*i gnfewmS. Cena pos. St. 2 K. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTI Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gradišče 17/1. - St telef. 552. - Ste v. računa pri tek. uradu 11.953. — Dopisi sc ne vračajo. Plača in 1»ZI se v Ljubljani. —očalna m ozemlja SHS: Izhaja vsako sredo in sobot i -g*;*,: :;•••■ •: > '§j SLefto IV. Ilubliama, 19. januarja 1921. Štev. 5. VSEBINA s Pripoznanje k državi. — Pr.-račun 1921/22 za trgovincun industrijo. — O vodnih silah, elektrarnah In sličnem. — Smo li jedna država? — Kranjska industrijska družba. — K uradniškemu vprašanju. — Dopisi. — Izpremembe v trgovskem in obrtniškem registru. — Izvoz in uvoz. — Narodnogospodarske zadeve. —a Razno. — Borza. — Tržna poročila. Pripoznanje k državi. Danes hočemo v okviru programa našega lista izpregovoriti nekaj resnih ¥esedi o stališču, ki nam ga je zavzeti napram državi. Po volitvah v konsti-tuanto Se je razmerje političnih sil v Jugoslaviji popolnoma odkrilo, in pred par dnevi je neki neodvisni beogradski dnevnik jasno opredelil stališče vseh strank, ki so stopile v konstituanto, oapram državi. List razlikuje tri skupine. V prvo kategorijo šteje stranke, ki so odločene, na temelju moderniziranega sedanjega družabnega reda aktivno in celo z vsemi silami sodelovati pri izgradbi države, v drugo kategorijo šteje list stranko, ki sicer prizna državo, ali hoče aktivno sodelovati v državnem življenju šele po popolni zrušitvi sedanjega družabnega r'da; v tretji skupini pa so naštete stranke, ki odkrito zanikajo eksistenčno pravico Jugoslavije ter si šele na njenih razvalinah in s sodelovanjem strankarskih pristašev v drugih državah obetajo uresničenje svojih političnih ciljev. V katero izmed naštetih skupin je uvrstiti obilico jugosloven-skih političnih strank, bo vsak površen fakTuvidel. naŠega javnCga življCIlja V dob. splošne nezadovoljnosti in premnogih vladnih napak — vsaj podoba je taka čeprav priznamo, da nam vse niti državne politike iz oddaljene Ljubljane znane biti ne morejo, je nujno potrebno, da o tem važnem vprašanju tudi s svojega nestrankarskega stanovskega stališča izpregovo- O vodnih silah, elektrarnah in sličnem. Predaval na sestanku elektrarn 9. okt. 1919 g. ing. Dušan Sernec. (Nadaljevanje). Preidem k konkretnem slučaju. hniiiiH,^ S-um že prei omenil, je naj-Dravi Tn" *'* °a Slovenskem najti Tam že obstoja v voiski zeo-tovljena elektrarna pri Fali z 26 000 kilovoltamperov ali okroglo 40000 konjskih sil, ki je pa projektirana za povečanje na 35.000 kilovoltamperov ali 52.000 konjskih sil, a je last štajerske elektriške družbe. Vrhtega je bila že podana koncesija mestam Maribor in Gradec za izkoriščanje Drave pri Mariboru z 23.000 konjskimi silami. Nad Falom so vložili dva projekta aJe 1 d(;žeini odbor, skupno s prej-omenjeno štajersko električno in avstrijsko stavb,nsko družbo, za naprave v svrho prometa in proizvajanja sile Nadalje so koncesije že podane za dve naprave pod Mariborom. Zgrajeno je tedaj 26.000 kilovoltamperov (40.000 k. s.), kar se da z vzidavanjem strojev, kakor prej omenjeno, povečati, konsesijoniranih 95.000 kilovoltamperov (142.000 k. s.) in projektiranih okro- rimo jasno besedo. Zabavljanje in pritoževanje ja zavzelo tak obseg, da se vidi, kot da stojimo pred likvidacijo. Naravno je to več ali manj, ker vsaka v praktičnem življenju stoječa oseba dnevno doživi velike neprilike in razočaranja. Iskati je tukaj treba izhoda iz zablode, drugače nas morejo zaliti valovi brzega razvoja dogodkov. Predvsem hočemo ugotoviti, da vstrajamo po svojem prepričanju na ohranitvi sedanjega družabnega reda, ki pa danes zahteva vsestranskih reform, ker namreč ne moremo stopiti na utopi-stična pota. Kakor hitro se postavimo ria to stališče, moramo nujno priznati, da stojimo blizu strankam, ki jih je beogradski list uvrstih v prvo kategorijo. Zavesti se moramo, da je naš edini spas podpiranje vseh onih sil, ki se odkrito priznavajo k državi, in da je -a vsakega izmed nas nedopustno, v svoj; kritiki iti tako daleč, da v konkretnem primeru pusti državo na cedilu, ali se iz nje celo norčuje. Vsa ta izvajanja sledijo nujno eno iz drugega in so bazirana predvsem na praktičnih razlogih, ker namenoma pustimo drugo, čustveno stran, idejo jugoslovenskega narodnega edinstva pri strani. Jugcslovenska ideologija je še mlada in treba je še cele velike renesanse, da bo postala vsem evangelij. To narodno prerojenje je v polnem razvoju ali zaenkrat si hočemo ogledati drugo stran našega državnega življenja. Vse, kar se od naše strani dnevno greši v tem oziru, ima svoj izvor, rekli bi, v pomanjkanju državne vzgoje. Posamezni trgovec, industrijalcc in obrtnik vidi večinoma edino le sebe in se ne zaveda, da je tudi član svojega stanu in majhen člen velike družbe, ki jo sestavljajo mnogobrojni stanovi. V pretekli dobi to primitivno naziranje ni bilo tako kvarno, ker je slovenski človek bil le bagatelni drobec v obširni državi, in je bila tudi avstrijska ustava taka, da je bilo sodelovanje gl o 70.000 kilovoltamperov (105.000 k. s.). Vse to na razmeroma kratki progi štajerske Drave (Rosshaendler). Mišljeno je bilo, z elektriko preskrbeti pred vsem Maribor in Gradec, potem pa elektriko napeljati celo do Dunaja, tedaj 270 km daleč. Da bi pripustila Jugoslavija uresničenje teh projektov po prvotnem načrtu, ir “le k triko izvažati v Avstrijo, o tem bi bila vsaka razprava odveč. Mesto na severu, si bodo morale te naprave najti svoj kor.zum na jugu. Vprašanje je, na kak način se to izvede. Štajerska elektriška družba, ki je posestnica elektrarne pri Fali, sestoji večinoma iz švicarskega kapitala. Skupno delovanje ž njo, seveda izl°č'vši njene elektrarne v nemškem delu Stajers,^ južno in severno Gradca, i bilo mogoče. Minister za finance menda ne bi mogel pričakovati, da pne e kaj prida švicarskih frankov v deželo ker bi morala njih večina ostati za potrebne nabave v inozemstvu, vendar pa bi bilo za Jugoslavijo trenutno še to pomembno, da ne bi bilo treba šteti lastnega denarja v inozemstvo. Skupno delovanje naših javnih zasto-pov (države event. avtonomij, mest, itd.) s švicarskim podjetjem, bi se dalo na različne načine izvesti. Družba jev da- stanovskih in strokovnih organizacij v važnih javnih vprašanjih mnogo bolj omejeno. Vsa ta uspavajoča idila pa je preko noči izginila, in vsa svetloba, ki moramo zdaj venomer vanjo zreti, nas je le preveč premotila. To treba odkrito priznati. Ncod!ožlj!va potreba je, da čim-preje preživimo to mišljensko regeneracijo in stopimo na plan s čutom soodgovornosti za državne posle. Zato pa je treba bolj negovati čut za javni interes in poglobili stanovsko organizacijo. Vsak posamezni član trgovskih gremijev in zadrug naj se zaveda, da nosi soodgovornost za naše narodno gospodarsko življenje. Treba je premostiti prepad med posameznikom in vrhovnimi predstavitelji državne politike in ustvariti stvarno koristno sodelovanje vseh pri onih javnih poslih, ki so za nas eksistenčnega pomena. Posamezni gremijalni člani naj preko medsebojnega konkurenčnega boja uvidijo, ‘da v gremiju tvorijo skupnost, ki mora na ven nastopiti čim najbolj sklenjeno. Skoro bi dejali, da smo govorili preveč brezobzirno, ali beseda je morala bil', izgovorjena. Razvoj dogodkov je jako nagel, da ni časa za nadaljnje zabavljanje in prerekanje, ampak je treba učinkovito poseči v našo javno usodo in nanjo uplivati. To pa nam bo mogoče le, ako bomo venomer imeli pred očmi vse velike in obsežne cilje, ki jih moramo doseči, ako nočemo, da nas p rehite drugi stanovi in razredi. Predvsem p« se ne smemo postavljati na ozkosrčno stališče in od bratov Srbov pričakovati vse delo, sebi pa prepustiti svobodo brezobzirne in vsled nepoznanja razmer večkrat tako krivične kritike. Proračun 1921122 za trgovino in industrijo. Na oddelku mihisterstva trgovine in industrije v Ljubljani se sestavlja proračun za bodočfc proračunsko leto. Ker je proračun tega oddelka za naše pridobitne sloje velikega pomena smatramo za potrebno izraziti tozadevno svoje želje. Proračun oddelka mini«terstva trgovine in industrije je znašal za leto 1919/20 1,521.289 rednih in 10.000 izrednih izdatkov 1920/21 2,491.766 rednih in 390 124 izrednih stroškov. Od tega je odpadlo na oddelek za trgovino in industrijo 465.897 K rednih in 85 000 izrednih izdatkov, za pospeševanje obrta 109.566 K, za mero-izkustvo 153.290 K rednih in 20.000 izrednih, za trgovsko šolstvo 806.681 K, za obrtno šolstvo 956.332 K rednih in 25.000 K izrednih. Proračun se je torej povečal od Jela 1919/20 na letošnji proračun za 1 000.000 K rednih in za 400 000 K izrednih izdatkov, od česar glavni delež pripade na oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljub Ijani in za trgovsko šolstvo, med tem ko se je pri obrtnem šolstvu proračun rednih izdatkov za 96.000 K rednih izdatkov zmanjšal. Proračun ministrstva trgovine in industrije za Hrvaško in Slavonijo znaša 1,032.642 K rednih in 100.000 K izrednih izdatkov, medtem ko je znašal l. 1919 2 686.272 K rednih in 2,859.130 K izrednih izdatkov. Razlika leži v tem, da v hrvaškem proračunu ni obseženo trgovsko in obrtno šolstvo, ki spada v resort pokrajinske vlade in da je proračun za pomorstvo in brodarstvo sam znašal 1,416.390 K rednih in 2,649 130 izrednih izdatkov. Proračuu za trgovino in industrijo v Dalmaciji je znašal leta 1920/21 975 721 K in za leto 1919/20 pa 256 022 K. Od tega pripade na obrtno izobrazbo 568.587 K in za trgovsko pa 231.918 K. Za Bosno in Hergovino znaša proračun za l. 1920/21 1,790.578 K od tega odpade na oddelek za trgovino in industrijo 542.000 K, na trgovsko akademijo pa 355 055 K, na ženske Strokovne šole 550 820 K, na deželne nih razmerah primorana, ne le trpeti kako sodelovanje naše javnosti, temveč se je z vsemi silami poprijeti (izključen izvoz električne sile, pomanjkanje zakona za prisilno vporabo javne in zasebne latnine za zgradbo električnih napeljav). Družba bi mogla z obstoječo elektrarno sama obratovati in naši javnosti, ki bi zgradila omrežje sama ali skupno z družbo, dobavljati električno silo na debelo po nizki ceni. Ta bi električno silo prevažala in nadrobno prodajo v posameznih občinah, kakor bi v posameznih sjučajih bolje kazalo, ali sama prevzela, ali prepustila občinam. Druga pot bi bila, da se vsa naprava združi 'v enotno podjetje, ki jo nadzoruje iz vseh udeležencev sestavljeni upravni svet. I retja, ki bi zahtevi po nacijona-liziranju podjetij najbolj odgovarjala, bi bila, da se elektrarna pri Fali kratko-malo kupi. V prvih dveh slučajih bi se moglo opcijo za slednji korak pridržati. Omrežje bi se predstavilo sledeče: Daljnovod najvišje napetosti spaja elektrarno s svojo parno rezervo, ki bi se imela postaviti tik premogokopa v Trbovljah. Od tam se cepijo daljnovodi srednje visoke napetosti, na eni strani do Ljubljane, na drugi strani do Zagreba in na tretji nazaj do Celja. Maribor preskrbuje elektrarna naravnost. Ni verjetno, da bi se pri potrebnem dogovoru s trbovljsko družbo porajale težkoče, dokler izvaja država veliki industriji, sicer nesimpatično, a nekaj časa gotovo še potrebno nadzorstvo proizvajanja in razpečavanja svojega blaga, da ne omenim tako radikalnih namer, kakor jih Čehi v svoji državi napovedujejo. V svesti sem si, da bo dolžina posebnih daljnovodov marsikoga ustrašila In da se bo ugovarjalo, da se lahko najde za Ljubljano in za Zagreb kak drug projekt ob Savi, v bližini teh mest. Temu nasproti bi naglašal, da je velikopetezen načrt mogoč le na veliki podlagi in, če bi Zagreb in Ljubljana s svojo okolico odpadle, bi ne le ta načrt, temveč tudi vsak drug velikopotezen projekt postal nemogoč. Za Ljubljano in okolico mi druga siia, s slično veliko kapaciteto, in znana. Za Zagreb bi mogel priti Gacky-projekt v poštev, a vprašanje je, kedaj l Ne glede na to, da bi bili dal,novodi pri tem projektu tudi znatni, bi se drznili dvomiti o tem, da bi pri veliki konkurenci projektov ob Savi, Kulpi itd. kmalu na katerokoli stran padla končnoveljavna delavnice za umetnost 190.226 K, na deželno tkalnico preprog 1,270 390, na tkalnico platna in vezil 200.260 K, na obrtne in trg. tečaje 166.000 K in meroizkustvo 60.515 K. Proračun za trgovino in industrijo za Srbijo znaša, ako odrač^namo mi-nisterstvo, za obrtno industrijski muzej 564 406 dinarjev, za trgovsko šolo v Skoplju 55.742 din., za trgovsko šolo v Biiolju 55.680 din., za drž. trgovsko akademijo 266.310 din., za upravo fondov 1,142.430 din., za trg. inšpektorat v Skoplju pa 60.426 dinarjev. Proračun oddelka trgovine in industrije za Slovenijo je med proračuni vseh ostalih resorjev najmanjši, za naše nove gospodarske naloge, katere moramo v okvirju sedanjega carinskega ozemlja izvršiti pa popolnoma nezadosten. Želeli bi zato. da se špecijelno za razširjenje in izpolnitev obrtnega šolstva vsaj letos preliminirajo večje svote, da se omogoči osnovati ene delavnice pri drž. obrtni šoli v Ljubljani, ki so že zdavnaj potrebne, pred vsem za finalne in umetniške stroke v kjiučavničarski, mizarski, keramični, elektrotehnični in kemični industriji. Sigurno je, da bo od države v ta namen investirani denar našel najhitreje svojo rentabiliteto. Podobno je s trgovskim šolstvom. Za trgovsko akademijo, ki je samo zasilno nastanjena v poslopju drž. gimnazije, je treba lastnega poslopja, najrazličnejših učnih pripomočkov, pred vsem zbirke vzorcev blaga in obsežne biblioteke. Gotovo je, da se bodo domača podjetja z veseljem odzvala pozivu ravnateljstva, d* pošljejo svoje proizvode v zbivko akademije. Za tuje proizvode pa bi nam lahko šli na roko naši konzulati v tujini in tuji konzulati pri nas. Posebno važen pa je proračun za pospeševanje ob rta. Zavod za pospeševanje obrta lahko pri primernih finančnih sredstvih najglobie poseže v praktično življenje in v razvoj našega obrtništva. Vsled nove carinske meje je dana možnost obnoviti nekatere domače industrije, ki so pred 30—40 leti vsled konkurence Sudetskih dežel propadle. Treba je z zasnovanjem novih domačih obrti posebno v pasivnih krajih zajeziti izseljevanje. Treba je pa tudi obrti, ki danes stagnirajo ali ki so, v svojem razvoju ostale m#demizirati s prirejanjem različnih tečajev, predavanj in izdajanjem poljudno pisanih poučnih knjig. Predvsem pa je važno, da proračun omogoči s potreb ni n; i krediti, da se pošlje na državne stroške nadarjene mlade ljudi po absolviranju tukajšnjih šol v Avstrijo in Nemčijo v svrho Specializacije v onih strokah obrtov, ki pri nas še niso zastopani. Na ta način se edino lahko oslobodimo od tega, da moramo naseljevati v različnih industrijskih podjetjih pri nas ino-zemce, kar iz političnih in ekonomskih razlogov ni priporočljivo. odločitev. Gordijski vozel izrabe vodne sile za Zagreb bi se s priklopitvijo na dravske projekte presekal. Pred vsem pa se gre, kakor sem že prej naglašal, za naglico in za to, da nam ostane gonilna sila na domačih tleh, ker ne bi imelo smisla, njen izvoz zabraniti, če jo sami ne moremo vporabljati. Nadaljnjemu možnemu ugovoru, da bi bil vir sile preblizu severne državne meje, bi odgovarjal, da je za bližnjo prihodnjost ta okolnost gotovo brezpredmetna, nadalje, da bi bila parna rezerva v Trbovljah, tedaj od obeh, od južne in severne meje dovolj oddaljena, in konečno, da se pozneje, po potrdJ lahke savske vodne centrale obstoječemu omrežju priklopijo. Slednje bi postalo itak potrebno, kadar bi se pričeli pečati z vprašanjem elektrificirala žcleznic, v kateri namen je vedno treba imeti na razpolago več, med seboj neodvisnih možnosti dabavljanja potrebne gonilne sile. Da aktualnost tega vprašanja pri naglem razvoju moderne tehnike ni v daljni bodočnosti, sledi že iz tega, da je to polje, na katerem se dajo ogromne množine premoga prihraniti. Vrh tega se železnice razbrernene o^i transporta premoga za lastno rabo. Iz Maribora do Trbovelj je okroglo Vlada se je odiočno postavila na stališče potrebe podpiranja zadružništva z nedopustnimi in dopustnimi sredstvi. Trgovina, industrija in obrt želijo za bremena, ki jih plačujejo državi le neznatno protiuslugo v zgoraj navedenih željah. Upamo, da bo oddelek minister-stva trgovine in industriji*, ter naši poslanci v bodočem proračunu vpoštevali naše skromne ž treba tudi še mndgo remedure. Prv » načelo izvesti, je predvsem naloga vlade same, pri izvedbi drugega pa morajo tudi naše stanovske in strokovne organizacije krepko sodelovati in ustvariti živ stik z oblastmi, pri čemur naravno pričakujemo tudi od nasprotne strani polno uvidevnost za naše upravičene zahteva. Le r.a ta način bo mogoče zajeziti nastajajočo anarhijo in spraviti državno življenje v mirnejši smeri. Povod k tem visticain so nam dala opazovanja v zadnjih dveh letih. Mnogokrat smo opazili, da med posameznimi vladnimi oddelki ne vlada potrebna harmonija, ampak skušajo drug drugega prehititi ali celo dezavuirati. To moramo ugotoviti, ker so bili pri tem produktivni stanovi večkrat oškodovani. Zgodili so se slučaji, da so se izdale naredbe brez predhodnega zaslišanja vseh prizadetih organizacij, ter se je enostransko upoštevalo samo zahtevo enega stanu Predvsem pa moramo pričakovati, da stoji državno uradništvo vsaj v službi države ter ne ruje na skrivnem proti njej. Sedanja vlada j« v tem oziru nastopila prav energičrK) in moramo to odločnost samo pozdravljati, ker drugače bi bila podob?, da se naša državna ladja potaplja. Tovorni promet z Stalijo preko Logatca. V tovornem prometu med Italijo na eni strani in med avstrijsko republiko na drugi strani preko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi med Italijo na eni strani in med češkoslovaško republiko na drugi strani preko avstrijske republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se dovoljujejo naknadne razpolage od-pošiljaUjeve samo : a) ako se izpre-meni oseba prejemnika na isti namembni postaji; b) ako pošiljka ni prekoračila meje države, v kateri je bilo blago predano; c) ako se izda naknadna razpolaga na zahtevo železnice (čl. 18. in 24. mednarodnega sporazuma). Sicer pa ostane v veljavi razglas štev. 2726/II »Uradnega lista deželne vlade za Slvvenijo« z dne 1. decembra 1919, ki izravnava upostavitev železniškega prometa med Italijo preko Logatca,Podbrda in Rateč na eni strani in med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in preko nje na drugi strani. skem in v trgov-obrtniškem registru. 1 Vpisalo so se v register firme: 1.) France Ja kil s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina s sirovimi in izdelanimi kožami in Čevljarskimi potrebščinami, imetnik France J*kil, trgovec v Ljubljani. 2.) Tvor ni ca kovin ast ih izdelkov Sajovic & Kom p., (Fabri-que de metaux Sajovic & Komp., Me-tallsvarenfabrik Sajovic & Komp. s sedežem v Ljubljani. Javna trgovska družba “ff v novembra 1920., družabnika: Vi.entin Sajovic, trgovec, in inž. C:vin Mebus, oba v Ljubljani. 3.) Jančigaj <& Q a g ; I s sadežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, javna trgovska družba izza 1. januarja 1920., družabnika: Martin Jančigaj, trgovec v Spod. Šiški in Josip Gagel, trgovec v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1. Dr. Fran Jenko lmp »rt-Ekspert (Francis,lmportation-Export»tion), (Francis Jenko, Expcrt & Irnpott Merchant), (Frsncesco Jenko, importatisae & ExP0fta?.ione), (Dr. Franc Jenko, Im-p!Jr; ^ ExPort) s sedežem v Ljubljani, oDratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki, s železnino, stroji, elektrotehničnimi potrebščinami in kovinam in z gradjeuim ntaterijalom, s kožami, usnjem m Izdelki iz usnja, z deželnimi pnc.elki, v kolikor niso koncesionirani in z umetnimi gnojili, s soljo, vinom in galanterijo. Dr. Fran J<*nko, trgovec v Ljubljani. J o 3. Moravec, sedež v Mariboru, obratni predmet: trg«vina z gumijevimi izdelki in deli raznih strojev, avtomobilov in koles. Imetnik: Josip Moravec trgovec v Mariboru, Gregorčičeva ulica štev. 6. jzvoz in uvoz. 5zv0* in. Uvoz v našo kraljevino. Naše poslaništvo v Berlinu poroča da je tam osnovana delniška družba >>ju-goslavischer Lloyd«, ki se bode bavila z uvozom ir. izvozom v, ter iz Jugoslavije. Uvažati namerava hišne potrebščine, električni materijal, polfabrikate, stroje, obleko, kolonijalne produkte in kemikalije, izvažati pa poljedelske pro-cJukt«, katere bi se zamoglo izvažati) »MK Pristojbine na sladkor. Kakor smo v zaonji številki že poročali, je promet s sladkorjem popolnoma piost od 'L t. m. Pldčati se mora na vsak kilogram sladkorja K, in sicer 8 K trošarine, 8 K pa znaša monopolska taksa. Trgovina z lesom v Trstu je jako slab?,. Cen« so v zadnjem času padle za 20% ter bi jo dalje padale, Če se pogoji i.a trgovino ne bodo poboljšali. Tržaška skbd šča so z lesom prenapolnjena. kupcev pa ni. Volneno blago. Pariška tvrdka »Sonete Anonvme des fabrique Reunies Ranice Renard & Comp.« želi zveze z našimi trgovinami, ki se interesirajo za uvoz volnenega blaga iz njenih tovarn. Insiusfriiitii. Nova tovarna za klobuke. Blizu Zagribn nameravajo Hugo Reininger & Komp. iz Komotave in Emerik Fischer iz Dunaja v zv^zi s Prvo hrvatsko šte-dilnico osnovati moderno tovarno za klobuke. V tovarni bo delalo okolu 100 delavcev. Čehoslovaški vrelci nafte. Čeho-slovaško ministrstvo se bavi z vprašanjem oddaje vrelcev nafte v F.gbelu pri Bratislavi v najem. Dobil bi jih konzorcij, ki obstoji iz petrolejske dražbe »Galicija« in Udruženja čeških bank, Pogodba bi bila veljavna 60 let. Ogri zapirajo tobačne tovarne. Iz Budapešte poročajo, da je radi pomanjkanja prervoga v štirih tovarnah ustavljeno delo. Zastoj v Industriji. Položaj češke industrije se je v zadnjem času, kakor se poroča,, znatno poslabšal. Jablonečka tovarna za stekio bo morala odpustiti delavce ter zmanjšati produkcijo. Tekstilna industrija se nahaja na istem stališču, v nekaterih drugih podjetjih pa se zastoj pričakuje v kratkem času. Stagnacija industrije vlada v vseh delih sveta 'n v vseh državah. Ves trud, da »e preprečijo te težke posledice svetovne vojne, je.bil zaman. V južni Franciji je položaj kritičen. Najostrejša kriza vlada v kovinski in čevljarski industriji. Francoske tvornice za Klilo so morale skrajšati čas za delo na 32 ur tedensko. V industriji svile vlada usodepoin zastoj. V Španiji vlada kriza posebno v pokrajini Barcelona, kjer je polovica delavcev brez posla. V Sevillji (Španija) se bodo zapile malodane vse trovarne. k Holandske prihajajo dnevno vesti o občnem zastoju. Tovarna se zapirajo, delavci :,e odpuščajo, Tudi v Švici je odpuščeno mnogo delavcev, ker se podjetniki boje, da So kriza v isti meri, kakor drugod, izbruhnila tudi pri njib. Ccrl»£. Carinski nadzornik. Finančno ministrstvo je odredilo, da se imanuje za Slovenijo poseben carinski nadzornik. Njegova dolžnost bo, da pregleda vse carinske službe v Sloveniji. Odnarsivo. »Slovenska banka.« Pred kratkim se ie ustanovila v Ljubljani »Slovenska banka« x začetno glavnico 30,000 000 kron, katera se lahko zviša vslecl sklepa občnega zbora na 90,000 000 kron Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne 20. decembra 1920, so bili Izvoljeni v upravni svet gg.: Rado Leg-•vart, ravnatelj v Ljubljani (predsednik); Fran Vokač, veletržec v Ljubljani (podpredsednik); dr. Josip Regali v Ljubljani, Janko Predovič, veletržre v Ljubljani, prof Evgen Jarc v Ljubljani, Alfred Del Fabro, ravnatelj »Konzervne tovarne« na Vrhniki; Dragotin Hribar, veleindu* strijalec, predsednik »Kranjske hranilnice« v Ljubljani; Jean B. Pollak, vele-industrijalec v.Ljubljani; Karol Kauschegg, zasebnik v Ljubljani. V nadzorstveni svet gg.: Fran Stupica, vdetržec v Ljubljani; Kubelka Josip, linijski kapetan v p. v Ljubljani; advokat dr. Anton Andrejčič v Ljubljani; dr. Viljem Nessel, podrav-natelj »Praške kreditne banke v Pragi«; ' Božidar Hernrieb, gen. insp. »Anglo- avstr, banke. Za ravnatelja je bil imenovan g. Gjuro Rašica. Banka je pričela s poslovanjem začasno na Krekovem tigu št, 11. Več pove današnji oglas. Filijaia Zadružne Gospodarsko banke d. d. —- v Somborn. Imenovana banka v Ljubljani je osnovala v Somboru pocružn co (ulica dr. Lazo Kostiča št. 3.) ovar?—, kravs srednje K 9 —-do 1 i'—, teleta K 15; cene r,redo zopet kvišku. 11. t. m. so poskočile za 1—2 K pri kg žive teže. Cene vinu ^toje med K 20—30 liter. Izvoz vina v Avstrjo radi skrajno nizke vrednosti avstr, krone ni mogoč. Zadnje dni so dospeli v Maribor v.nski trgovci iz Cehoslovaške in Nemčije, ki bodo nakupili velike količine; vina. r **■' -'‘''■SJ' v s*y y .l. Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeioval-nica perila 1. Mi, Celje. Naročite vzorčni z%voj 12 komadov. $ Udelava zel« natančna! t««8 posebno nizke! tovarna ta papirna Saduitrlja izdeluje in oferira: 112 Embalaže za £aJ. Impregnirane doze ga c-.lšK3te ba?ua od Lelsarisište© Etapselne za praške. — za lekarne, kavo, špecijaiitete, KreSnifiie §2 Semenka za slaščičarje in delikatese. Kartonaie vsake vrste. Ia. l-ujavo Snemite© (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na raz olago Trgovska hiša v Mariboru s že nad 20 let obstoječo trgovino z špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno, nasproti glavnemu kolodvoru, z velikimi skladišči, konjskimi hlevi, velikimi kletmi, vse v dobrem stanju, s® tgfco! preda. Vprašati je pri „Upravništvu Trg. lista" ml izdeluje 140, 48—4 Tovarna lesenih žclirc^ Bmm. Tacen pod Siimrno goro pri Uublani. Zagreb: Devize. Berlin . . Milan . . London . Newyork Pariz . . Praga . . Švica . . Dunaj. . Ženeva . BukareSt dolar . . . avstr, krone rublji . . . češke krone frar.kl. . . napoleondori marke. . . lire .... švic. franki . leji .... levi . . . V alute: Beograd: Devize: Na debelo. | Fr. Zebalj jj Rudnik—Ljubljana j 5 Dolenjska cesta. s S Telefon interurban št. 430. S 0 rs S Priporočam po najnižjih cenah: S j j S SLADKOR v kockah in kristal. £ RIŽ, MILO, SVEČE, S PETROLEJ beli, VŽIGALICE £ ! itd. itd. 82,15-15 S " m Zahtevajte ponudbo I H S S B 1 '■ K*8:iBBe»s«iBi!BSKBHcaaa®BssBEsn«B«HBa»£!a3B»* Londen Pariz . Milan . Berlin . Praga . Dunaj. Valute: dolar . . . franki . funti . . . lire . . . levi . . . leji .... marke . . avstr, krene napoleonderi Dunaj: Devize- Beograd . . Zagreb . . Berlin . . . Budimpešta Milan . . . Newyork . Pari* . . . Praga . . . Ziirich . . BukareSt London . . Valute. dinarji..................... dolarji..................... francoski franki . . . švicarski franki . . . češke krone .... ogrske krone .... leji....................... levi....................... lire........................ marke....................... poljske marke . . . funti....................... rublji...................... Praga: Devize. Beograd................... Berlin.................... Milan ................... Pariz . ................. London ................. . Newyork................... Dunaj .................... Zsgreb.................... Budimpešta . . . . Valute, jugosl. n«te .... marke ...... leji. . ........... levi................... švic. franki........... lire ........ francoski franki . . . funti.................. dolarji. ............. Ziirich: Devize. Pariz . • • London . . Newyorl<. . Berlin . . . Milan . . . Praga. . . Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt . Jadranska banka Jugoslaven. » £ Ljublj. kred. » * Narodna » Hrv.eskomp. » 495- 1053'- 122. 2550- 4440- 11.325*- 940-- 2730- noo- 702- 499*-1059 -124-2570'- 4480’- 11.375*- 950- 2750- 1980 — 706 - 849 122-25 935- 855'- 987 — 2729'— 317 — 234--121-25 294 — 517-— 316*50 11 65 5775 1425 225'- 855-— 124-25 945--865'~ 990- 2740 — 323' 236-122-75 296-520-317*50 12*5 58 75 15'25 227- 1308-50 1311-50 291- 293 — 514*— 517*— 314 50 315*50 83-- *4'— 39i5 23 98 6-41 «275 22*20 7 55 1 P5 4*40 1-225 8-50 denar blago 1800 -. 590- 598-- 640'- 655*— 1510 - 152© — M./I.' '| 15 —16./I. | 17./!. od | do | od do od | do 213--I 214-— 217-50 219-— 518-— 520-— 515*— 519*— 587-— 547'—■ 550--! 555-— 148 — 148-50 147*— 148- 900’— 910—; 900-— 910 — 174 — 175--! 177 — 178 — 2300- 2400-— — — 21-15 21-25 20'- 20-15 195 — — — — 143 — 145'— 146'50 147 50 22- 23*- 20'-- — 60- 75*— 80- — S70-— 900-- 950-- 475- 480 — 477 — 487*— 205 — 206 — 205*- 208'— 510- 515 — 512- 515"— 196- 198'— 197*— 200'— 1— 150*— K 140*— 141 — 225 — 226 — 128 — 129- 54 — 54 50 44-25 44-50 4-95 5*~ 36-50 3637 224- 225'- 127*— 41*— 52-25 5-50 119-50 2078 -520'-1237*— 132*-2790"-784'-4915-979 - 125*- 3130*- 2050- 775* 12.245-979-133- 1236 92 50 3130 — 307'- 227'-122-25 280 -496-50 301-80-75 10-25 56-13*75 129-— 41-50 52-75 5-60 121 — 2098- 524"- 1243- 134-28! 0- 78*-- 4955- 985-- 135-3150- 2070-- 77S-- 12.475*-985 135' 1242 — 92-50 3150— 313-— 229*— 123 75 282-— 49950 303-81*75— 11-25 57-14-75 12275 123-75 1263*50 282'-493-50 293* 79-75 39-35 2403 6*41 10 05 22 05 4*20 1*175 džiiar 1700*— 594 — 640 -1515,- 1266*50 283*-496*50 301 •— 80*75 blago 1750- 598*- 650-1525- Coioniale I Ljubljana. | Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drobno. Na drobno, Na debelo, Veletrgovina papirja, knjigarna In tovarniška knjigoveznica Zvonarska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana' Import. Eksport. Trgoyina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice. 106, 52-14 Na debelo. Na drobno. — Maribor = Glavni trg štev. 22 Prodajamo In kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-26 Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št 25, I. nadstr. MaKtara in iKtsnlne. ! 1! Konkurenčna cene. !!! 118 52-12 priporoča vse vrste šolskih In pisarniških potrebščin ter šolske In leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela. Izdelovanje papirnih vrečic, I. C. MAYER LJUBLJANA IMIa-rlTDor, T-vjLgrosls/vIja. trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo. J* HTOjjp B UVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR. IZVOZ. EN GROS EN DETAIL oeuoghg mm- Hedžet & Koritnik fGlMga blasa UubUana, Frančiškanska ulica št. 4. . _________________ — TeleJon interurban št. 75. - Dobiva ponajvei iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perSSno blago. '''^^“^^‘‘‘iVirniirvTTrnrrOTttnTrgnTnfrrirtTiVTivrrrrfirrfrfiriVTrr^^^rrr«^^ delniška družba za mednarodne transporte. Brzojavni naslov: SpedbalKan. 6, 52—27 Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, W£en. I ^edicija vsaii ml Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenim! vozovi na vse strani. | Pruo ljubljansko lavno skMšče spojeno s tirom Južne železnice. - - Carinska agentura Jamih skladišč. i = N a j v e i I e domače špedicijsko podjetje v Jugoslaviji. = BALKAN razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrabljive steklene plotte, Glavno zastopstvo za Jugoslavijo; 15,20—ac The Rex Co. Uubljana, Gradile 10. Moderno urejena popraullnlca oseh pisalnih strojen. Slovenska banka v Ljubljani Dovoljujemo si naznaniti, da je naš novoustanovljeni zavod „Slovenska banka“ s IW 30 milijoni kron delniške glavnice "*S pričel {poslovati začasno v prostorih na Krekovem trgu št. 10. Pozneje se preseli v lastno hišo, Stritarjeva ulica št. 7. — Naš zavod se peča z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli ter: sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih najugodnejše obrestuje; eskomptuje in vnovčuje menice, čeke, kupone in izžrebane vrednostne papirje; financira industrijska in trgovska podjetja; kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in tuji denar; daje predujme na vrednostne papirje in na knjižne terjatve; prevzema vrednostne papirje v shrambo in oskrbo; izvršuje vsa borzna naročila; izdaja čeke in akreditive na banke v tuzemstvu in inozemstvu. V poslovni zvezi smo z največjimi amerikanskimi bankami ter smo ustanovili posebni amerikanski oddelek, kateri vnovčuje na našo banko izstavljene čeke amerikanskih bank in posreduje unovčenje čekov in nakaznic izstavljenih na druge zavode. Upravni svet ..Slovenske banke“. * •r Zahtevajte povsod ■ ILIRIJA j zi feulie 1 M dalje lilrija čistilo In čistilni pra- jj HI šek za kovine, parketno voščilo lak za usnje, vasellu In koloma iz domače tovarne kemičnih izdelkov Golob & Ko Ljubljana-Vič. Cena in kvaliteta povsem konkurenčna. 102, 20-10 Na debelo! H11 drobno 1 Ljubljana, Cankarjevo nabrežje sl. j priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah! Točna in solidna postrežba! N!i debelo! 89,20-11 Ni drobno! ■ O O) -C 03 v o J9 M C o x: ‘>N > NI * c ■H ‘E > OJ C '57 o (U > o na t* 0) Jr. ■ ■ TJ JZ u. OJ D- TJ O -*-» o » 15 OJ OJ N O S t5 ‘o 'E 00 N o c iS O i_ .9-. h. ca S' l_ JA T3 > JO id C3 c co 03 C «0 10 00 • m T— O OJ m O. U* OJ u c ts 03 OJ co >W C -t" v—' 1 TJ 'C/5 > t o in Cl Zj oj 03 H- C c C C o A. Šarabon v Lju&UarcS priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje moko ■4 in deželne pridelke \ v raznovrstno rudninsko tr \m 22,10—10 vodo, Lastna praZarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. \ s s s \ / s ✓ \ /■ \ ✓ v \ ✓ \ s A \s\sys\s\s\s\s. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo T bfe ---------------------------- Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. Odgovorni urednik: Franjo Zebal. 1IU1 Ul se zopet dobavlja. Zastopstvo: A. BUTSCHER trgevska agentura Uubljana, Gorupoua ul. 3. Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20