S'
O resntcoliu
V zadnjih naših razgovorih smo si ogledale pomen vzgoje k pokorščini, pripomočke in ovire pri tej vzgoji. Spozna'e smo, da je pokorščina temelj vse vzgoje, spoznale pa tudi, da je vse to delo izročeno materinim rokam in ji s tem pripada tudi najvažnejša vzgojna naloga.
Pravtako važna kakor vzgoja k pokorščini je pa tudi vzgoja k resničnosti in resnicoljubnosti. Ta vzgoja rabi pred v, cm drugim lepih zgledov. Mati svojemu o roku pač zastonj pridiguje o lepoti resnic in grdobi laži, če pa se sama ob vsaki priliki zateče k laži, ali če otrokova vprašanja, ki ji postanejo neugodna, odgovarja z raznimi zvijačami in ovinki, katerih neresnica piej ali slej otrok spozna. — Kes je težavno otrokovo radoznalost vselej zadovoljiti; toda mati ravna najpravil-neje, če se potrudi otroku na stavljena v rašanja odgovoriti na otroku najrazum-ljivejši način, vendar resnično. Ce ji otrok, zlasti nekoliko starejši, zastavi kako kočljivo vprašanje, ki mu ga v resnici še ne more odgovoriti, naj mu ne odgovarja s praznimi izmišljotinami, nego naj mu raje obljubi, da mu bo vse razložila, ko bo dovolj velik in bo mogel vse prav razumeli.
Mati naj otroka vadi v resničnem pripovedovanju; zato naj ne dopušča, da otrok pri pripovedovanju vsakdanjih, pa tudi izrednih dogodkov pretirava. Isto-tako naj ga vselej prekine in opozori, če hoče to, kar je slišal zavijati in izpremi-njati. Seveda je tudi res, da otroško pretiravanje ni še vselej laž, nego izrodek bujr.e otrokove fantazije; v takih slučajih naj mati skuša preveč bujno fantazijo omejiti,
Kadar olrok materi pripoveduje, kaj je delal in kaj se je zgodilo ob njeni od-solnosti, naj ga, četudi se je zgodilo kaj nepravilnega, ne kara, ker bi mu s tem zamorila odkritosrčnost, ki pa je — le poglej njegove jasne oči — najlepši čar njegovega bistva, da, odtenek onostranstva. Ljubeznivo in prijazno inu ob koncu povej,. to in to ni bilo prav, kaj — ne, drugič boš raje tako napravil, kakor je prav in dobro. Le tedaj ima olrok zaupanje do matere, če opazi, da najde pri njej vselej m ob vsakem slučaju razumevanje in sočutje. Le tedaj pa ima tudi mati vedno dostop do njegove notranjosti in seveda tudi res materinski upliv na ves njegov razvoj in vse otroško delovanje,. Potem fia tudi lahko obvaruje slabega vpliva druščine in vsega drugega,
Vzgoja k resnicoljubnosti je tako velikega pomena, — saj sloni vse naše družabno življenje na resnicoljubnosti in zaupanju — da se bomo v nekaterih prihodnjih razgovorih pomudile pri nji. Ko bomo opazovale in razmotrivale materino delo, bomo pridobile marsikatero kleno zrno tudi za našo lastno samovzgojo. Saj če "očemo biti odkrite, nikjer in tolikrat ne
grešimo kakor baš napram resničnosti in resnicoljubnosti. Prav dobro bo, če do prihodnjič vsaka izmed nas napravi pregled o teh napakah, da drugič pri našem razgovoru kakor pri otroku, pričnemo tudi pri nas samih z odpravo teh grdih napak, ki so najgrši madež v našem značaju.
S posli
Vse delo v gospodinjstvu mora gospodinja nadzirali, dobro uspelo delo primerno pohvaliti, slabo izpadlo ali skvarjeno delo pa primerno pograjali, če gospodinja niti ne opazi, kako posli delo vrše, nina zanje nikoli priznalne besede, mora tudi naipridnejši posel izgubiti veselje zr. delo in poslati zanikern. i'oda gospodinja naj hvali in gra ja le ob pravem času in v pravi meri. Pri poslih gospodinja z dobro besedo in primernim poukom več doseže, kakor pa z vedno grajo. Če mora grajati, naj to stori kratko, določno in dostojno; nikoli raj se ne da zavesti h kričanju in zmerjanju. Nikoli naj ne graja poslov tak dan, ko imajo posli mnogo in težkega dela, tudi ne pred tujimi ljudmi, posebno pa r.c pred otroki. Nasprotno pa naj javno pohvali zlasti res izvrslno delo, kar posla, zlasti mlado dekle prav zelo spodbuja k nadaljnji in še večji pridnosti.
Če ima gospodinja več poslov, naj ravna z vsemi enako, to je blagohotno in pravično. Izjemo sme delati le pri starih, ki so že osiveli v tej službi in delajo za hišo že tako dolgo ali pa še dalje kot gospodinja.
Gospodinja naj gleda, da se posli, zlasti dekle lepo obnašajo, povsod in v vsakem slučaju. Zalo ne trpi nikoli nasprot-stva ali trme, vselej pa zahtevaj vljudno opravičilo, kadar se zgodi kaj nepravega. Če mlada dekla sirovo odgovarja, naj se gospodinja najprej prepriča, če si je sve-sta nepravega in grdega obnašanja. Tako dekle je treba najprej vljudnosti priučiti. Vsako nevljudnost in sirovost pa je treba odločno zavrniti. Kakor povsod je tudi tu dober zgled najboljšo vzgojno sredstvo. V družini, kjer gospodinja in vsi družinski člani prijazno in vljudno s posli ravnajo, pa se tudi med seboj vedno vljudno obnašajo, morajo tudi posli sami po sebi postati prijazni in vljudni.
Gospodinja naj ne pušča služkinje svojevoljno kupovati in razpolagati s kuhinjskimi stvarmi. Dekle postane b.ozskrb-na in pride lahko v skušnjavo, da zapravlja ali pa gospodinjino brezbrižnost obrača v svojo korist. Nikoli naj tudi ne dopušča, da dekla s preostanki jedi sama -ra: ,olaga, pa tudi z miloščino, ki je določena za reveže, ne.	...
Dragocene stvari, kakor srebrni pribor in drugo, naj gospodinja dekli izroči posebno v skrb, priporoča naj ji ga v posebno pažnjo pri pomivanju, snaženju in spravljanju. Ne iz hudobije, pač pa iz la-
hkomiselnosti napravi neizkušena dekla niarsikako škodo, če so v hiši kaka dragocena reč ra nepojasnjen način izgubi, naj gospodinja nikogar ne sumniči, dokler se ni o tem prepričala.
Povrnitev za pokvarjene, ubite stvari naj gospodinja le tedaj zahteva, čo je dekla res iz zanikarnosti ali lahkomiselnosti povzročila škodo. Za take pa je ta zahteva prav dobra šola in si tako naravn kazen kaj dobro zapomnijo.
Dobra gospodinja skrbi, da njeni ljudje lepo praznujejo Gospodov dan. Zato ne dopusta, da bi imeli več dela v praznikih kolikor je neobhodno potrebno. Dr. se temu izogne, naj jih navaja, da že dan pred praznikom za hišo, kuhinjo in hlev vse pripravijo, v nedeljo pa res počivajo. Umevno, da mora imeti vsa družina v nedeljo in praznik dovolj časa, da zadosti svoji verski dolžnosti, gospodinja pa pazi na to, da fa čas v določeni namen tudi res izrabijo. Če pa bi kdo izmed poslov porabil preveč časa za verska in cerkvena opravila na škodo delu in gospodinji, ga je treba opomniti na tak način, da niso užaljena niegova verska čuvstva.
Previdna gospodinja določi svoji služkinji tudi prost popoldan, da more svojo obleko in perilo popraviti in zašiti. Gleda pa naj na to, da določeni čas res porabi za to, ne pa da postaja po kotili in cestah. Gledati mora tudi na to, da posli ne pridejo v slabo družbo, ne samo zato, ker iz lake slabe družbe za dom in gospodinjo nastane vselej kaj slabega, pač pa mnogo bolj zato, ker je odgovorna kakor za telo, tako tudi za dušo svojih podložnih. (Dalje.)
Snaženje parala.
Rrnene madeže in plesen namoči nekaj ur v sirotko in izperi. Operi plesnivo perilo z milom in navadno vodo. V drugo posodo z vodo vlij malo vodikovega prekisa in deni perilo v njo, da se namaka šest ur. Deni v čisto vodo par žlic 1% žveplene kisline in izperi zelo natančno. Beli perilo pridno na solncu, in peri ga z močno raztopino boraksa. Rmene deževne madeže spravi iz perila lug. Raztopi v litru vode 20 g citronove kisline in zmoči plesnive madeže. Peri plesen z klorovim apnom. Kuhaj v vodi dežnici belega mila, da postane gosta kaša. Ko se ohladi, na-maži to kašo na plesen, na kašo pepelike. Naj stoji par ur na solncu, potem izperi v rečnici in suši na travi.
Madeže od trave spraviš iz perila z salmiakovo raztopino ali z močnim špiritom. Madeže v otročjih oblekcah zmoči z redko raztopino cinove soli. Izperi natančno. Dober je tudi cinklorid. V liter vode deni tri žlice amoniaka in zmoči par-krat madeže, Izpiraj jih z razredčenim sal-miakovcem. Kani v vodo par kapelj hi-permanganijeve raztopine. Kalijevo rdečo vodo spremeniš v belo, če vliješ čez par minut šest kapelj 6% žveplove kisline. Spiranje madeža s tako vodo ne škodi
r
najbolj občutljivi tkanini. Travini madeži se pero sicer tudi z milom, ali potem ostane umazana lisa; treba je, da poliješ perilo še z vrelo vodo. Dobro ,e. držati tak madež pred pranjem nad gorečo žvepleno nitjo.
Pečatni vosek moči z navadnim špiritom, dokler ne izje špirit madež. Izpraskaj ostanek in teri z flanelasto krpico. Tako ravnamo tudi z navadnim voskom, ako nočemo rabiti pivnik in železo.
Pivo. Madeže namaži z glicerinom in izperi v mlačni vodi. Polikaj obleko, dokler je še vlažna. Tako delamo tudi z madeži piva na svilenem blagu. Iz sukna spravimo še sveže z samo čisto vodo, stare snažimo z bencinom, z salmiakom ali z mrzlo prekuho pananave skorje. ^
Potne madeže izperemo iz slamnikov s terpentinom. Namočimo umazana mesta in počakamo, da izje terpentin pot, potem izperemo z vodo in z milom. Madeže potnih rok potrosi s kredo in izkrtači ali gladi po kredi in pivniku. Potne madeže izpiramo takole:
Zmešaj del amoniaka, dva dela špirita in tri dele žveplenega etra.
Del salmiaka, dva dela etra in tri alkohola.
15 g finega belega mila, 100 g kiso-vega etra, 60 g amoniaka zmešaj v litru deževnice, peri madeže in izperi z mlačno vodo. — Pot izjeda tkanino in barvo, posebno pot bolnega človeka. Zato je najbolje, da se izpere prepotena obleka ali perilo. Če ni mogoče, se dene vsaj večkrat na solnce in prepih. Kdor se poti pod ramo naj nosi vedno pivnike v volneni obleki, če ne pomagajo pivniki, potrosi večkrat prepoteno mesto z glino in postavi gorko železo nanjo, ali pa peri z francoskim žganjem.
Punčove madeže briši z krpico namočeno v bencin in izperi s čisto vodo.
Preležano ali ponošeno volneno obleko razparaj, če ima madeže jih izsnaži, potem jo razgrni nad soparo. Če to ni mogoče, pokrij jo z debelo, mokro platneno cunjo in pogladi z razbeljenim železom.
Nalezljive bolezni.
Ošpice.
Pravzaprav so ošpice nalezljiva otroška bolezen, obolijo pa tudi odrasli, ako jiv v mladosti niso preboleli. Sicer same na sebi niso nevarne, jako hude pa so posledice, ki nastanejo večkrat po prestani bolezni in trajajo v neredkih slučajih celo življenje ali pa povzročijo takojšnjo smrt.
Povzročitelja zdravilska veda še ni odkrila. Verjetno je, da izzove bolezen posebna, jako majhna glivica, ki se v telesu zelo naglo razmnožuje. Nahaja se v bolnikovih izpljuvkih, v sluzu iz nosu, grla in ust ter v odpadajočih kožnih luskinah. — Prenaša se z dotikom bolnika in po okuženih predmetih, vendar so bakterije zelo občutljive ter zunaj človeka naglo poginejo.
Bolezen obstoji v zvišani telesni toploti, utrujenosti, v rdečkastih Izpuščajih po obrazu in životu. Otrok postane vsled 8l
vročine omoten. izgubi sla. t do jedi, kašlja, dobi nahod, jezik mu je raskav in bezgavke zatečene. Ako ni moč bakterij prevelika in bolezen gladko poteče, je bolnik po desetih dnevih izven nevarnosti.
V obrambo ošpic je umestna osamitev bolnika. Tako onemogočimo njegov stik z zdravimi otroci. Osamitev naj traja približno mesec dni. Ako nastopi bolezen v številnih slučajih ostrega značaja, mora šolska oblast tudi zapreti šole. Zdravega otroka ne pustimo v nobenem primeru v bolnikovo sobo. ker je nalezljivost ošpic velika in nič manja sprejemljivost mladega telesa za to bolezen. Jako redki so ljudje, ki_ so ji po naravi nedostopni, pač pa je nihče ne ; more dobiti dvakrat v življenju.
Oseba, ki streže bolniku, ošpice tudi ' lahko prenese, zato ne sme imeti opravka j z ostalimi otroci. Če pa je to neizogibno, ' tedaj naj si umije roke z razredčenim Sa-j nitolom ali vsaj z milom, predno zapusti ; bolnikovo sobo. Pametno je, ako ob vstopu k bolniku ogrne plašč ter ga sleče, ko gre iz sobe. Priporočamo razkužitev bolnikovih izmečkov, katere zbiramo v posebni posedi, kamor nalijemo kakega razkuže-valnega sredstva, tudi čiščenje nosu in spiranje ust je neobhodno potrebno.
Razkuževanje sob izvedemo po ošpicah tako, da jih pred splošno uporabo temeljito prezračimo. Posteljnino in perilo operemo, obleko pa obesimo na solnce.
Kuhinjska navodila.
Juha z zelenjavo (vegetarijanska). Olupi eno debelo nadzemeljsko kolerabo, zreži jo na male rezance, ravno tako eno srednje debelo korenje ostrgaj, operi in na rezance zreži. Nalij v lonec dva litra vode, ko se že pol ure kuha, prideni četrt litra oluščenega graha in en debel olupljen in na male kocke zrezan krompir, ko zopet pol ure vre, prideni eno osminko litra opranega riža in ko še četrt ure vre, prideni prežganje, ki si ga napravila iz 6 dkg (eno veliko žlico) masti, 5 dkg moke in nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule, to prežganje razredči z zajemalko mrzle vode ter prilij opisani juhi, prideni še ščep popra. Ko še par minut vre je juha gotova. (Ako hočeš juho zboljšati, zmešaj v skledi en rumenjak, preden juho zliješ v skledo.)
Rezanci. Napravi iz moke in jajc precej trdo testo, ga dobro vgneti, napravi iz njega za jabolko velike hlebčke, jih pokrij s skledo. Razvaljaj jih na deski kolikor mogoče v tanke zaplate, testo prav malo potresi z moko, da se testo ne spri-jemlje. Potem se te zaplate ali krpe na snažnem prtiču posuše. Ko so zadosti osu-šene, vsako krpo prereži čez polovico, te polovice položi eno na drugo in jih zvij v svalk, iz katerega z zelo ostrim nožem nareži drobne, ozke rezance.
Grah s krompirjem. Kuhaj pol litra oluščenega graha in v drugi posodi pa kuhaj tri srednje debele olupi jene na male kocke zrezane krompirje v dveh litrih vode; osoli ter kuhaj oboje do mehkega, potem napravi prežganje iz ene velike žlice masti in moke, v katerega deni nekoliko
drobno zrezanega zelenega peteršilja • čebule, to prežganje razdredči z zajemali!11 vodo in prideni to prežganje krompiri! kakor tudi kuhani grah z grahovko vrel Ko še nekaj minut vre, prideni kisa no okusu in postavi kot samostojno jed na mizo.
Češpljev kolač iz vzhajanega testa V skledi zmešaj četrt litra toplega mleka 5 dkg masti ali masla, 1—2 žlici sladkorja' eno jajce, nekoliko soli in prideni še 1 dta drožja, ki si ga razmočila v par žlicah toplega mleka z žličico sladkorja in 40 do 45 dkg moke (pičlega pol litra). Testo do-bro stepaj s kuhalnico četrt ure. Ako hočeš prideni še drobno zrezane limonine lupine in postavi za četrt ure na gorko da vzhaja. Vzhajanega stresi na pomazan pleh, ki ima ob kraju rob, ga z dvema žlicama razravnaj po vsej pekači. Po vrhu pa obloži testo s čez pol preklanimi češpljami druga poleg druge tako, da notranja stran na vrh pride. Potresi jih s sladkorjem in s cimetom, pusti še četrt ure shajati, nakar peci kolač v srednje vroči pečici pičle pol ure. Pečenega zreži na poljubne koso in postavi gorkega ali mrzlega na mizo.
Ocvrti češpljevi cmoki. Vmešaj 3 dkg surovega masla, en rumenjak in žličico sladkorja; petem prilij osminko toplega mleka, v katerega si že prej namočila 1 dkg drožja. Nato prideni nekoliko soli, sneg enega beljaka in četrt kg moke. Nastalo testo četrt ure dobro stepaj in pusti vzhajati pol ure. Vzhajano testo zajemaj zaporedoma z žlico, ki jo vsakokrat poprej potakni v moko; tako dobljeno kosce testa polagaj na desko, jih splošči in v vsako ploščico položi eno češpljo, ki si ji odvzela koščico in mesto njo dala košček sladkorja, zavij testo da se češplja ne vidi in zgleda kakor cmoki, zloži jih na desko na z moko potreseni prt, da četrt ure vzhajajo. Končno jih v masti ocvri.
Spravljanje jajc za zimo.
Jajca so važno in izdatno hranilo. V njih se nahajajo vse tiste tvarine, ki so potrebne kot hrana našemu telesu. Jajca vsebujejo: beljakovino, tolščo in razne rudninske snovi.
Najbolj navadna in tudi najboljša so kurja jajca. Dobrota jajc je odvisna od krmljenja kokoši. Jajca od kokoši, h so krmljena z žitom in ki si same poij*eJ° črvov in drugih žuželk, so veliko boljša oti onih, ki so krmljene s krompirjem ali pra; šičjo krmo. Zelena trava in solata dosti pripomore k dobremu okusu jajc.
Jajca za spravljanje za zimo morajo biti predvsem sveža. Gospodinja, ki kupuje jajca za shranjevanje za zimo, mora.^ zelo previdna. Sveža jajca imajo Jopo oei lupino in so prozorna, ako jih držiš v te nem pro&toru proti luči. Če pa je jajce n ■1 prozorno in se vidijo v njem črne p bi je pokvarjeno in to tembolj, čimvecje > pege. Jajca, ki so spodaj črna, zgoraj sv . so popolnoma gnila. Jajce, ki *akW» ' ako ga potreseš, ni več sveže m shranjevanje za zimo.
i
Pa še na drug način se lahko prepričamo o starosti jajc. V pol litra vode deni pest soli, da se raztopi. Jajce, ki je popolnoma sveže, pade na dno, ono, ki je starejše a še porabno za kuho, a ne za zimsko spravo, plava nekako sredi vode. Stara jajca pa plavajo prav na vrhu. Drugače je, če imaš domača jajca in veš, katera so najbolj sveža.
Jajčna lupina je prozorna in luknji-časta. Skozi te luknjice prihaja zrak, ki pokvari jajca, če so predolgo pod njegovim vplivom. Pa tudi v jajcu so glive, vsled katerih se jajce pokvari. Zoper glive ni pripomočka, pač pa zabranimo lahko dohod zraka skozi lupino. Jajca, ki jih poberemo iz gnezda za spravljanje za zimo, morajo biti brez madeža, oprana in zbrisana. Ta jajca previdno zavijemo v časniški papir in polagamo v kako škatljo, zabojček, skledo ali pisker trdo enega zraven drugega, na vrhu pa še prav dobro pokrijemo s papirjem. Ta jajca ostanejo porabna tri mesece. Lahko pa tudi pokladamo jajca v suh pesek, žaganje, pepel, otrobe ali zrnato žito. Polagamo tako, da se ne dotika eno drugega. Zasuta morajo biti jajca tako, da ne more zrak do luknjičastih lupin. Tudi tako spravljena jajca se ohranijo tri mescce. Ta dva načina sta priporočljiva zato, ker jajce ne spremeni okusa.
Najstarejši način je spravljanje jajc v apneno vodo. Apnena voda se osoli. V to vodo pokladamo jajca s špičastim koncem navzdol in tesno drug poleg drugega. V apneni vodi se jajca ne pokvarijo zlepa, pa« pa dobe, če se predolgo v apnu, po njem okus.
Novejši način je polivanje jajc s tekočino imenovano vodotopno steklo (Was-serglas). Ta tekočina se dobi v drožeriji. Na en liter te tekočine se primeša 10 litrov vode. Ta množina zadostuje za 200 jajc.
Prav dobro se obnese spravljanje jajc za zimo z garantoloin. Za tako spravljanje morajo biti široki kozarci, ki se rabijo za mezgo, med, brusnice in drugo. Te velike kozarce napolnimo do polovice z vodo. Na vsak liter denemo 1 dkg garantola. To vodo mešamo 5 minut. Potem polagamo jajca v to raztopino in jih pustimo tako, kot se sama poležejo. Nad jajci mora stati voda za štiri prste nad vrhnjimi. Po vrhu jih potresi še z garantolom. Nad tekočino položi pargamentni papir, nato še garantola, Jez vse to pa skrbno položi antikarbonatni papir. Posodo po potrebi pokrij, poveži in spravi na suh miren in hladen prostor. Suh in hladen prostor je za vsakovrstno konzerviranje jajc priporočljiv.
Mesec avgust in september sta za shranjevanje jajc za zimo najbolj primerna. V avgustu in septembru dobivajo ko-toši največ žitne hrane, zato so jajca ta-trat najboljša in za shranjevanje jajc najsposobnejša.
, Shranjevanje jajc je potrebno, ker po-"'ni kokoši prav malo ali pa tudi ne neso. ™trebno je posebno tam, kjer se jajca Morajo kupovati in so pozimi zelo draga, težko dobe, če se pa dobe, so navadno 'Pravljena in ne sveža, zato je boljše prijaviti si jih doma, kot pa pripravljena sa zimo kupovati.
Poletna krma za kokošs.
Marsikatera gospodinja je že opazila, kako rada žre purutnina deteljo, vendar si ni vzela toliko truda, da bi jo večkrat pokladala. Že to nam dokazuje, da ni detelja dobra samo za živino in prašiče, ampak da tekne tudi kokošim. Opazilo se je, da so kokoši po krmljenju z deteljo nosile več jajc in se bolje razvijale. Poleti se mlada detelja seseče na drobno, približno en centimeter dolge komadiče in se pokla-da kokošim po eno prgišče za 4 do 5 živali. Tudi suha detelja se v zimskem času lahko poklada, teda moramo jo sesekati in namakati v mlačni vodi. Tako omehčano zmešamo z ostalo krmo, posebno če imamo kuhan krompir, korenje ali repo, koruzno moko ali s kakim drugim primernim krmilom.
Znana dobra hrana za kokoši je oves, po katerem nesejo kokoši debelejša jajca. Vendar je oves sam na sebi preveč oster, zato ga perutnina v začetku ne mara posebno. Zato je dobro, če ga nekoliko namočimo v mlačni vodi, da se napihne in zgubi svojo ostrino. Takega kokoši kaj rade žro. — Sicer pa je glavno načelo pri krmljenju kokoši, da jim menjamo krmo. Tako mešamo deteljo in oves, zelenjavo in drugo zrnato krmo, kuhinjske odpadke in jim damo priliko, da si tudi v sadovnjaku ooiščejo odpadlo sadje in zraven tudi kakega črva, hrošča ali gosenico. Sprememba v krmi najboljše vpliva na razvoj perutnine.
Odfefrsirrso kokoši za pleme.
V spomladnem, poletnem in jesenskem času se vsaka gospodinja lahko prepriča o nesnosti svojih kokoši. Najbolj gotovo sredstvo za odbiro tistih kokoši za pleme, ki so najboljše jajfarice, so seveda zaklopna gnezda in zapisovanje jajc od vsake kokoši posebej. Toda tega ne zmore vsaka gospodinja na kmetih, zato ga tudi ne bomo priporočali. Vendar vedo naše kmečke mamice prav dobro, katera kokoš pridno nese, katera da debelejša jajca, katera je začela nesti najbolj zgodaj spomladi itd. Dobra gospodinja bo natančno razločevala živali z dobrimi lastnostmi od onih s slabimi.
To pa še ne zadostuje, ampak ena mora iz tega izvajati tudi vse one zaključke, ki so potrebni za čimvečjo donosnost njenega perutninarstva. In kot glavno načelo velja: izloči vse najslabše živali iz krdela in obdrži za pleme samo najboljše; dobro krmljenje in pametna strežba pa tudi znatno izboljša nesnost.
Nesnost pri kokoših dvignemo lahko na razne načine, predvsem s skrbnim odbiranjem plemenskih živali in z odbiranjem jajc za valenje. Dobre jajčarice nam dajo v drugem letu do 120 jajc, v tretjem ceio do 160. Kokoši redimo samo do tretjega leta, kajti v četrtem že popušča nesnost. Slabe jajčarice in starejše kokoši izločimo iz reje, ker znatno znižujejo celokupno nesnost. Dobro krmljenje in skrbna strežba je pa glavni činitelj pri nesnosti. Pridna kokoš išče in nabira hrano ves dan. Kar
ne dobi na paši, je treba pokladati doma. — Če bodo naše gospodinje vsaj nekoliko vpoštevale to nasvete, bodo imele od svojih kokoši več koristi nego doslej.
Maše cvetlice.
Rožmarin. Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh, poje narodna pesem. Rožmarin je naša narodna cvetlica, ki je vsepovsod udomačena. Rožmarin je cvetlica lončnica, ki se presajena poleti na vrtno gredo bahato razraste v širok grmiček. Diši zelo prijetno. Proti mrazu ni zelo občutljiv. Tudi lahka slana mu ne škodi. Vendar ga je treba h vrtne gredice presaditi in prenesti v klet, kjer prezimi brez posebne strežbe. Zalivati ga je v poletnem času treba prav obilno. Razmnožuje se 3 potaknicami, ki se kaj rade primejo, bodisi v loncu ali pa na vrtni gredici. Prava domovina rožmarinova so pokrajine ob Sredozemskem morju.
Roženka (roženkravt). Roženko bi tudi lahko prištevali k našim narodnim cvet licam. Okna slovenskih deklet mora krasiti dišeča s temnozelenim nazobčanim perjem ozaljšana roženka. Roženka je doma iz Kaplandije. Njej sorodna je muškat-ka, ki prav prijetno diši in se razločuje od roženke po bolj nežnem listju. Razmnožujeta se obe s potaknicami in sicer celo leto. Prezimi v nezakurjeni sobi, v kateri temperatura ne pade po 4° gorkote.
Iz otroških ust.
Tonček opazuje svojega najmlajšega bratca, ki se dere kakor sraka. Vpraša mamo, če ga je res iz nebes dobila. Ko mu mati to pritrdi, se odreže Tonček: »Ni čuda, če so ga ven vrgli, ker se tako dere.«
Katehet razlaga v šoli presveto Trojico. Ko je že parkrat jedrnato poudaril, da so Bog Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh skupaj imenujejo presv. Trojica, stavi vprašanje: »Kako se imenujejo tri božje osebe skupaj?« Janezek (sin železniškega čuvaja) sa moško odreže: »Osebni vlak.«
Meh za smeh.
»Ti pa gotovo nimaš dvajset dinarjev,« je nagovoril gledališki igralec druzega, češ, da bi mu jih posodil.
»Kdo pa ti je to povedal?« je odgovoril
oni.
»Ti, ali že veš, da je Matjanovo Nežo orožnik vzel izpred oltarja?« — »Pojdi no, ali bi me zopet rad potegnil?« — »Če se j<3 pa poročil z njo.«
Zakonska Brown sta hotela prekoračiti cesto, ko je okolu vogala švignil avto tako, da sta za las obvisela nad grobom. Priskočil je policaj ter vprašal, če sta si mogoče zapomnila številko avtomobila. »Da, sem, kajti slučajno sta prvi dve številki moja starost, zadnji dve pa starost moje žene.« Žena: »Veš kaj, Konrad, kar pustiva, kdo bo hodil okrog sodnij.«
3z sameva žita n
biq morete kuhati hgwq.
Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebite
* FmncKo^ fc<&i?iii... T_
Plača sS ^rcKom vas zamore sralno za dovoljevat K zrnati Kavi na vsak način spada Pravi Franck.
ve sam najboljše. Proti zlorabi poštene vasi Ur.šna sela odločno protesti ramo I
i>TARI TRG PRI LOŽU.
Nekoliko dostojen dopis v »Jutru« z dne 25. avgusta mi očita: strankarsko zagrizenost jeze, pomanjkanje pijetete do mrtvih in usmiljenja do nedolžnih otroči-čev; priporoča pa mi kesanje, češ da sem se udeležil slavnosti pravoslavnega praznika in kot povabljen gost jedel s pra-voslavci pečenega janca. Poleg teh mojih nečednosti je pohvalil nekega trgovca, ki je pred nekaj leti odpadel od katoliške Cerkve in prestopil v pravoslavno ter se skušal vnovič poročiti v nji, kot poštenega. mirnega človeka, ki nikdar nikomur ni nič ža:ega storil. — Gospoda! Vam, ki kot katoliki vse druge vere in brezverstvo očividno bolj cenite kakor svojo vero in Cerkev, ne bom mogel dopovedati, da me vodi v delovanju korektnost, legalnost in človekoljubnost. Vsem drugim pa, katerim bi radi vi zmešali s svojo nelogično mentaliteto pojme, se čutim dolžnega, pojasniti sledeče:
Doslej sem vedno pazi!, da postopam nepristranski in dosledno, ne po svoji glavi, ampak po katekizmu in zapovedih Cerkve; napram nasprotnikom vere, cerkve in katoliških organizacij sem morda res celo preveč pohleven. Z drugoverci sem si vedno prizadeval občevati po pravilih družabne olike in v dejanju kazal, da nimamo katoliki nikake mržnje do oseb drugih ver, dasi dober katolik smatra edino le svojo vero in Cerkev za popolnoma pravo. Glede plesa postopam po določbah Cerkve, ne po željah krčmarjev. Da je večerja pečenega jarca v hotelu — pravoslavni verski obred, nisem vedel; tega menda mladi g. dopisnik »Jutra« tudi sam sebi ne verjame; pripisujem pa mu zelo izboren apetit, da meni kot povabljenem^ gostu, ki se je po dolgih prošnjah ravno zato udeležil gostije, da pokaže dobro voljo mirnega sožitja z drugoverci, zdaj pa javno očita tega ubozega janca. Umrlega trgovca nisem nikdar napadal, ne živega, ne mrtvega. Pač g. dopisnik in somišljenik njegove dobe lahko pri meni na vpogled skrajno žaljivo pismo, ki ga je pred meseci pokojni pisal meni. Pa sem potrpel in mu parkrat osebno v njegovi hiši z vso ponižnostjo skušal dokazati, da mi dela krivico. Žal, brezuspešno! Vendar ga nisem mrzil, smilil se mi je. Toda moja naloga ni, k grehu molčati in z molčanjem pospeševati zmedo pojmov in moralno
animifi""1'"
propadanje, ampak nasprotno. Pri vsej obzirnosti do oseb mora katoliški duhovnik povdarjati (po potrebi tudi v javnosti) pravi katoliški nauk, obsojati zmote in zablode, vršiti cerkvene predpise, četudi koga neprijetno to zadene. In to je bilo v tem slučaju nujno potrebno, saj so ce'o nekateri prav verni katoliki šli k pravoslavni sv. maši, se brez potrebe udeležili pravoslavnih obredov in katoliška cer-kvena bratovščina sv, Eoštiana je šla in cornare s svečami za oegrebom moža, k' je javno odoadel od katoliške vere, rrd osramotil duhovnike kar pavšalno in demonstrativno povdaria! pravoslavje proti katoličnnstvu ob vsaki priliki.
Gospoda! Pri vsej vaši simpatiii do drugih ver in cerkev, ne bedite krivirni v ocenjevanju svoje vere, Cerkve in duhovščine! Ako sami ne cenite svoje vere in ne branite pravic svoje Cerkve, pustite vernike in duhovnike, ki se te svoje dolžnosti zavedajo in jo vrše, v miru. Vedite: kar ni prav, ni prav, četudi so zgodi pri pogrebu. In napak tudi smrt ne spremeni v čednost. Cela dolina ima že davno svojo sodbo o tem; škoda, da ste po nepotrebnem iznesli v javnosti, kar bi bolje ostalo doma pokopano. Morda menite, da boste z zaviianiem dejstev, z olepševanjem vsega katoliški Cerkvi nasprotnega z grde-njem duhovščine, ki ji podtikate nemoralne nagibe, zbudili nevoljo proti duhovščini med ljudstvom? Pa se motite! Ljudstvo je pričakovalo in zahtevalo od meie jasne in pravične besede, zato sem jo izrekel. Tako bom storil vselej, kadar bo treba. Brez ozira na to, kdo mi bo zameril.
Vaš udani in odkriti prijatelj
Jernej Hafner, župnik starotrški.
URŠNA SELA.
Prebivalci vasi Uršna sela nas naprošajo za objavo sledečega: Pogostokrat se bere v liberalnih časopisih o nekem tamburaškem društvu na Uršnih selih. Zadnja »Domovina« prinaša celo sliko pred krati cim ubitega člana tamburašhega društva, Povšeta. Z ozirom na to izjavljamo, da v vasi Uršna sela ni nobenega člana liberalnega tamburaškoga zbora in nimajo vaščani s tem društvom nobene zveze. Enako ni bil ubit Povše iz Uršnih sel, pač pa ti Dobind ola, kar dopisnik »Domovine«
IZ DAVČK IN SORICE.
Dne 22. t. m. nas je poselil v teli vi-nekih hribih naš poslanec Brodar. Zvečer ob pol 10. uri ko je dospel v Davčo, smo l.uOii takoj sestanek, ter se dogovorili v vseh važnih gospodarskih vprašanjih, ki ■o za rias važni. Obenem mu tudi izročili pritožbe, radi previsoke o ebne dohodnine. Poslanec je obljubil, da bode takoj sto-ril vse potrebne korake, posebno že z ozirom na to, ker nam je že trelje loto pobila to,"■a. Drugi dan po sv. maši pa smo ineli shod, na katerem nam je poslanec jasno in prav temeljilo obrazložil vso borbo cd po-četka do danes, ki jo vodijo poslanci SLS v pailamcntu, za pravice in svobodo slo-venskega naroda v tej državi. Poudarjal ja po ebno, da slovenski narod se ne da vladati z lažmi, terorjem in krivicami, kar bodo pokazale iz nova vladnim gospodom prihodnje volitve. Sklenili smo vsi, trdno vztrajati do konca, dokler ne zmagamo.
Popoldne je poslanec Brodar ime/ shod v Sorici. Trajal je od pol 1. do 3. ure, Natančno nam je narisal pogubonesno gospodarstvo in zunanjo politiko, ki jo vodi sedanja RR vlada. Korupcija, nepoštenje in teror, ki ga izvaja vlada, izpodjeda temelje naši državi. Gospodarsko propadamo na celi črti, in če bode šlo talco naprej, jo gospodarska katastrofa neizogibna, oso-bito že pri kmetu. Naša gospodarska, kulturna in narodna rešitev je edino le, da se naša država uredi avtonomistično. To pa zarr.oremo doseči le v SLS, katera se že od početka pošteno in energično bori za avtonomijo Slovenije. Kdor vztraja, ta tudi zmaga.
Gospodu poslancu smo bili zelo nv* ležni za njegova izvajanja, ter sklenili vztrajati, pa naj pride kar hoče.
Po govoru smo obsuli poslanca z »z* nimi prošnjami in pritožbami. Kajti tu o meii imamo mnogo več sitnosti in oprav« z oblastmi, kot pa drugod. Toda hvala » gu, kadar breme postane neznosno, ga na"1 naš poslanec olajša.
BOŠTANJ OB SAVI. j
Pred letom ustanovljeno Prostovoljno gasilno društvo se lepo razvija. Nabavilo sn novo brizgalno, katera se v nedeljo o. - r tembra popoldne slovesno blagoslovi, io^. goslovljenju se vrši domača zabava, na w sodeluje tudi domača gasilska godba poQV j stvom g. kaplana Sedeja. Čisti floto« p reditve, h kateri ste iskreno vabljeni tuaiw ličani, je namenjen za poravnavo ao'ga' še na brizgalni.