. in F. Sadjak) je igralo za koroško reprezentanco. Vigredi sta igrala tudi še Velik in Wölbl. 2. (28 točk) SK AICH/DOB ______________ _______ (odbojka) Koroški prvak, koroški pokalni zmagovalec, koroški prvak pri juniorjih. 3. (23 točk) DSG SELE (namizni tenis) Ženska ekipa je dosegla v B-ligi 2. mesto, moška ekipa pa je vstopila v koroško ligo. 4. SSZ/CARTRANS (8 točk) (šah) Slovenski igralci koroške nogometne reprezentance v letu 1988 Šport STRAN Bojan Križaj bo vadil z naraščajem Bojan Križaj bo treniral Šentjanž Od 26. do 31. decembra bo Bojan Križaj treniral v Sloveniji naraščaj iz Šentjanža. 11 tekmovalcev, mdr. tudi veliki talent Daniel Užnik, bo treniralo z zmagovalcem svetovnega pokala v slalomu. Kdo je omogočil ta senzacionalni program? Turistična agencija Cartrans v Celovcu na ta način nedvomno najbolj efektivno pomaga našim smučarjem. Te dni je izšlo tudi letno poročilo Užnik je uredil letno poročilo, ki je ŠD Šentjanž. Je zelo obsežno in kot hkrati tudi dokaz za zelo pestro in vsako leto zelo informativno. Sekcijs- uspešno dejavnost smučarjev v ki vodja in trener ravnatelj Erich Šentjanžu. Novo letno poročilo ŠD Šentjanž BILJARD I. moštvo slovenskih biljardistov je v prvem kolu vigrednega prvenstva nastopilo v novih prostorih gostišča Juenna proti moštvu s Suhe, kateremu je jeseni podleglo 6:2. Že od vsega začetka je iniciativo prevzelo slovensko moštvo in v prvem polčasu vodilo s 3:1. V drugem polčasu je slovensko moštvo nekoliko popustilo. Tesno zmago s 5:3 sta SBK-u zagotovila St. Verh-njak in V. Kušej, ki je slavil prvo zmago v tekočem prvenstvu. Točkovali so še P. Verhnjak, R. Pukel in M. Krištof. SBK/Pos. Pliberk — Suha 5:3 Beljak — Velikovec 3:5 Meran — Sinča vas 7:1 Wolfsberg — Labot 6:2 Lestvica B-lige: 1. Velikovec II 2. Meran II 3. Wolfsberg I 4. Beljak II 5. SBK I 6. Suha 7. Labot 8. Sinča vas 8 + 28 14 8 + 18 13 8 + 16 12 8 + 10 10 8 - 10 6 8 - 12 4 8 - 22 4 8 - 28 1 II. moštvo je nastopilo v Celovcu proti moštvu Eintracht kateremu je podleglo 1:7, točkoval je Ir- n Ml.'!' SBK/Posojilnica Pliberk vabi na OTVORITEV novih prostorov, ki bo 5. januarja 1989 v JUENNI! Slovenski atletski klub VABI NA ples SAK ki bo 26. 12. 1988, ob 20. uri v hotelu OBIR v Železni Kapli Igra skupina „DON JUAN“ ORF-slovenska oddaja pa bo izbirala najlepšo popevko preteklega leta. Karate: SŠK Obir na koroškem prvenstvu spet zelo uspešen Na 15. koroškem prvenstvu v shotokan-karate-ju so pretekli konec tedna Obirčani dosegli v Wolfsbergu spet lepe uspehe. Pri ženskah je Jana Jelen že drugič osvojila koroški naslov, Sandra Kopašič pa se je prav tako uvrstila že drugič na drugo mesto. Sekcijski vodja SŠK Obir Valerij Sitter je bil po ponovnem uspehu na koroškem prvenstvu zelo zadovoljen. Sicer sta Jana Jelen in Sandra Kopašič že lani dokazali, da sta trenutno najboljši v svojih kategorijah, toda prav letos je veljalo ponoviti lanski uspeh. Trener Karlo Jurič iz Slovenije pa je dekleti spet dobro pripravil. Na splošno je delo v karatejski sekciji zelo uspešno, pohvale vredno pa je seveda vodstvo, brez katerega bi ti uspehi gotovo ne bili možni. Koroško prvenstvo v Wolfsbergu: Kata-ženske 1. Jana Jelen (SŠK Obir) 2. Sandra Kopašič (SŠK Obir) 3. Lydia Zrafl (Wolfsberg) Odbojka: težak nasprotnik za SK Aich/Dob V prvenstvu so Dobljani v preteklem kolu brez večjih težav premagal| ATSC Celovec 3:0, zato pa so dobili v koroškem pokalu najtežjega nasprotnika. Vodeči na lestvici VBK Wolfsberg je nasprotnik Dobljanov, ki so letos v prvenstvu podlegli lanskemu viceprvaku, ki je letos nedvomno veliki favorit na 1. mesto. Zdaj čaka seveda precej dela na mladega trenerja Lojzeta Opetnikai ki mora kar na dveh straneh — v pOj kalu in v prvenstvu — skušati ugnal' VBK Wolfsberg. Prvenstvena tekma: SK Aich/Dob — ATSC Celovec 3:0 (16:14, 15:6, 15:7) Sapporo: Franci Wiegele na 12. mestu Wiegele se je kvalificiral za37. skakalno turnejo Intersport Tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih skokih Prve točke v svetovnem pokalu smučarskih skakalcev je dosegel Franci Wiegele pretekli konec tedna na olimpijski skakalnici v Sapporu na Japonskem. V Calgaryju Wiegele še ni skakal, zato pa se je peljal skupno s Felder-jem, Vettorijem in Strannerjem na tekmovanja na Japonsko. Na prvem tekmovanju na 70-metrski skakalnici se Wiegele ni počutil ravno najbolje in s 54. mestom tudi ni dosegel finala. 70-metrska skakalnica: 1. Nykä-nen (Fin) 219,7; 2. Thoma (NDR) 204,4; 3. Braaten (Nor) 200,8; 13. Vettori; 26. Felder; 27. Stranner; 54. Wiegele. Na 90-metrski skakalnici pa je šlo Wiegeletu precej bolje in z dvema enakomernima skokoma je dosegel 12. mesto in je bil s tem najboljši Avstrijec. 90-metrska skakalnica: 1. Böklov (Šve) 222,0; 2. Nikkola (Fin) 216,5; 3. Nykänen (Fin) 212,5; 12. Wiegele 165,0 (97/94); 21. Stranner 153,0; 34. Felder 140,4; 57. Vettori 63,5; 10 let Pliberški časopis PLIBERŠKI ČASOPIS in Posojilnica-Bank Pliberk vabita na plesni tečaj ki bo od nedelje, 15. 1. 1989, ob 16.00 uri pri FL0RIANU v V0GRČAH Prijavijo se lahko odrasli in mladinci. Če bo dosti prijav, bomo naredili tečaj za odrasle in posebej za mladince. Tečaj, ki bo trajal 10x2 uri, bo vodil plesni učitelj GREGOR KRIŠTOF. m ^ofpi J«*, ...........& .< ÄSf š^Adp^; , oSfg; giSf ovec z^f^ofe'' Ä2Äte^r '^pi gg?^'c'1 ßpl^CA, Hožu ft&AS >oslovaJ-^ ü^> »ä5' o oi, Z/i./ „Ne imejmo doma knjig samo zato, da bi na njih rezali salame, z njimi podlagali vagutaste omare, pobijali muhe in jih metali za mačkami. Jaz hodim s knjigami celo v posteljo“ (univ. asistent dr. Ludvik KARNIČAR v Mohorjevem koledarju 1989). Knjižni dar je na voljo pri poverjenikih in v Mohorjevi v Celovcu (Tel. 0463/5651517) LETOŠNJI KNJIŽNI DAR CELOVŠKE MOHORJEVE JE V ZNAMENJU MLADINE! Qfagosßoußjene božične pftagnibe in sftecno nouo Peto ^Vam gefajo SODELAVKE IN SODELAVCI MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU Mohorjeva — Hermagoras Viktringer Ring 26,9020Celovec/Klagenfurt, tel. 0463/5651517 ZALOŽBA — TISKARNA — KNJIGARNA — DOMOVI ' Z'