The largest Slovenian Daily b • fiie United TELEFON: CHclaea 3—1242 No. 241. — Stve. 241." List slovenskih delavcev t Ameriki« Entered a« Second Claai Matter September 21, 1903, at the Port Offioe at New York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879. and legal Holidays. 75,000 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 14, 1936—5REDA, 14. OKTOBRA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV. "MADRID NE SME PASTT-GESLO REPUBLIKANCEV FAŠISTIČNI GENERAL MOLA SI JE SVEST ZMAGE IN NAMERAVA ŠE DANES NAPASTI MADRID Pregnali so vladne čete iz Cebrerosa in Navalpera-la. — Dekleta *e bore ob strani tsvojh ljubimcev. Republikanci se pripravljajo na veJik odpor pred Madridom. — Pet deklet padlo. VALLADOLID, Španska, 1 3. oktobra. — Fašistična armada pritiska proti Madridu na vseli frontah, ko je pregnala republikanske čete iz Cebrerosa in Valparala. S padcem Cebrerosa je upornikom odprta nova pot od Avile do Toleda. Mesto so zavzeli Marokan-gk in legjonarji. Skoro dve uri so se vladne čete zbirale pred mestom in so skušale zadržati fašiste z El Hoyo na vzhodu in z Bartolomeo de Pinares na zapadu. Več sto ročnih granat so vrgli na tanke in oklopne avtomobile ki so prvi dospeli v mesto. Z republikanci se je borilo 60 deklet ob strani svojih ljubimcev. Od teh jih je 5 padlo. Dekleta nosijo modre delavske hlače in so zelo hrabre. Ko so vladni vojaki izgubili prvo vrsto strelnih jarkov, so zbežali proti Madridu in E1 Escorialu. V Navalparalu so republikanske čete pustile mno- mrtvih, kakor tudi mnogo artilerje in živeža. Navalperal je bil dobro utrjen in pod hišami so bili zgrajeni predori za zavetje civilnega prebivalstva. Na obeh straneh mesta so bile po gričih postojanke strojnic. General Emilo Mola namerava še danes napasti Madrid in je bolj kot kdaj prepričan, da bodo u-porniki zmagali. MADRID, Španska, 1 3. oktobra. — -Vlada je poslala iz Madrida močne oddelke vojakov, da se bpusls v boj s prodirajočimi fašisti pri Navalperal de Pinares, pri Valdemalquedi in Caba del Quejido, ki so važna mesta za obrambo glavnega mesta. Vojaki zelo trpe vsled dežja in hudega mraza. V Madridu mora vsak moški, ženska in otrok delati utrdbe, ker se sovražnik bliža mestnim vratom. Kdor ni zmožen za težka dela, mora delati obleko in obutev za može na fronti. HENDAYE, Francija, 1 3. oktobra. — Tragična borba med asturskimi rudarji in ostankom fašistične posadke v Oviedo se nadaljuje. Po dolgem boju so bili uporniki pregnani s San Salvador pokopališča in so se umaknili proti sredini mesta, kamor so jim rudarji sledili. Uporniki še vedno streljajo s strojnicami iz hiš okoli katedrale. LONDON, Anglija, i 3. oktobra. — Vladno poročilo naznanja, da je baskiška vlada v Bilbao sklenila, da izpuste vse ženske, ki jih imajo ujete. Prepeljane bodo pod zaščito Rdečega križa z angleškimi ladjami. V zameno bodo tudi uporniki izpustili baskiške žene, ki jih drže ujete. Rdeči križ se pogaja z obema strankama, da bodo osvobojene vse žene po vseh krajih Španske. MADRID, Španska, 13. oktobra. — Notranji minister je ukazal, da prebivalci mesta izroče vladi odeje in blazine po privatnih hišah. Za vsakega je dovoljeno obdržati po dve odeji in eno blazino. Kdor se prostovljno nahaja v ozemlju, ki je v rokah upornikov, so mu zaplenjene vse odeje* in blazii\e. Vlada bo to zaplenjeno blago pozneje plačala. TANGER, Maroko, 13. oktobra. — Nad 4000 marokanskih vojakov je bilo prepeljanih iz Ceute v fipanskem Maroku v Algeciras na Španskem 9. in 10. oktobra. Ameriška Delavska Federacija ponuja mir VOJNA V EVROPI JE NEIZOGIBNA Poslanik Cudahy imenuje Roosevelta moža miru. —: Landona bi finance zapletle v vojno. CHICAGO, 111., 13. oktobra. — Ameriški poslanik na Polj-l skem John Cudahy je v svojem govoru po radio izjavil, da se cela Evropa pripravlja na vojno in bi z ozironi na ta položaj bilo zelo naspametno spremeniti vlado v Wasliingtonu. A'ko v prihodnjih štirih letih ne izbruhne v Evroipi vojna, bo velik čudež. V Evropi je sedaj mnogo več vojaštva kot pred 22 leti. Na milijone ljudi je zaposlenih pri izdelovanju orožja in m uniči je. ("Združene države se morejo izogniti vojni, aiko hočejo za to plačati ceno," je rekel Cudahy. "Roosevelt-ova politika daje prednost miru pred kratko vojno prosperiteto." "Landon v inozemskih vprašanjih ni izkušen. Svojih nazorov o miru in nevtralnosti ni še nikdar pojasnil. Narod bi moral od njega zahtevati, da pokaže svojo barvo." Kot pravi Cudahy, je. Landon popolnoma pod vplivom kapitala in kaipital bo vedno gledal bolj na dobiček kot pa na mir. RICHMOND, ya.; 13. okt. — Republikanski kandidat za podpredsednika Frank Knox jje v svojem govoru rekel, da je predsednik Roosevelt uničil demkratsk stranko. Imenoval je dva nekdanja predsedniška kandidata,* Alfreda E. Smith a in Johna W. Davisa, ki sta s e odrekla Rooseveltu. "Najboljši demokrati dežele soglašajo s senatorjem Carter Glassom, ki pravi, da je New Deal sramota," je rekel Knox. Roosevelt se zanaša na republikance, kot £*> senatorji Couzens, La Folette in Norris. Kot pravi Knox, so demokrati v Minnesoti s Farmer-Labor stranko sklenili kravjo kupčijo, da rešijo državo za Roosevelta. Z ivolitvijo F. D.. Roosevelta bo usoda demo-1 kratsike stranke zapečatena. Sedanjai vlada je zavrgla u-stavo in ni mogla deželi vrniti blagostanja. SREDSTVO PROTI RADIKA-LIZMU HUD UDAREC ZA DELAVKE Postava države New York ,je protiustavna.— Najvišje sodišče bo razpravljalo o 295 prizivih. WASHINGTON, D. C., 13. oktobra. — Najvišje sodišče je zavrglo priziv države New York, da bi zopet razpravljalo o postavi, ki določa najnižje plače za žensko in otroško delo. Najvišje sodišče je sedaj že drugič s 5 glasovi proti 4 razsodilo, da je ta postava protiustavna. Obenem pa .se je sodišče izreklo, da je pripravljeno razpravljati o ustavnosti slične postave, ki jo je sprejela država Washington. Najvišje sodišče bo razpravljalo o 295 prizivih. Ko je najvišje sodišče v juniju postavo o minimalnih plačah razglasilo za n#ustuvno, je rekel predsednik Roosevelt, da je sodišče s tem ponižalo deželo, da ni nikogar last in v kateri nimajo državljanske pravice niti zvezna vlada, niti posamezne države. S0VJET. UNIJA JE NEVTRALNA REŠENEC S "TITANICA" UMRL NIČA, Francija, 12. okt. — Danes je umrl tukaj v starosti 73 let Samuel Goldenberg, ki ■se je leta 1912 rešil s "Titani-ca". Goldenberg je bil rojen v New Yorku, pa je preživel zadnjih štirinajst let v Franci-\__ OSTRA KiTLERJEVA POSTAVA BERLIN, Nemčija, 13. okt. — V Nemčiji so bila ustanovljena poseibna sodišča, ki bodo procesirala tiste Nemce, ki bodo obtoženi spolnega občevanja z Židinjami. Na ta način skuša Hitler vzgojiti pristno nemško pleme. BUFFALO, N. Y., 13. okt. — Danes je tukaj govoril vnuk italijanskega borca za svobodo, general Giuseppe Garibaldi ter de^al, da je najboljše sredstvo proti komunizmu," če imajo ljudje dovolj kruha. — Vsak, ki je lačen, je radi-kaleo. Dajte ljudem kruha, pa bo konec radikalizma. VIŠEK LJUBOSUMNOSTI LONDON, Anglija, 12. okt. — Danes je umrl tukaj v starosti 86 let William Baxter ter v svoji oporoki določil, naj dobivata njegovi 75 in 76 let stari sestri po šeststo dolarjev na mesec, če ne bo v njuni hiši stanoval noben moški. Na svoji dve sestri je bil bogati Baxter tako silno ljubosumen, da nista smeli niti z vrtnarjem govoriti. NAROČITE SB NA "GLa8 NAHODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTF ^ >^R DRŽAVAH VELEMESNICA KAZNOVANA ZARADI ODERUŠTVA BERLIN, Nemčija, 3. okt.— V Berlinu je bila največja trgovina z mesom, ki ima nad seklemdeset podružnic, kaznovana s 1000 mark globe, ker je meso dražje prodajala Aot je določila vlada. Ruski kapitan povabil Italijane, d a preiščejo njegovo ladjo. — S par-nikom "Neva" je pripeljal živež in obleko za socjaliste. MOSKVA, Rusija, 13. okt. — Kapitan nekega sovjetskega parnika, ki ima na krovu 2500 ton živeža in obleke za Spance, je povabil zastopnike Italije, da pridejo na krov in se sami prepričajo, da parnik ne vozi orožja. Italijanske zastopi ike je povabil na svojo ladjo "Neva" kapitan Korenevski, ki je v pondeljek odplul iz Odese in je namenjen v Alicante na Španskem. Italijanski poslanik v Londonu Dino-Grandi je namreč zatrdil, da je "Neva" pri neki prejšnji vožnji peljala na špansko municijo, sovjetska vlada pa to zanikuje. Kapitan Korenevski pravi, da je Neva v Alicante razložila svoj tovor pred očmi augle-ških, italijanskih in argentinskih ladij in ob istem času je bila neka italijanska bojna ladja zasidrana komaj osminko milje od Ne ve. "Itlijani so mogli dobro videti, da zaboji, ki smo jih razložili, niso mogli vsebovati niti aeroplauov, niti municije," .je rekel kapitan. "Ali je italijanski kapitan napačno poročal, ali pa je italijanski delegat dejstvo napačno razložil. Edino orožje na krovu Neve je bil kuhinjski nož." Grandi je mednarodnemu odboru za neumeša vanje v špansko državljansko vojno na ob-dolžbo Rusije, da Italija, Nemčija in Portugalska z orožjem podpirajo španske opornike, odgovoril, da so ruske ladje španskim četam dovažale orožje. "Neva", ki je v nedeljo od-plula iz Odese, je že četrti paznik, ki pelje živež in Obleko za španske socijalrste. In ruska delavska zveza naznanja, da je za podporo ženam in otrokom epanske socijalisticne vlade nabrala 26,000,000 rabljev. Ko je sovjetska vlada dvignila obdolžbo proti trem fašističnim vladam, je posvarila, da bo mednarodni odjbor za neumeša van je razglasila za neveljavnega, ako imenovane države ne bodo takoj prenehale pošiljati španskim upornikom o-rožja in municije. MACDONALD STAR 70 LET LONDON, Anglija, 12. okt. — Bivši angleški ministrski predsednik Ramsay MacDo-nald je danes praznoval svoj 70. rojstni dan. Prazno val ga je v ožjem družinskem krogu. 1ZVRSEVALNI ODBOR SE H0CE POGAJATI Z LEWIS0V0 SKUPINO WASHINGTON, D. C., 13. oktobra. — Izvr-ševalni odbor ameriške delavske federacije je naznanil, da je pripravljen imenovati odbor, ki bo z i^ewisovo skupino razpravljal o mirovnih pogojih. PAPEŽ PIJ XI JE ZBOLEL Poklican je bil kraljev zdravnik. — Papež ima prehlad v glavi. — Navzlic temu je blagoslovil 3000 romarjev. VATIKAN, 12. oktobra. — Nova bojazen za papeževo življenje je zavladalo, ko je bilo naznanjeno, da ima papež Pij XI. hud" prehlad v glavi. Papež je star že skoro 80 let. Ko so zapazili njegovo bolezen, so takoj poklicali zdravnika ikralja Viktorja Ernanuc-la, dr. Aminta Milanija. Dr. Milani je nazadnje obiskal papeža v soboto zvečer i a je ostal pri njem nenavadno dolgo. Navzlic svoji oslabelosti je papež sprejel več cerkvenih dostojanstvenikov in je pozneje blagoslovil 3000 delavcev katoliške akcije, ki so prišli iz Pompejev. Pri blagoslovu je govoril s liripavim glasom. Papeža že dalje časa tare naduha, poleg tega pa ga zelo žalosti krvava španska državljanska vojna Pri papežu se je pojavil prehlad v petek zjutraj, pa jc ves dan dajal avdijence, v soboto pa je ostal v svojih sobah. Izvrševal ni svet pravi v svojem pismu na predsednika Hat, Cap and Millinery Union, M a iZaritskega, da ima resno željo, da bi bil poravnan razdor, ki je dovedel do suspendiranja desetih unij, ki so v Lewiso-vem industrijskem odboru. Po zagotovilu izvrševal nega odbora bo ta odbor prišel k pogajanjem brez vsakih obveznosti in predpisov. Lewis je časnikarskim poročevalcem rekel, da o tej ponudbi ne mara govoriti, dokler je sam uradno ne prejme. LewLsove unije, ki so se združile v industrijski odbor, so bile 5. septembra suspendirane, ker niso hotele prenehati s svojim organiairanjem delavcev v veliki industriji. Delavska federacija trdno ostaje pri svojem načelu, da so delavci organizirani po svojih strokah. Ta ponudba izvrševalnega odbora je bil odgovor na dve resoluciji, ki ste bili sprejeti na konvenciji Millinery Workers Union. Prva resolucija predlaga, da so suspendirane unije zopet sprejete v delavsk > federacijo na prihodnji konvenciji American Federation of Labor v novembru. To resolucijo je izvrševalni odbor zavrgel. Druga resolucija je priporočala, da se skliče mirovna konferenca in ta predlog je izvrševalni odbor delavske federacije sprejel. MONTE CARLO HOČE DOBITI PROSTO LUKO MONTE CARLO, Monaco, 13. oktobra. — Generalni svet državice Monaco se bavi z načrti, kako bi bilo mogoče dobiti nazaj izgubljeno prosperiteto. Edino upanje vidijo v prosti luki za Monte Carlo. V sloviti igralnici je čedalje manj gostov, vsled česar so zavladale v mali kneževini slabe razmere. Če bi postal Monte Carlo prosta luka, bi se življen-ski stroški znatno zmanjšali, število gostov bi se pa povečalo. "ŽIVLJENJE DOSTI PREKRATKO" LONDON, Anglija, 13. okt. —Angleški pisatelj H. G. Wells je rekel danes na banketu, ki je bil prirejen njemu na. čast, da ni prav nic zadovoljen, ker je star že sedemdeset let. — (Svojega peresa še ne bom odložil. Življenje se mi zdi dosti prekratko. BOGATINKAMA SE SMILI VLOMILEC Newyorski sodnik Farrell je včeraj ostro pokaral milijonarko Mrs. Marsihall Field in njeno hčer, ker nista hoteli dvigniti Obtožbe proti 37-letnemu Johnu Carrollu, ki je vlomil v njuno hišo ter jima odnesel za 30,000 dolarjev dragocenosti. Mrs. Marshall je rekla, da ukradene stvari niso vyile več vredne kot $5000. Na podlagi pričevanja nekega detektiva je bil pridržan Carroll pod varščino $5000. POLICIJA mil NEZAP0-SLENIM V KANADI VANCOUVER, Kanada, 13. oktobra. — Policija je danes s plinskimi bombami pregnala dvesto nezaposlenih, ki so hoteli vdreti v skladišče neke re-. liefne postaje. Sedem nezapo« slenih je bilo aretiranih. / ¥ VA 8DU2« Wednesday, October 14, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ92. U Naroda" (A Corporation) ^ ^ ^ Owned and Published by ( SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Frank Bakaer, President_l. TUm^i^. Tnu. Place of boslneaa of the corporation and addressee of above officers: 810 West 18th Street, Ben«* ef Mrnfcettaa. New Ink Ctty, N. I. GLAS NARODA** (Voice of the People) leaned JUrerj Day Except Sunday« Holldayp b celo leto velja sa Ameriko in Kanado.....................$6.00 Za po! leta............................$3.00 ga četrt leta..................$L50 Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3JSC Za Inozemstvo sa odo leto......$7.00 Za pol leta....................$8.60 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobCnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ds se nam tudi prejšnje blvalifiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzema nedelj in prasnlkov -GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 ROOSEVELT IN LANDON V Omahi, Neb., jo rekel predsednik Roosevelt v soboto zvečer:— — Leta 1932 sem obljubil, da bo zasledovala moja administracija politiko, ki bo pomagala farmer jem. Danes ve sleherni moški in ženska na ameriški farmi, ki čita borzna poročila, da sem držal svojo cibljirbo. Sedaj pa primerjajte, kaj so storili republikanci in kaj je storil predsednik. — Leta 1932 je imela dežela toliko farmskega prebivalstva kot še nikdar prej v svoji zgodovini. V petindvajsetih letih, za katere so na raapolago rekordi, se pa ni farmerjem š« nikdar tako slabo godilo kot se jim je godilo pod zadnjo republikansko administracijo. Fanmerji so predstavljali petindvaj set odstotkov vsega prebivalstva, deležni so bili pa samo sedmih odstotkov narodnega dohodka. — Farmerji so imeli polne žitnice žita in polne zaloge bombaža, nikjer pa ni bilo trga, da bi spravili pridelek v denar. Kaj je pa storila demokratska administracija? S svojo umno politiko je omogočila farmerjem zvišati dohodke za tritistoč petsto milijonov dolarjev. Ta vsota je trikrat večja kot je bila let« 1932. Preprečila je, da niso bile farmerjem prodane farme na dražbi ter je dobila za poljske pridelke potrebna in primerna a v» v v • trzisca. To je rekord, na katerega je lahko demokratska administracija ponosna. Kal» bo pa v bodoče? Ooverner Landon priporoča neomejeno produkcijo. To se pravi, da se bodo pridelki kupičili v skladiščili, cona jim pa bo od dne do dne padala. Predsednik Roosevelt pa pravi: — Povečana produkcija je umestna le v slučaju, če je za pridelke dovolj povpraševanja. Letino je treba na zdravi podlagi zavarovati, da se odje malcem ne bo treba bati pomanjkanja živil, farmerjem pa ne prenapolnjega trga. Nakupno silo je treba povečati, da bodo ljudje lahko več plačevali, za boljša živila, farm erju se bodo pa v zameno odprla večja domača tržišča. Primerjajte Landonov program z Rooseveltovim programom. Pomislite, kako je bilo farmerjem pred štirimi leti it. kako jim je danes. i« DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ža $ 2.55 -------------- Din. 100 $ 5.00 ______________ Din. 20O * 7.J0 ------------------- Din. 300 $11.70 ------------------ Din. 500 »3.00 ------------------- Din. 1000 145.00 ------------------- Din. 2000 V ITALIJO Za S 6.50 .................... Lir 100 $ 12JK ___________________ Ur 20# $ 30.00 ................... Ur 500 $ 57.00 .................... Ur 1000 $U2£0 .................... Ur 2000 $167.50 .................... Ur «000 KEE 8E CEVK 8EDAJ HIT KO MENJAJO 80 NAVEpENE CENE PODVRŽENE 8PEEMEMBJ GOBI ALI VOLI Za izplačilo vetjih " - .—— kot xgw*l navedeno, bodisi v dinarjih aH le fedjle pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH peelatt________$ 5.75 ^ Za UrHiflH % 5._ $10— $15«— .'j&H ~$5L50 * Prejemnik dri* t starem kraln lxpla&ta t dolarji*. A NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO OABU LKTTKR ZA FBI- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY «G1M Nftr6*** XQBK, N. CANKARJEV HP UKRADEN V CLEVELANJ)U --^ . . u j , Iz clevelaradske 41 Ameriške Domovine *' (posnemamo: Predsednik Jugoslovanskega ikmlturnega vrta, Mr. Anton Ordina nam sporoča sledeče: Strašno razočaranje smo doživeli preteklo sredo popoldne, ko smo zvedeli, da je bila soha našega Ivana Cankarja ukradena iz mestne cvetličarne. Rop Cankarjeve sohe je moral biti izvršen že pred več meseci, ne da bi kdo izmed uradnikov Jugoslovanskega kulturnega vrta kaj vedel o tem. Lopovi so delali po zelo premišljenem načrtu. Preld doibriin tednom sem se mudil pri -uglednem rojaku Mr. Franku Kodtenu vEuelidu, ki me je opozoril na gotove govorice, ki so se širile po naselbini. Mr. Kosten mi je povedal, da je slišal sledečo izjavo: "Kdor ve, kje se nahaja sedaj soha Ivana Cankarja, dobi tisoč dolarjev nagrade!" Meni se je ta izjava Mr. Koistoa zdela jako neprijetna in skoro neverjetna, toda zaupal sem, da se nalha5ja soha Cankarja v mestnem varstvu, v mestnem cvetličarskem skladišču, in niti misliti nisem mogel, da bi se izvnšil v teh prostorih rop sohe Ivana Cankarja. Par dni pozneje je Mr. Kosten ponovil svojo izjavo glede govoric o tisoč dolarjih in glede ukradene sohe napram tajniku Jugoslovanskega kulturnega vrta Mr. Jos. Grdini. Jože Grdina je šel takoj na delo. Mr. Jos. Grdina je nemudoma obvestil Mr. Viktorja S-uha-dolnika, ki je naredil sijajen načrt za Jugoslovanski kulturni vrt. Oba sta se podala v mestno cvetličarno v Gordon parku, da doženeta, če je soha res ukradena ali ne. Cankarjeva soha je 'bila v obširnem zaboju, in ko sta dospela Grdina in SuhadoJnik v mestno cvetličarno, sta dognala, da je 'bila soha res ukradena. Iz izjav mestnih uslužbencev, zla&ti pa formana. v Gordon parku, se je dognalo, da je bila soha Ivana Cankarja ukradena iz mestne cvetličarne ali koncem maja ali pa v začetku junija meseca. Tatvina se je pripetila med 10. in 11. uro dopoldne. Mestni delavci so pripovedovali policiji in predsedniku Jugoslovanskega kulturnega, vrta, da sta prišla dva moža en teden prej, predno se je izvršila tatvina, vpraševat glede Cankarjeve sohe. Povedala sta, da bosta rabila Cankarjev kip za avditorij Slovenskega Narodnega Doma na St. Cla.ir Ave. Očividec, ki je videl doftična dva rojaka-roparja, pripoveduje, da sta prišla pred mestno cvetličarno v Gordon park-u s Ford avtomobilom, ki je imel zadaj odprt prostor ali tako-zvani "rumble seat." Mestni foreman cvetličnega skladišča je pripovedoval, da sta pripeljala omenjena roparja z nekakim izkazilom, kif je bilo oči vidno potvorjeno. Stopila sta v cvetličarno, vzela 9oho Ivana Cankarja in jo položila v svoj Fond avto. Eden izmed roparjev je bil preecej močan in visok, drugi pa bolj suh, pa tudi visok. Mestna vlada v Clevelandu je odgovorna za soho Cankarja kajti prevzela jo je v svojo last in garantirala za njeno varnost do časa, dokler soha Cankarja ne bo postavljena in slovesno odkrita v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Za slovesno odkritje Cankarjeve sohe in sohe našega Gregorčiča je foil določen dan — ameriški narodni praznik — Zahvalni dan, 26 novembra. Anton Grdina, preds. Ju gosi. kulturnega vrta. HOC SUGESTIJE 4 4 Napolnil sem steklenico z destilirano vodo," pripoveduje prof. Slosson z vseučilišča v Wvomingu, * 'zavil sem jo v vato in nato dobro zaprl v neko škatlo. Potem sem šel, da preizkusim, v koliko so ljudje do s topni za sugestijo. Na neki seji sem izjavil, da bi rad zvedel, čez koliko časa. bo mogoče v predavalnici, kjer smo pravkar bili, doznati vonj izlite tekočine. Prosil sem navzoče, naj dvignejo roko, ko bodo ta vonj začutili. Previdno sem nato odstranil vato in izlil vodo, nakar sem se delal, kakor da se hitro umikam z mesta, kjer sem tekočino, razlil. Potem sem vzel uro v roko in čakal na rezultat, med tem ko sem glasno dejal, da ni gotovo še nihče izmed navzočih duihal tekočine, ki sem (jo pravkar izlil, da pa sem ta duh bržkone nikomur ne bo zdel neprijeten, čeprav bo morda zelo močan." In Slosson pripoveduje dalje, kako je po petnajstih sekundah večina izmed oseb, ki so sede le blizu njega, dvignila roko, po štiridesetih sekundah so se javile osebe iz ozadja. Po eni minuti je moral profesor poskus ustaviti in povedati ljudem, kako jih je bil "potegnil" kajti osebe v prvih vrstah so hotele dvorano zapustiti, češ, da ne morejo zdržati vonja razlite tekočine. Tisočeri sa dobili pomoč pri bplestih ali bolečinah vnetih mišic — s pax ▼drgnenji. PAIN-EXPELLER z varstveno znamko Sidro V rabi 70 let. L I N I M t N r Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenshi dnevnik o Združenih državni*. VABILO na Proslavo IL Obletnice BRUSIVA "WUBUANA", št. 58 S. D. Z. dne 24. OKTOBRA t. 1. ob 8. uri zvečer ' V UKRAJINSKI DVORANI 525 RAVEN AVENUE :: :: YGUNGSTOWN, O. PO POZDRAVNIH QOVORIH USTANOVITELJA DRUŠTVA "LJUBLJANA" in GLAVNIH URADNIKOV SLOV. DOBRODELNE ZVEZE, NASTOPITA V OSEMNAJSTIH SOLOSPEVIP IN DVO-SPEVTH: ANTON ŠUBELJ, barHdbist ih CHARLES GUARDIA, tenorist' Na klavirju spremlja Miss PAPLINE SCHTBKL PQ KONCERTU PLES IN,PROSTA ZABAVA ZA PLES IGRA RHYTHM KING'S ORCHESTRA Za veliko udeležbo se priporoča — Društveni odbor. * STOPA PO MLEČNI POTI ESTHER RALSTON Republic Pictures Zvezdnica, nastopajoča v "Girl from Mandalay" Filmska zvezdnica mora imeti sijajen .stas. Imeti pa mora tudi duževnost in iskrost. Večina zevzd-nic pije mleko, ker vzdržuje njihovo živahnost... ne, da bi dodalo težo. Vi lahko dosežete s'vo-jo živahnost in dober izgled, p a • kontrolirate svoj stas s pitjem mleka kakor zvezdnice. In če hočete strokovnjaško shujšati, brez utrujenja ali izmučenja, pošljite po slavno BREZPLAČNofcnjiži-co glede dijete shujšanja in lepote "The Milkv Way." Samo napišite svoje ime in naslov na dopisnico in jo naslovite na: Bureau of Milk Publicity, Albany. THE STATE OF NEW YORK BRANIL JE MATER IN ZADAVIL OCETA V družini Milovana Gojeviča v vasi Kormanu pri Kragujev-cu se že nekaj let vladale žalostne razmere. Mož je začel zapravljati denar in pijancevati domov pa se -je vračal divji in je ženo pretepal. Te dni je znova divjal in je začel mučiti ženo. Tedaj je pa materi priskočil na pomoč 20-letni edinec Milan. Skočil je na očeta, ga z močnim udarcem poibi'1 na tla in ga je tolkel-po glavi z i&i-m polenom, s katerim je prej oče napadel mater in njega. Naposled ga je zadavil. Vsi sosedje potrjujejo, da pokojni Milovan ni bil vreden pridne žene in poštenega edinca. Advertise in "Glas* Naroda" Dopisi Johnstown, Pa. V nedeljo, dne 17. oktoibra se vrši shod Federacije Ameriških državljanov, na katerem bodo govorili razni govorniki in zastopniki G. I. O. komiteja. Shod se bo vršil v S. D. D. v Lorain Boro, pričetek točno ob 8. uri zvečer. Prosimo vse člane in članice ter naše somišljenike, da se odzovejo v velikem številu. Za odbor: Olga Belfcz. Girard, O. Le še nekaj dni imamo, da se pripravimo na velik narodni praznik naše pesmi in pa za proslavo druge obletnice ob stanka društva Ljubljana, št. 58 S. D. Z. Geslo naše naj bo: Vsi na Šu-bljev koncert in proslavo. Za ta velik praznik je veliko zanimanje. Še iz daljnih naših naselbin se rojaki o-glašajo, da pridejo na to slay-nost. Ko je stopil naš pevec na ameriška tla, ga je naša slovenska javnost kakor tudi ameriška sprejela z odprtimi rokami kot poslanca, ki nam prinaša potom naše pesmi našo narodno kulturo. S temi biseri se je podal od New Yorka do solnčne Kalifornije. Pridobil si je veliko število prijateljev povsod. Med temi prijatelji je tudi naš narodno zavedni 'kulturni delavec, Mr. John Mate-kovich iz Gowande, N. Y. Danes mi piše: Pošlji mi kopijo programa. Neka tukajšnja Angležinja se jako zanima za ta koncert in želi vedeti, ako je kaj ameriških pesmi na programu. Nadalje pravi, da se vidimo na koncertu. Iskrena hvala ti, John, in vsi tvoji prijatelji v Gowamdi. Zato bodo pa tudi vse naselbine zastopane daleč na okoli. Ta dan, v soboto 24. oktobra, bomo slavili tudi 8. obletnico, ko je naš odlični operni in koncertni pevec Subelj pose-til našo naselbino. Danes po osmih letih zopet prihaja med nas s prijateljem Charlesom Guardia. Pazite na oglas v tem listu. Na veselo svidenje v soboto 24. oktobra v Ukrajinski dvorani na 525 Ray en Ave., Youngstown, O. John Dolcic. Peter Zgaga BOG LJUDI PARI, KRAJIN-ČAN PA BUŠE. . . NAPRODAJ POSESTVO V LESKOVCU pri Krškem ob Savi. Pojasnita se dobi pri A. A., BOX 574, HERMINIE. PA, Preživite BOZIC V STARI DOMOVINI Cinikov« prpgfa priredi tr| izlete v staro domovino. Vsi trije izleti se bodo vršili v da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojet. IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: QUEEN MARY ki odpluje iz New Yorka: dne 2. cjecembra ter 16. decembru BERENGARIA ^ne 9. decembra Na prvem bdetu bo spregal izletnike MILAN EKEf^OVIČ, Clan newyorSkega urada Ouuartf Liner tia drugem ALFRED MARKU S. ki je Lstotuko član newyorSkega urada; na tretjem pa HENR^f WEHER, član čikaškega urada Cunard Lioe. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., aft obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK MGLAS NARODA" 816 WEST 18tb STREET "NRW YORK, N. I. To je ribniški pregovor in je primeren naslov tej koloni. Poročati nameravam namreč-o Viskdanjih božjih stvorih, ki doživljajo nevsakdanje dogodke. Vsak ga po svoji bije in lomi. Iz Wal senburga, Colo., poročajo, da ima tam veliko farmo neki Mr. Busch, ki je velik Ijuibitelj kač. Posebno ljuba mu je stara klopotača, kateri je že dolgo let dajal vsaka dva tedna za kosilo malo miško. Tudi prejšnji teden je spustil miško v njeno kletko. Kača je miško pogoltnila, in se zvila v klopčič, misleč, da bo v miru prebavljala. Miški pa ni bilo posebno prijetno v kačjem želodcu. Začela je grizti in si je kaj kmalu pre-griala skoai kačje meso in kožo pot v profstost. Kača je po^ ginila. Na nekem koncertu v :Fargo, N. Dakota, je pela pevka Mar gery Maxwell Delreigovo pesem "Homing". Ko je odpela "All things come home to rest. . . ji je priletela muha v odprta usta. Pevka je dala, kapelniku zna men je, zastokala: "Muho sem pogoltnila" in planila z odra. Poslušalci so ji začeli navdušeno ploskati. Ko je izkašljala muho, se je vrnila na oder in izpela pesem do konca. John Tableton ima v Ste-phenville, Texas, velik kokoš-njak, v njem pa kokoš, ki bi kmalu dosegla rekord. Pet minut zatem ko je v manj kot enajstih mesecih, znesla svoje 312. jajce, se je zadušila z zrnom koruze. Leta 1886 se je poročil Peter Conklin z mladim dekletom. Pri obedu nista načelo poročnega kolača, ampak sta ga zaprla v predal stare omare. •Prejšnji teden sta praznovala zlato .poroko. Nekaj dni pred praznovanjem je obložila Mrs. Conklin kolač s svežimi limp-uami. Prinesila ga je na mizo in ga razrezala. Gostje so po-kusili petdeset let star kolač in soglasno izjavili, da je tako okusen kot da bi bil šele včeraj tječen. Ko se je vrpil bankir R. Adams s potovanja po Kanadi v svoj dom v Willougby, O., je opazil, da mu je neki vlomilec odnesel kovčeg, zlato u-ro, šest oblek in fcjabuk. Predno je izginil s plenom, se je v njegovi kopalnici še prav pošteno opral in oko-pal. V Sacramento, 0alM sta sedela na zatožni kjopi Pill Johnson in Charley Simons, oibto-žena gozdnega požiga. Ker sta oba zatrjevala sVojo nedolžnost, so imeli porotniki razsoditi, če sta Ifriva ali ne. Porotniki so se umaknili v posvetovalnico. Minila je ura, minili st$i dve, tri, štiri, pet, še«t; pa jih še ni bilo naaaj. Sianons in Johnson sta se naveličala čakati. Stopila sta pred aachiika refeoifi: — Kdp jii bo Čaikall Mi$va ne. igriva sva. V tistem hipu so vstopili porotniki in proglasili njiino nedolžnost. Toda bilo je Se prepozno. Sodnik je že izpregovo-ril besede: — Sedem mesecev ___________ r&LUB WZROBV* Wednesday, October 14, 1936 THE LARGEST SLVVUNE DULY IN VJ3& H. BOSELIEB: Že nikoli ni videl Franc,: -mojster velike vrtnarije, da bi bil njegov vrtič pred hišo tako lep. Še nikoli ni tako občutil lepote vrtnic, belih in rde čih in španskega bezga pri hišnih vratih in še jasmina. Nikoli mu ni vonj talko udarjal v nos, tako vsiljivo, tako rezko. Bilo je "ko omamljenost. Kako je bilo življenje vendar krasno. Tedaj je prefcledel. Do mislil se je, da je že nekoč prav tako omamno srkal vase vonj cvetja, čeprav ne svojega, da ga je prav tako občultil z vsem telesom, nekoč ... Naglo je prepodil misli na to. Mrkega obraza, slabe volje in ko utrujen človek je stopal po stopnicah evoje enodružinske hiše navzgor. Njegova žena, ki je kar zaslutila njegovo nejevoljo, se je ktoj začela -breaskrtmo pogovarjati, s čimer se je skladala ti^di snaga nje same, njenih o-trok in sob. Toda mož ni vsega tega niti opazil. Tožil je, da se mu spet oglaša srce in da bo moral vendarle na težko pot k zdravniku. Pri tem pa se je skrbljivo ozi ral na držalo -za časopise, ki ga je bil naredil njegov najstarejši. Ondi je bil navadno vsak dan časopis in pošta. Videl je pismo, ki je bilo ondi. Toda ni šel ponj ko isicer. Udje so mu kar nekam ohromeli. Šele ko je njegova hčerka postrež-Ijivo prinesla časopis in pismo in je oboje položila na običajno mesto pred očeta, j"e prijel pismo v roke. Orke, ki jih je bral, so začele mrgoldti, čim je začel brati. Močno se je moral premagova ti, da bi žena kaj ne zaslutila. Težko mu je bilo. Le kako mil je mogel kdo napisati take besede : ** Umira m. Spregovorite v zadevi umora gozdarja. Vem, da poznate pravega zločinca. Govorite, sicer bom jaz.- Toda, če Vi to storite, bo bolje za Vas." Poslednje besede so se ko trnje zapičile v njegovo mesen ost. Tisto: "Toda, če Vi to storite, bo bolje." Pri kosilu gc navzlic okusne mu grahu ni in ni polegla njegova skrb. Ah, kako lepo bi živel, če, da — če ... In tedaj mu je začela hčerka, ki jo je Smel talko rad, še govoriti o šoli. Pa vprav nekaj o svetosti prisege. Tedaj se ni mogel več premagati, tedaj je izbruhnilo iz njega: "Učiteljica naj uči rajši računstvo, naj otro kom govori, kaiko je težko živeti, 'kako je treba biti zvit."i POT K ZDRAVNIKU Zasmejal se je rezko in strašno. Žena, hči in vsi otroci so se zgrozili. Kaj takega niso še nikoli doživeli pri očetu. Hčerka se je najprej zavedela, in je junaško povedala v tišino: "Oče, ne bodi hudi Oče, nikar! A to, kar ti praviš, le ni rete. Za življenje je pač najbolj potrebno, da se človek ne laže in ne prisega po krivem." Kako jasno se 'je zableskertalo ,oko k tem besedam. Očetu se je zdelo, da je čistoča božja v tem pogledu. Ugriznil se je v ustnice in je še mogel odgovoriti: "Saj nisem rekel, da bi bila laž najbolj potrebna. Toda res je pa le, da človek ne more biti nikoli zadosti zvit, nikoli zadosti ..." Njegova žena, ki je bila rqdi tega dogodka vsa preplašena in zaskrbtjena, se je hipoma spomnila pisma, ki ga je bil njen mož tako nenavadno izzivalno vtaknil v naprsni žep jopiča. Ko se je jen mož po ko siftu — ko navadno — malo ulegel, je šla tiho v spalnico, da ;bi videla, ali ne bi mogla pisma neopaženo poftegniti iz žepa jopiča in ga prebrati. A ko je iztegnila roko, je zaslišala, kako se je -s postelje tiho in strahotno zasmejalo. Žena je pristopila k možu in za šepetala: "F.ranc, ali je tepet tista zadeva z umorom tvojega brata ?' Niti dihati si ni upala, tako !je prisluhnila. On pa ni odgovoril in zdelo se je, da si tudi dihati ne upa in bilo je, ko da je smrt sama stala med obema zakoncema. Žena je nenadoma zakričala in mož ji je z roko za-tisnil u^ta, tako bliskovito na glo, tako močno, tako strašno močno: Tedaj je spet umolknila. Izpustil jo je. Pristopila je k vratom, ali niso otroci česa slišali. Omahovanje je stopila spet k možu in zašepetala: "Pokaži mi pismo!" Mož se ni zganil. A ona ni od jen jala: "Ko se je foil tvc/j brat usmrtil, ko m tedaj zjutraj dejal, kako da tvoje nove vrtnice tako čudovito dišijo, tistega dne. — Tedaj sem vedela, veš, Franc ko je bil tvoj brat mrtev, da ft i je vse znano in da je tvoj tfrpt u^cjlilgozdarja' < Umolknila je, ko da ne more nič več in mora šele iskati no vih besed in zalieti sapo ko za tekmo. Nato je prisluhnila. Spet ni ničesar odgovori. Spet je tako strahotno molčal. Ali pa je bil mogoče mrtev? Ali ga je kaka srčna kap odrešila časa, tega strašnega časa, ki še pride! Nagnila se je k njemu, ga potipala in je videla, da se porogljivo smehlja. Spregovo ril je s poudarkom: "Prisegel sean, da sva bila z bratom takralt v kinu, lko je bil krog enajstih ponoči gozdar ustreljen ondi na hribu med jelkami. Spodaj midva, zgorafj oni! In gozdarjev spremi jeva lec je povedal, da je spoznal divjega lovca, ko je Zbežal. In divji lovec je dobil deset let ječe, čeprav je vse utajil. Ah, kako je sodnija zvita, le kako Jje zvita!" Spet je izhenada umolknil; tudi dihal ni več. Tudi žena ne. Kaj fšta poslušala? Če je kdo pri bratih? Ali sta se oba zbala, d h bi kdo ne poslušal? Spet se je žena splazila k vratom in "je prisluhnila in spet je zaslišala le ropot iz kuhinje, zdaj, kako je tekla voda iz pi pe. Vzravnala se je in njena hoja je bila tako nalahna, ko da bi se ne dotikala tal. Mirno, skoraj pojoče vje dejala možu: "Franc, otrok je prav povedal, lagati se ne sme. V tej zadevi je le ena pot ..." "Po kateri že deset let neprestano hodim, celo v spanju" jo je prekinil mož. Obrnil je svoj mrki obraz k smrtnobledi ženi in je nadaljeval z votlim glasom, ko da bi zagozdo zabijal v lete: * "Do konca bom šel po te(j poti. Le še malo potrpljenja. Čez nekaj tednov bo divji lovec od služil svojo kazen. Tedaj se ne sme nihče veČ dotakniti mojega brata. In mene celo ne." Iznova je molčal. A njegovo dihanje ni molčalo. Dihal je in zdelo se je, da je dihal mirno, mirno in močno. Naglo 'je dejala žena: "Pa pismo." Kakor da mu ne more nihče več do živega, je mož tudi to pojasnil ženi: "Krčmarica, kako me je vedno pikala! In me je že po procesu! Saj je bila ona ti«ta, ki je naju, brata, sploh spravila na zatožno klop, pred obličje strogega gospoda sodnika. Da, ona je govorila, da je videla "brata, kako da je tekel mimo krčme. Kakor senca (je rekla hušk, hušk. Saj je tudi na sod niji tako povedala: hušk. Da ga je podil — tudi to je rekla — sam hudič iz pekla. Zoper njene besede pa so -se osrlasile moje besede, ki so brata ščitile in te besede so bile bolj tehtne, hu- POBEG IZ MRTVAŠNICE ANGLEŠKI DELAVCI ZA POMOČ ŠPANIJI Prizor s Trafalgar trg® ▼ Ixmdonu, kjer se je zbralo več tisoč angleških delavcev k- veliki manifestacij i ~za špansko republiko. Kramarica Marica Gadava iz Kentyja pri Biali na Poljskem je kakor vsako leto na dan do mačega patrona poistavila svojo stojnico na prod tem. Sredi Vrven«ja se je nenadno zgrudila iketea vestna. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, je ugotovil einrt zavoljo srčne kapi. Truplo so spravili v mrtvašnico, da ga uJd nezadosten, ker učenke tudi doma niso nadomestile, kar so v šoli zamudile. Kajti vedele so, da gospodična ne kaznuje, ako so bile naloge slabo ali pa sploh ne izdelane. To je otrokom sicer ugajalo, toda ne strogim Griltiniin predstojnikom. Najprej so prišli opomini in očitki, pozneje pa resni opomini in ukori. Gita je bila vsled -tega 7,elo potrta iu je gospodični Škra-bovi bridko »potožila svoje gorje. Stare gospodične je bilo fcamo usmiljenje in be je v svoji dobroti hudo jezila na šolske oblasti in na solariee, ne pa na Gito. 44Te porednice enkrat pošteno pretepi, če te ubogajo." je rekla jezno. In Gita se 'je trdno zavezala, da bo postala sftrožja. Toda ostalo je vedno samo pri vojji. Kadar je kdaj kako malo učenko zalotila pri grešnem dejanju in jo poklicala predse, je bilo treba deklici samo ske^no jokati in sodbe je bilo konec. Gita pač ni znala drugega, kot brigati solze in če se kaka j deklica ni mogla naglo pomiriti, tedaj je iz svoje miznice vzela čokolado ali jabolko in je bila neizmerno vesela, ako so obrazi malih učenk zopet ^jalsno in polni zaupanja gledali v njo. Nato je povedala še bolj zanimivo pravljico v veliko veselje in zabavo vseh. — Gita Stauger res ni bila dobra učiteljica in tudi v svojem poklicu ni našla zadovoljstva. Mnogo rajše je sedela doma v svoji majhni sobici in si je izmišljevala krasne povesti, ki jih je napisala v svo>je stare šolske zvezke. O Item delu, ki ji je delalo toliko veselja in zabave, ni nikdo ničesar vedel, niti gospodična Škraba, ki je vedno mislila, da se ukvarja s šolskimi zvezki, kadar je bila v svoji sobi zaposlena. Gita se je kar bala komu govoriti o svojem najljubšem delu. Nikdar pa ni mislila, da bi koga zanimalo, kar je napisala. Vedno večje, vedno bolj duhovito in vedno bolj zapleteno je -postajalo to njeno delo. Toda, kadar je bilo kako delo končano, kadar je usodo svojega. junaka ali junakinje popisala do konca, tedaj je rokopis izginil v malem kovčegu, ki ga je imela spravljenega v omari. Skoro nobenega rokopisa ni \-zela več v roke, kajti vedno nove misli bo (jo navdajale in jih je postavljala, v življenje-- Gita se obrne od okna in stopi k stari gospodični. t4Saj grem, gospodična Škraba." "Kako pa izgledaš, Gita? Tako vroča lica! Ali imaš vročico? Pri tem mrazu vedno letaš z odprto suknjo!" Gita objame ozka pleča tsvoje krušne maitere. "Kaj vendar vedno tako skrbiš za mene! Ali mora vsakdo imeti vročico, ako pride malo barve v lica? Hm — Kako lepo diši po praženem krompirju; hitro, da se ne bo sliladil!" Greste v majhno sobo gospodične Šk rabo ve, kjer so vedno fcedle njene stanovalke. Gfbe drugi dami iste že sedeli pri čedno pogrnjeni mizi, na kateri je že stala posoda s kadečim se čajem, obložene žen>1 je in skleda praženega krompirja. Na vsaki strani mize je bil za eon osebo krožnik, namizno orodje in servijeta. Gita prijazno pozdravi obe dami. Gospodična Steguar je bila kasirka v neki trgovini. Imela je približno štirideset let, je bila precej obilna in je imela svež, odločen obraz. Oblečena je toila v tesno, čnio oble ko. Na malo krivem nosu je jahal ščipalnik in nad polnimi ustnicami so se ji šopirile brči-ce bolj, k oft ji je bilo ljubo. Govorila je nenavadno naglo in živahno in se je rada s mejala, pri čemur je kazala krasne, navidezno pristne zobe. Druga dama je bila popolno BERENGARIA — 9. decembra Vodja Alfred Markus Z;t podrobnosti se obrnite na svojega 'o-kulnegii agenta ali na CUNARD WHITE STAR 25 BROADWAY NEW YORK 1 9 PISlte nam zrn cene voxnlb U-stov, reservacljo kabin In pojasnila za potovanja. SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York Na psrnlkib, ki a« debel« Uakanl, vrše v domovino ixleti pod vodstvc izkui«Mf» spremljevalca. vi. Po strašnem ufoioru starke1 in mlade snalie so razbojniki premettali vso liišo ter odnesli preeej gotovine« in raznih dragocenosti. Baš tedaj, ko so sosedje odkrili strašen zločin, sta se s pristave pripeljala domov stari gospodar in njegov sin. Z EMLJEVIDI Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovat! v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam camoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. *«to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Ali preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroška Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker p redno se dobi Iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi O. t v P0KRAJN1 ROČNI ~ ZEMLJEVIDI: 3 Jugoslavija 30 Dravska Banovina............30 CANADA .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ...1................15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin,„ West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom je priloiiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekommndi- rajte pismo. ✓ KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. GLUHONEMI BOO O IZDAJALI SVOJ LIST Gluhonemi v Zagrebu imajo svoje društvo "Dobrotvor" ki šteje okrog 150 članov. Po poklicih je v društvu največ tipo-grafov. Zanimivo 'je, da med gluhonemimi brraposel. 9ploh ni, ker je znano, da so gluhonemi zelo dobri delavci. Na zadnjem sestanku so zagrebški gluhonemi sklenili izdajati svoj list. NEVARNI RAZBOJNIKI PRED SODISCEM Banjaluiško okrožno sodišče bo razpravljalo več dni o zločinih tolovajske družbe, ki so jo trobili Vid Soldatie in šest njegovih tovarišev in ki se je u-dejŽvovala že od začetka leta I&29. Obtoženci imajo 11a vesti dolgo vrsto vlomov in tatvin, izvršenih s pomočjo grdega izsiljevanja. Na vesti pa imajo tudi umor. Ko so nekoč delili velik plen, so se sprli in ubili svojega tovariša Nadalina. Odsekali so mu glavo ter ga vrgli v reko ITkrino. Ko so truplo našli, so bili kmalu razkrinkani vsi zločinci. Med razpravo bo zaslišanih mnogo žrtev zlo črnske tolpe iz raznih krajev vrbaske banovine. IZ JECE SE JE VRNIL IN UBIL ŽENO V zapore okrožnega sodišča v Petrinji so prignali v sredo D juro Meničanina iz vasi Ru-jevea. Mož se je vrnil pred S dnevi iz kaznilnice, kjer je bil zaprt zaradi umora. Komaj je pa prišel domov je z nožem zabodel svojo ženo. Batje gre za ljubosumnost. Ko so Meničanina prijeli, se je zagovarjal, da je ženo z nožem samo malo "prasnil.*, da pa ni imel namena ubiti je. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovfe. 15. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: Kuropa v Bremen 20. oktobra: Koma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v (Jenoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitauia v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vuleanla v Trat 4. novembra: Queen Alary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Cbamplaln v Havre Conte ill Savola v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen-Mary v Cherbourg novembra: Bremen v Bremen -1. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Coiite di Saroia v Geno» t r 2. decembra: , 4 Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbri: Cbampluin r Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: i Vulcania v Trat 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbf iKg 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen :6. decembra: Queen Mary ▼ Cherbourg _6. decembra: Normandie v Havre 74-LETNA ŽENA RODILA SINA V vasi Martincu, ivanjska občina, blizu Bjelovara je rodila 74-letna kmetica Ana Šipoš zdravo moško defte. Ta dogodek je velika senzacija za ves okoliš. ZdravsJtveno stanje matere in otroka je odlično. Porod je zibudil senzacijo tudi v zdravniških krogih in so že nmogji zdravniki obiskali 74-letno porodnico. Zdravniki pravijo, da se taki primeri le redkokdaj dogajajo, ljudstvo pa seveda govori o čudežu. Oče, ki je star že blizu 80 let, je zadovoljen in ponosen. Poseibno zanimivo pa je to, da niso niti najožji sorodniki opazili, da je stara kmetica v blagoslovljenem stanju. Šele, ko so |jo popadli krči, so poklicali vaško babico. r .