Leto LXm, ŠU 48 Ljubljana, torek 28. februarja laja Cena Din 1.- iznaja vaaK dao popoldne izvzemaj uedejje is praznike. — inaeraa do 80 petlt vrst a D Id 2, do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, veCJl m sera U petlt Vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—* za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 tn 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, teleton 6L 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob Kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st_ 10.331 Odločitev v Londonu in Parizu: Priznanje Francove vlade v Španiji Francoska in angleška vlada sta istočasno, kakor je bilo napovedano, vzpostavili normalne odno saje z nacionalistično Španijo ter bosta že prihodnje dni imenovali redne poslanike v Burgosu Par/z, 28. febr. e. Včeraj ob 15. je bila seja ministrskega sveta, na kateri je Dala-e pojavile struje, ki hočejo to sodelovanje preprečiti. V tem pogledu bi se lahko poljski prijatelji še mno£o naučil: od Italije. je vlada izvršila ta važen akt zunanje politike brez parlamenta. Min. predsednik Chamberlain je odločno zavrnil vse očitke in izjavil, da je odločitev o priznanju vlade generala Franca padla že ob koncu preteklega tedna, ko je prej ministrski svet v tem pogledu dal popolnoma svobodne roke Ghamberlainu in Halifa.vu. Naposled je napovedal, da bo vlada zahtevala danes od parlamenta, naj odobri njeno politiko napram Španiji, opozicijske stranke pa so predložile predlog naj se zaradi priznanja general*? Franca izreče nezaupnica vladi. 0£icle?.tio angleško sporočilo v Burgosu Burgos. 2S. febr. L Angleški zastopnik pri vladi v Burgosu Robert Hodgeson je včeraj ob 17.55 ob-skal zunanjega ministra Jordano in mu sporoči] sklep angicŠke vlade, da je priznala vlado generala Franca de jure. Obenem je zaprusil za agre-ment ^a poslaniške posle. Ka/govnr it trajal četrt ure. Likvidacija španskega poslaništva v Londonu Lx>ndon. 2S. febr. i. Poslanik španske republikanske vlade Ascarate je pozval včeraj popoldne k sebi vse osebje poslaništva in mu sporočil, da bo danes ob 16. poslaništvo prenehalo poslovat', urad poslaništva pa bo o^tal začasno še v Londonu. London, 28. febr. AA Trdijo, da bo Anglija imenovala za svojega prvega poslanika v Burgosu sir Georgea Mousrija, višjega uradnika ministrstva za zunanje zadeve. Danes bo vojvoda Alba predložil akreditivna pisma kot nacionalistični poslanik v Londonu. Prejšnji španski poslanik bo ostal še nadalje v Londonu kot diplomatski agent z istimi pravicami kakor doslej, dokler državlianska vojna ne ho končana Umik Azane Pariz, 2b. febr. h. Predsednik španske republike Azana jc prispel včeraj dopoldne v Collonges, ki je v bližini Ženeve, vendar pa še na francoskem ozemlju Njegov za sebni tajnik jc demantiral vesti, po kate rih je Azana že odstopil kot predsednik španske republike Izjav) je, da se Azana za to še ni odločil, vendar pa je za .-.eda i prenehal vsako politično udejstvovan ie Baje bo Azana popoldne podu! novinar jem krajšo izjavo. Povratek Del Vaya v Madrid Madrid. 28. tebr e. Semkaj je prispet zunanji minister republikanske >laue Del Va-yo. ki je imel takoj po prihodu razgovor s predsednikom vlade Vedrinom General Mlaja bo odpotoval v inozemstvo Barcelona, 28. febr. AA. Navzlic rezervi-ranosti meredajnih krogov vlada prepričanje, da se bodo dogodki v Španiji razvijali hitreje, kakor se je mislilo. Valencijski list »Gazzetta della Republica« je objavil naredbo, da se dovoljuje generalu Miaji in osmim drugim generalom odhod v inozemstvo Žene in otroci bodo lahko prestopili mejo z navadnim potrdilom Nova priznanja Francove vlade Burgos, 28. febr. z. Včeraj sta pn/itali Francovo vlado, tudi vladi v L*rvj in v Egiptu. Bombardiranje Valencije Valencija, 28 febr. z. Včeraj je pet letal bombardiralo Valencijo Letala so bila italijanska in so odvrgla 50 bomb. ki co vse padle na pristaniške objekte. Sestanek narodne skupščine Kratka formalna seja — Pričetek proračunske razprave jutri dopoldne Beograd, 28. febr. p. Ob 10.10 dopoldne j **. ki jih ima odobriti še narodna .-»kupšči-se je sestala narodna skupščina h kratki ! je bilo odobreno poročilo admini- seji. ki je bila končana že ob 10.40. Ko je predsednik Simono v, č Gfvoril sejo, je naj- prej odobrila zapisnik prejšnje seje brez ugovora. Nato je bil prečitan ukaz kraljevskega namestništva o imenovanju ministra brez portfelja Cvrkiča. Nadalje je bilo ob- | javljeno, da je bi! nar. poslanec Vladimir Hajduk Veljkovič imenovan za bana vardarske banovine ter ma bo moral sedaj imunitetni odbor določiti naslednika. Objavljenih je bilo tudi večje število mednarodnih konvencij, na katere je pristala naša država v mednarodnem uradu za delo. Te konvencije bedo izročene v proučitev posebnemu odboru. Razen tega so bile objavljene zahteve ministra pravde po izročitvi nekaterih poslancev sodišču, nadalje sklepi glavne kontrole o vidiranju izdatkov na podlag odločitev ministrskega sve- strativneaa odbora o izdatkih narodne skupščine. Objavljeno je tudi bilo, da je finančni odbor konča! svojo razpravo o novem proračunu in predložil svoje poročilo, ki bo sedaj tiskano in razdeljeno narodnim poslancem, ko bo prišlo na dnevni red. Ko je bilo objavljeno še konstituiranje stalnih skupščinskih odborov in konstituiranje senata, jc skupščina prešla na dnevni red. na izvolitev skupščinskega odbora za mednarodne konvencije. Ker opozicija ne sodeluje v skupščinskih odborih. je bila predložena samo ena kandidatna lista s poslancem Dušanom Pantičem na čelu. ki je bila sprejeta soglasno. Seja je bila nato zaključena in napovedana prihodnja za jutri ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Načelna razprava o državnem proračunu /a leto 1930-40. Profinemške demonstracije na Poljskem se nadaljujejo Napad na poslopje nemškega narodnega sveta v Varšavi Varšava, 28. febr. L Pat poroča o novih incidentih v Gdansku. Nemški dijaki so napadli poljske, policija pa je aretirala več poljskih dijakov. Za primer nadaljevanja teh incidentov v Gdansku si poljska vlada pridržuje pravico, da sama zaščiti poljske interese. Poljska vlada je včeraj zahtevala od oblasti v Gdansku. naj zaprejo tamosnjo visoko šolo. Včeraj so bile nove protinemške demonstracije v Poznanju. Demonstranti so razbili izložbe raznih nemških trgovin ter je policija le s težavo napravila red Aretiranih je bilo več demonstrantov. Snoči ob 22. so demonstranti napadli v Varšavi poslopje nemškega narodnega sveta, ko je imelo predsedništvo varšavske krajevne organizacije nemške nacionalne zveze sejo. Deset ljudi je vdrlo v poslopje nemškega narodnega sveta ter se legitimiralo s policijskimi legitimacijami. Z revolverji v rokah so prisilili člane odbora, da so jim dovolili preiskavo. Očivid-no so bili to poljski študenti. Ob tej priliki so razbili tudi pohištvo in pretepli več Nemcev. Po nekaj minutah so zapustili poslopje ter odnesli s seboj več aktov. Novi boji na Kitajskem Japonci so izgubili že nad tisoč letal — Uspešna akcija kitajskih četnlkov v Hupeju Tiuncin, 28. febr. i. Vrhovno vodstvo ki- | reč razstrelili in zažgali skladišča, obenem tajske vojake objavlja, da so Japonci od začetka izbruha sovražnosti izgubili 1000 letal. Ta številka se v ostalem krije s službenimi podatki japonskega poveljstva, ki priznava da so Japonci izgubili 1010 letal. Včeraj so bili zopet ljuti boji na raznih bojiščih. Pri Fukonu so Japonci izgubili več tisoč mož in so se morali umakniti. V notranjosti pokrajine Hupej so morali zapustiti več mest Kitajski četniki so jim nam- pa onemogočili vsak dovoz živil in municije v mesta, zaradi česar so bili Japonci pris'ljeni umakniti se. šan^haj, 28. febr. br V predmestju Ku- linu so našli včeraj glave treh Kitajcev, ki so bili v službi nankinške japonofilske vlade. Predmestje je pod oblastjo Japoncev. Japonska vojaška in kitaiska pol:cija sta aretirala večje število Kitajcev v predmestju. Povratek maršala Badoglia v Rim Rim, 28. febr. i. Maršal Badoglio, ki je bil nekaj časa na inšpekcijskem potova-nju v Libiji, se je včeraj vrnil v Rim. Sorzna poročila. Curih, 28. februarja. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.62, New York 439.5625, Bruselj 73.95, Milan 23.14, Amsterdam 233.75, Berlin 176.40, Praga 15.05, Varšava 83.10. Bukarežta 3.37._ Čitajte „Slovenski Narod"! 0\ Slovanu kfe so vase meje, oj Slovani, sluge narodov ... Dr. Nikola Škerović je napisni v znani zagrebški revi/ž »Nova Evropa- članek >A'.< prelomu«, v katerem naznrnn m prepriče valno dokazuje, da »dajemo Štovani s svojimi notranjimi medsebojnimi spori in % tvojo neuvidevnostjo pobudo osvojevetnim stremi jen jem raznih Mosedcn m pripravlja mo s tem sebi novo suMenjstvOA člmnek je pisan tako prepričevalno, da mora vsakega našega človeka, ako ti ic OČuval le trohico nacionalnega Čustva* spreobrniti v vernika, spoznavalca in navduieneg/a ozzianjevalca v§ like slovanske ideje. Zato bomo članek, ki bo živo zanimal vso naša ja\no>L obiavili v celoti, overjeni, da nam tega pisec ne ho zamerit. L »Menda mi Slovani m delamo izjeme med svetskimi plemeni pn svoji prošlosti in po svojih medsebojnih iporih in bor bah. Nedvomno pa delamo izjemo po toku razvoja in formiranju nacionalnih držav Počim se je tudi manj sorodnim plemenom kakor »o mnoga slovanska, medsebojno po srečilo. da so forsirala skupne lastnosti in odlike ter izgradila wl>ke nacije in dr/.ave. so se Slovani medseboino zatirali in uni čevali. služeč ponajveč kot orodje v tujih rokah in za tuje s\>rhe proti lastnim m te resom. Dovolj bodi. da pokažemo na veli ko število germanskih plemen ali na ne manjše število francoskih, ki se jim je te kom zgodovinskih dogajanj posrečilo formirati \-eliko nemško oziroma francosko na cijo, pa bomo občutili tragičnost in usod nost slovanskih medsebojnih sporov in borb Razumeti se še nekako da stoletni spor med Rusi in Poljaki, kt so se — četudi zelo sorodni — že davno raz\-ili v posebne nacije, ši izgradili pod raznimi — naspro tujočimi si vplivi svoje posebne kulturne oblike, osnovali svoje države tid. Zelo tež ko pa je razumeti borbo na primer Slo\'a-kov in Čehov. Malorusov (Ukrajincev) in Vehkorusov. Srbov in Hrvatov, pa tudi Srbov in Bolgarov, zakaj s stališča priznanih znanstvenih filoloških in etnografskih do gnan j ni mogoče posta\'iii nacionalne meje med Čehi in Slovaki, med Malorusi in Ve-fikorusi, a še manj med Hrvati in Srbi. Etnografsko in jezično so to celote, ki imajo vse pogoje za formiranje enotnih nacij. Ako te plemenske skupme in njih razhke primerjamo z razlikami, ki so nekoč obstojale med francoskim jugom in severom, med nemškimi Prusi in Bavarci, med it ali janskimi Piemontezi in Kalabrezu stoji člo vek zaprepaščen pred fenomenom slovanske tragične neuvidevnosti. Kajti dočim so germanska, italijanska in francoska plemena prebrodila in odstranila ogromne jezične, etnografske in mentalitetne razlike in formirala enotne nacije in države, ki so dovolj moćne, da si zavarujejo s\*oj obstoj in da imajo v velikih vprašanjih svetskega pomena odločilno besedo, vodijo slo\'anska plemena, enotna v vseh svojih pojavih, zahrbtno ali odkrito borbo med seboj v svoji lastni hiši. 2e stoletja se je kazala tendenca in so se delati napori — zlasti tekom 19. stoletja — pri sorodnih germanskih, italijanskih, francoskih in drugih plemenih, da bi se s spajanjem manjših plemenskih organizmov formirale velike nacije, ki bi obsegale in srečno koordinirale vse lokalne plemenske posebnosti vrline, tvorec tako bogastvo in izvor veličine cele nacije. Pri Slovanih pa opažamo popolnoma nasprotne tendence. Dočim stopajo velike evropske nacije, popolnoma prirodno in logično od manjšega k večjemu, kažejo slovanska plemena težnjo točenja in odvajanja celo tam, kjer dejansko ne obstoja niti en resen tn objektiven razlog za to. Bili so časi, ko se je resno mislilo, da so tudi slovanska plemena in narodi preživeli svoje otroške bolezni neresnih sporov tn prepirov. Bil je to mogočen val navdušene borbe za osvobojenje izpod tujega jarma, pri čemer so iskali medsebojnih vezi in medsebojne opore. Čim bolj se Je bližala svetovna vojna, tem določneje, bolj željene in tolaži j ive oblike je zavzemala slovanska vzajemnost. Sodelovanje Slovencev, Hrvatov in Srbov je bilo tako prisrčno, da se prav nič več ni razlikovala posebna srbskat posebna hrvatska in posebna slovenska individualnost: vsi so nastopali skupno kot enoten organizem, kar so tudi dejanska. Goxx>rilo se je samo o skupnih, enotnih* srbsko-hrvatsko-slovenskih — jugosloven-skih idealih: o osvobojenju in uedinjenju v eno skupno jugoslovensko državo. Omladina je nastopala uedinjena, solidarno in neodoljivo borbeno. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Maribora. SPD iD JZSS s dne 28. DL 1939 Kranjska gora 810 m: —3, solnčno, 23 cm snega, aren, Pokljuka 1800 m; o, solnčno, 5 cm pril6ft» 60 cm podlag«, Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, delno oblačno, 5 em snega, južen. Dom na Komnl 1520 m: —5, delno oblačno, 15 cm prtiča, 130 cm podlage, Dom na Vogla 1520 m: —3t delno oblačno, 130 em snega, praič. * Stran 2 »SLOVENSKI NSROD*, torek, 28. februarja 1989. Štev. 48 Telban obsojen na 13 let robije Malo je manjkalo, da ni prišla na zatožno klop nedolžna Angela, tako rafinirano se je Telban zagovarjal Ljubljana, 2S. februarja Lojze Telban je bil obsojen na 13 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. če bo imel kdaj kaj premoženja bo moral plačati tudi .stroške kazenskega post- panja in Izvršitve kazni Obsodbo je Telban posmšal dokaj mirno Med zasliševanjem je nekajkrat dobil solzne oči in hiipav glas Ko je pa slišal da so mu prisodili 13 let robije se aJ zjokaL Najbrž je računal na hujšo kazen Tudi publika v sodni dvorani je računala na hujšo kazen Stari »strokovnjakih med občinstvom, ki sede vsak :lan v razpravni dvorani, so ugibali mod odmorom koliko let se bo Lojze pokoril za svoj grd zlcčin. Tako okrog 20 let mu ne bo ušlo. so rekli Nekateri so govorili ° dosmrtni robiji Alojz Telban se torej ni zjokal, ko ?e slišal sodbo, pač pa se je vsa skrušena sesedla v klop njegova mati. Bridko se ]e zjekala. s silo je zadrževala preglasno ihtenje. Smilila se je vsem Mati je mati, za njo je sin vedno le sin. čeprav je tudi zločinec. Zoprno vljudno se je Telban zagovarjal. Z r visokim sodiščem« je začel vsak stavek, ki ga je izrekel. V presledkih je govoril skesano s solzami v nčeh. Toda nismo se mogli ubraniti misli, da hlini ske_ sanost in žalost. Med tem ko so se sodniki posvetovali, je postal prav živahen In se je pogovarjal z drugimi kakor da se ni zgodilo kdo ve kaj važnega ko je v borni kmečki hišici v Podjelovcm brdu izdihnil v strašnih mukah otrok, ki mu je bil Alojz Telban nezakonski oče. Rodila je tega otroka revna služkinja Angela Slabe ki je bila sinu bogataša Lcvra Telbana dobra, dokler ni začutila pod srcem otroka. Kaj ga je nagnilo da je zastrupil svojega nezakonskega otroka? To vprasanje so Telbanu zastavljali sodniki in branilec. Ck-govor je bil preseneti jn*. Telban se je bal očeta. Bal se je, da bi ga oče zavrgel, mu morebiti celo prepovedal bivanje v domači hiši. Toda Alojz Telban ima že enega nezakonskega otroka, umorjeni sinček je bil njegov drugi nezakonski otrok, če ga ni oče že po rojstvu prvega nezakonskega otroka spodil iz hiše, bi tega oče tudi drugič ne naredil. Telban je zelo poudaril, da mu je Angela grozila s tožbo in rubež jo. če ji ne bi plačeval alimentov. Telban bi moral Angeli pačevati reci in piši 75 din na mesec vzdrževalnine za otroka. Ta skromen znesek za Telbana ni bil tak denar, da bi moral zaradi tega obupati. Saj je obljubil Vuliču 12.000 din, če ga bo rešil s pomočjo krivih prič. Saj je njegov oče milijonar. Sicer je na razpravi izjavil, da je njegovo premoženje vredno samo pol milijona, a domačini, ki so bili pri razpravi, so povedali, da ima oče milijonsko premoženje. Ko so ga vprašali, zakaj je kupil mesec dni pred zločinom strihnin, je Telban odgovoril, da je bil ves obupan, ker mu je Angela grozila s tožbo, in si je hotel končati življenje. Zastrupil bi se. če bi ne bila Angela popustila. Sodišče mu seveda ni verjelo, da je imel tak namen s strihninom. Umor je bil dobro premišljen In pripravljen. Najbrž nič manj natančno in skrbno kakor iskanje lažnih razbremenilnih prič in podkupovanje. Treba Je pomisliti, da je bil po ostudnem zločinu Telban hladnokrvno vse napeljal, da bi namesto njega prišla na zatožno klop Angela Slabe, obtožena umora svojega otroka. Pripravljen je bil Telban, samo da sebe reši, pahniti v strasno nesrečo nedolžno Angelo. Sposobnost in iznajdljivost preiskovalnega sodnika d: šketa je preprečila, da ni prišla Angela na zatožno klop. Lojze Telban je šele po šestem zasliševanju v preiskavi priznal, da je otroku potisnil strup v usta. Priznal pa je pod težo dokazov, ko je zidarski delavec Bosanec Vulič priznal, da je vse, kar je izpovedal v prid Telbana zlagano, in da je zlagane tudi vse. kar je povedal od njega najet* delavec Bosanec Vukojevič. Dramatično je poteklo usodm- zasliševanje Grge Vulića tisti večer, ko so mu živci odpovedali in je z eno samo besedo razkril zločinsko namero obtoženega Telbana. Preiskovalni sodnik in njegovi tovariši so bili skoraj že prepričani da je Angela morilka. Tako rafinirano je zbral Telban s pomočjo Vulića in Vukojeviča dokaze o Angelini krivdi. Vsi indici so že kazali na to da je TeL ban nedolžen, vse je usodnega dne govorilo za to, da je Angela zastrupila svojega nezakonskega otroka. Lahko si predstavljamo, kako premeteno je Telban naredil zločinski načrt, da bi se za vsako ceno rešil. Osem ur je trajalo zasliševanje Grge Vuliča tisto popoldne, ko je končno priznal, da je podkupljen. Krog indicev proti Angeli je bil zaključen, preiskovalni sodnik pa je poskusil še zadnje sredstvo. Vulič se je veselil, da bo po zaslišanju v svobodi in že je v duhu romal tja na Gorenjsko, kjer bi mu padli v roke težki tisočaki, a preiskovalni sodnik je odredil, da mora nazaj v zapore. Tedaj je Vulič kapituliral. Zapisnika ni hotel podpisati, Jsačel je jokati in olajšal si je vest s priznanjem. Premeteno zgrajena stavba zločinskih laži in zločinske obdolžitve Angele, se je na mah zrušila. A vendar je Lojze Telban tudi na glavni razpravi trdil, da je kriva tudi Angela. Njegov branilec je moral ta zadnji ostanek zakrknjenosti in zahrbtnosti v Telbanovi duši omiliti z izjavo, da Telban prav za prav ne obremenjuje Angele, temveč hoče samo reči, da je Angela morala nekaj vedeti o njegovi zločinski nameri. Seveda ;*e reva nekaj vedela. Vedela je, da Telban streže otroku po življenju. SaJ jI je nekoč prej rekel, da bo »poba« ubil. Zato je Angela kliknila, ko je opazila na ustecah svojega sinčka bele pene. Vulič Grga je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Vukujević Laza na 8 mesecev strogega zapora, Lovro Telban pa na 2 meseca strogega zapora. Nande Telban je bil zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oproščen. Alojz Telban si je pridržal rok za izjavo, ali sprejme kazen, Vulič in Vukojevič sta prijavila priziv zaradi previsoke kazni, Lovro Telban je izjavil, da je nedolžen in je prija\nl revizijo in priziv, državni tožilec dr. Pompe pa je prijavil priziv glede prenizke kazni, ki je bila prisojena Alojzu Telbanu. Lepi uspehi naših smučarskih prvakov na prvenstvenih tekmah v Nemčiji, na češkoslovaškem in v Runtuniji Ljubljana, 28. februarja Po svetovnem prvenstvu v Zakopanem so dobili naši tekmovalci vabila na velike smučarske tekme na Češkoslovaškem v Romuniji, Nemčiji in v Italiji. Posebno važne so zrnate naših tekmovalcev nad nernškimi smučarji, ker so si prav Nemci v Zakopanlb kot narod priborili svetovno prvenstvo, Iz Bukarešte poročajo da je bila v nedeljo v PredeaJu mednarodna smučarska tekma na 18 km. Vsa tri piva mesta so zasedli jugoslovenski tekmovalci in sicer Franc Smolej, Lovro 2emva in Alojzij Klančnik. Smolejev čas znaša. 1:33:25. Nemec Obermann se je plasiral s časom 1:38.58 šele na četrto mesto. Višinska razlika je znašala 450 m in sneg je bil odličen. Tekmovalcev je bilo 20, na cilj jih je prispelo 17- V sudetski oblasti so bile v nedeljo mednarodne smučarske tekme ob sodelovanju jugoslovenski h tekmovalcev. Te tekme so dale Nemčiji letos svetovnega prvaka v alpski disciplini Berauera .prvaka nemške vojske Meergansa In Še več drugih mojstrov. Naši tekmovalci Kerštajn, Knap in Knjfic so dosegli zelo lepe uspehe v tekmi na 18 km. Prvi je bil Kerštajn s časom 1:20:17, drugi Knap z 1:20:37, tretji Nemec Golder s 1:20:51, Četrti Nemec Zanf- ter 1:21:05, peti Knific 1:21:15. Na mednarodnih tekmah za prvenstvo Češkoslovaške so sodelovali tudi naši tekmovalci Praček, Heim, Karel Klančnik |s Gregor Klančnik. Karel Klančnik je skočil 63 in 60 m in je bil deveti v konkurenci skakačev. Gregor Klančnik je bil med tekači 15, skakal je pa 50 in 47 m n se plasiral na 7. mesto. Včeraj so bile končane mednarodne smučarske tekme za mednarodno prvenstvo Rumunije. V skokih je :'asedel prvo mesto Bevc (Jugoslavija) s 331.5 točkami, drugr Klančnik (J) s 32r> točkami in tretje Leit-ner (Rumunija) z 2£9 točkami. V kr-moi-nirani tekmi je zasedel prvo mesto žem-va (J^ s 42? točkami drugo Bevc s 410.6 točkami in tretje Oberman (Nemčija) s 414 točkami. Zorka Prelovca zadnja pot Tako velikega žalnega sprevoda Ljubljana že dolgo ni videla Ljubljana, 28. februarja Ogromne množice so ae zbirale včeraj popoldne na Zaloški cesti ored mrtvašnice in vzdolž Jegličeve ter amartmske ceste, da počaste spomin prerano umrlega skladatelja Zorita Prelovca in ga spremijo na njegovi zadnji poti. Med pogrebci niso bili samo Ljubljančani, marveč tudi po-Ceželani, ki so prihiteli kljub dežju iz raznih krajev, posebno veliko pa je bilo delegacij pevskih društev z dežc'e. Ko je Se ležala krsta s pokojnikovim truplom med cvetjem tn venci na odru, so po molitvah 00. frančiškanov zapeli združeni pevski »bori pod vodstvom p evo vod je g. Ven tu linija turobno žaicstinko ^Usmili se, o BogLjubljanskega Zvona« s krasnim vencem, zastopstvo Hubadove župe, Glasbene Matice, peskih društev z dežele, nato pa je korakala v sprevodu godba »Sloga«, ki je igrala turobne žalostinke. Za prapori, ki jih je bilo 10, Je stopalo zastopstvo Hubadove župe 8 predsednikom dr. frrigljem, pevovodjema Venturinijem In Premlčem na čelu. Sledila je družina pevskega društva »Ljubljanski Zvon« a predsednikom Drencvceni, nato pa člani in članice vseh ljubljanskih in mnogih okoli-pevskih društev poleg ostalega občin- stva, Pred vozom s krsto so korakali spet nosilci vencev, ki jim je sledil uslužbenec pogrebnega zavoda z blazinico, na kateri sta bili pokojnikovi odlikovanji, za vozom s krsto pa so stopali pokojnikovi najožji svojci, soproga, hčerka, sin, brat in ostali sorodniki. V žalnem sprevodu je bil tudi župan dr. Ađlećič s podžupanom dr. Ravnina rjem, direktor opere Polič, člani in članice opere ter drame, skladatelj ^se-učiliskl profesor dr. Krek, uradništvo Mestne hranilnice z direktorjem dr. čemetora na čelu, predsednik JNTJ Stanko Viramt, ravnatelj drame Pavle Golia, zastopnik Pen kluba pisatelj Fran Albreht, pesnik dr. Igo Gruden, prvomestnik CMD inž. Janko Mačkovšek, zastopstvo idrijskih rojakov in dolga vrsta občinstva. Sprevod se je ves čas pomikal med gostim spali r i cm, ki se je šele na koncu sprevoda utrnil z r >bov ceste in še podaljšali žalni sprevod. V kapelici pri Sv. Križu je okrog 300 ] evcev zapelo žalostinko ^Usliši nas. o C "»spod«, po r^grebenih molitvah pa so pre-n« sli krsto 3 truplom v skladateljevo grob-r 20 kjer bo počival Žarko med tovariši ob F rani pokojnega Emila Adamiča in Ma-t ja Hubada. Ob grobu se je prvi poslovil od dragega j >kojnika Silvin Pečenko dalje predsednik »Ljubljanskega Zvona« Drenovec Lujo, v imenu Hubadove župe dr. švigelj in za idrijske rojake Tone Kos. Množice pogreb-cev so ostale dolgo strnjene okrog grobo. Veliko zanimanje za sokolski film Ljubljana, 28. februarja Prvi zvočni sokolski film >Oj leti sivi Sokol« je dosegel že pri prvi predstavi v lanu * Sloga« nepričakovano velik uspeh. J>vorana je bila nabito polne ml a dir. 2, ki je uživala nad prekrasnim filmom. Soglasna kritika profesorjev in učiteljev je bila, da tako krasnega in poučnega filma v Ljubljani še ni bilo. V petek in soboto so si ogledale film gimnazije ln nekatere ljubljanske ljudske šole. Film zasluži vso pozornost, saj vidimo v njem vse krasote naše domovine, predvsem Gorenjske, kraljevsko letovišče Bled. izvir Savice, življenje naših kraljevicev na Bledu, letovanje sokolstva itd. Vmes pa so vpletene naše narodne pesmi in glasba, vse v pravem ju-gosl o venskem duhu. če pornialimo, koliko važnost polagajo na take filme druge kulturne države, zasluži naš sokolski savez vse priznanje, da je prvi izdelal zvočni film, ki osvaja mladino po vsej Jugoslaviji. FIlm je tekel v soboto ob 11. v kinu -Slogi« za srednje in ljudske šole. V nedeljo ob 10. za vojaštvo v kinu Moste, od včeraj do nedelje 5. marca pa bodo vsak dan predstave ob 11. in 14. za mladino. Opozarjamo šolska vodstva in ravnateljstva srednjih in meščanskih šol, da ne zamude prilike, da si mladina ogleda ta prvovrstni film, ki je zelo poučen in zanimiv. Vstopnina za mladino je samo din 2.—. Sokolsko članstvo pa vabimo, da si ogleda film dre. vi ob 20. v kinu Moste. Učiteljic« zborovanje Murska Sobota. 27. februarja V ponedeljek se je vršilo v Sokolskem domu v Murski Soboti zborovanje učiteljskega društva za srez murskosoboški. Kot prvat očka dnevnega reda je bilo situacij-sko poročilo, ki ga je podala podpredsednica Leopoldina Kosova, ki je med drugim poročala, da je gmotni položaj učiteljstva ostal glede na rastočo draginjo isti, ali pa se je celo poslabšal. Zato je bila sprejeta resolucija, ki nalaga vodstvu JUTJ, da se zavzame na merodajnih mestih za to, da se bo gmotni položaj učiteljstva zboli-šal. Enaka resolucija je bila sprejeta tudi v pogledu učiteljske stalnosti, ki je za napredek učiteljevega dela med narodom in v soli neizogibno potrebna, živahna je bila tudi debata glede mladinskega lista »Naš rod«, ki se bo moral v Prekmurju še močno propagirati, ker ravno tukaj je slovensko čtivo velike važnosti za delo učitelja v šoli. Poleg navedenega je bila glavna točka zborovanja tudi narodnoobrambno delo Prek-murja, o katerem je govoril učitelj Viktoi Gurman, ki je to vprašanje vsestransko obravnaval. Debata o tem vprašanju je pokazala, da mora iti učitelj med narod, mu dajati gospodarske nauke, ter ga opozarjati na tujo propagando. Odsek učiteljic je sklenil ugotoviti potrebe zimske pomoči revnih šoloobveznih otrok, obdarovanje pa se naj izvrši pravičneje. Poleg tega je učiteljstvo obmejnega Prekmurja sestavilo tudi program dela za tekoče leto. Med drugim bo društvo proslavilo 20-letnico smrti pisatelja naše moderne Ivana Cankarja. O njem bo govoril prof. J. Liška. Poleg tega bo v maju skupno zborovanje učiteljskih društev. Na zborovanju se ie za Češke begunce nabralo 450 Sin. Z^r'vanje prekmurskega učiteljskega društva •« pokazalo, da se učiteljstvo kljub svejemi težkemu gmotnemu položaju v T.olrd mera zaveda nvoiih narodnoobrambnih dolžnosti med narodom. Če vlečeš ploh Poljane, 27. februarja V mnogih krajih je navada, da vlačijo ploh na pepelnično sredo in samicam, ki so imele kai v načrtu, pa so ostale kar tako . V Poljanah tudi ni manjkalo ploha, ki ga je vlekel skozi vas konj. Bil pa je ploh^ navezan na sani in seveda se je konj mučil, ko je moral vleči po suhi cesti sani . . . Vprav to pa je tudi vzrok, da se bosta morala dva mladeniča zagovarjati prert oblastjo. Jože R. in Valentin F. Oba iz Predmosta sta namreč prispela na pepelnico okrog devetih dopoldne s svojim prijateljem pred Tavčarjevo gostilno, kjer jih je opazovala trgovka Barbara Pintar. Videla je. kako se konj muči, ko ne more naprei po kopnem, in zdelo se ji je, da je o leno posredovan jv- tem bolj na mestu, ker konj niti ni bil last mladeničev, ampak Mari-e Debe'Jakove. Stopila je k fantom, da bi jih pregovorila in boli za opomin kakor zares je rahlo udarila po licu Jožeta, predvsem še tudi zato ker je fantje niso pustili, da bi odvedla konja Pa je Pintar jeva slabo naletela. Kakor na povelje sta se mladeniča ?ćtpra£:ln v trgovko. Eden jo je udaril po obrazu drugi pa jo je krepko brcnil. Reva bi se bila bržčas težko izmotala iz druščine očividno vinjenih fantov, da niso pristopili drugi ljudje in tepež preprečili. Voznic s plohom je bilo seveda konec, ni pa konec odgovornosti za krivdo, ki sta si jc naprtila" Jože in Valentin. Iz policijske kronika Ljubljana. 28. februarja Te dni se je nekdo v Gajevi ulici 5. vtihotapil v stanovanje Anice šifrer, ki je ni bilo doma. Ukradel je deset bankovcev po 100 din. v drugem predalu omare pa poiskal še za okrog 900 din drobiža. Tat je moral po denar v četrto nadstropje, vendar se je splazil v hišo. kakor tudi iz nje ne da bi ga kdo opazil. Oni dan je bilo vlomljeno v stanovanje Marije Burja na Celovški cesti 88. Vlomilec je prišel v stanovanje najbrž v dopoldanskih urah in vse pretaknil. Najprej je našel zlatnino m si prisvojil dve zlati verižici prvo podolgovato vredno 500 din. druga pa je dolga 50 cm in ima manjše členke. Vlomilec je brskal naprej in iztaknil nekje še 200 din, nakar se je neopazen zmuznil na cesto. Burjeva je oškodovana za nad 1000 din. V Lasanovo gostilno v Pokopališki ulici so ponoči že večkrat vdrli prijatelji tujega blaga. Srečo so poizkusili tudi v nedeljo ponoči. Ko so prispeli v gostilniške prostore skozi okno, so najprej pregledali omare in našli 500 din. Potem so se lotili likerjev, šunke klobas in popili nekaj vina, s katerim niso štedili, ker so ga deloma tudi razlili. Odnesli so še 6 škatel sardin, nekaj sira, precej salam, nekaj škatel cigaret. 800 din vredno moško suknjo, rjave aktovko in se 50 din v drobižu. Gostilničarju Roku Lasanu so vlomilci, ki pa jim je policija menda Že na sledu, povzročili nad 2600 din škode. Najbrž isti vlomilci, ki se specializirajo na tatvine po gostilnah, so vdrli pred dnevi tudi v Rahnetovo gostilno v Ciglarjevi ulici 2. Pričakovali so najbrž precejšen plen, pa so se zmotili. Na oknu so razbili dve šipi, da so lahko zlezli v gostilno, od koo>>Hej Slovani«, slavnostnim govorom in številnimi pevskimi in orkestralnimi točkami. Za narodne nose in kroje. ki pridejo iz drugih krajev, bodo na razpolago posebne garderobe v Sokolskem domu, da se bodo lahko tu preoblekle. Za zunanje goste so zveze z vlaki zelo ugodne. Začetek koncertnega dela je postavljen na uro po prihodu celjskega vlaka. Za po-vratek imajo gostje proti Celju nočni vlak, na obe strani pa vozita zgodnja jutranja vlaka. Slovanski večer v Trbovljah bo prireditev, ki mora zadovoljiti in navdušiti za veliko slovansko idejo vsakega udeleženca. — Prireditev bo obsegala koncertni in plesni del. V koncertnem delu bodo izvajane slovanske vokalne in instrumentalne skladbe. Pevsko društvo sZvon« bo zapelo po eno narodno pesem vsakega slovanskega naroda. Višina Zvonovega zbora, ki ga štejejo med najboljše podeželske zbore in naš sokolski orkester nam dajeta garancijo, da bo koncertni del na dostojni umetniški višini. — Pri zabavnem delu, t. j. plesu naj bi prišle čimbolj do izraza narodne noše in kroji vseh slovanskih narodov, da se tako da prireditvi tudi zunaj čimbolj vseslovanski značaj, zlasti ker se bodo plesali tudi narodni plesi in sicer kraljevo kolo, devojačko kolo. seljančica in češka beseda. — Zastrupljevanje divjačine. Sresko na-čelstvo v Laškem je dovolilo lovskemu društvu v Trbovljah, da sme radi zastruplje-vanja nezaščitene divjačine, zlasti lisic polagati strup v krvavih klobasah, jetrih in dr. v okoliških gozdovih in gozdnatih pobočjih, njivah -in travnikih pa polaganje zastrupljenih kurjih jajc radi zastruplje-vanja vran, srak in šoj. Strup se bo polagal v gozdu hrba Javor, Tabor, Podmeja za lisice, za vrane, srake in šoje pa, Sv. Marko Sv. Katarina, Svino, Čeče Brdce, Marno, Unično, pod Kovkom, nad Brnico, Prapret-no, Plesko Draga, Krnice in Kobilja Bedra. Polagal se bo izredno hud strup, ki je smrtno nevaren tudi za prebivalstvo, ki se opozarja ,da ne za uživa mesa najdene poginule divjačine, marveč vsako najdbo prijavi lovskemu upravičencu. Zastrupljena jajca bodo zaznamovana z rdečim križcem in napisom »Strup«. — Nova zima. Oni, ki so se že veselili, da je letošnje zime konec, so se gotovo zmotili, kajti vse kaže, da bomo dobili se mnogo snega v veliko veselje naših smučarjev. Patron zime sv. Matija, namreč ni našel ledu, da bi ga razbijal, zato se utegne uresničiti ljudski pregovor, »če ga ne najde, ga pa se naredi«. Letos ga ni našel, da bi ga razbijal, zato lahko pričakujemo, t da se bo letošnja zima zavlekla daleč v pomlad, kakor je bilo Lo pred 10 leti, ko smo še meseca maja nosili površnike. (fteielnica KOLEDAR Danes; Torek. 28. februarja katoličani: Roman, Teofil DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trije tovariši Kino Union: Koncert v Tirolah Kino Sloga: Flash Gordon Kino Moste: Prvi sokolski zvočni film Oj leti. sivi Sokok; ob 20. Filatelist ič ni klub Ljubljana občni zbor ob 20.30 pri >Sestici« Prirodoslovno društvo predavanje univ. asistenta ing. Matanoviča so ceni električne energije« ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta univerze DEŽiK.NK LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. ć)$ped sita Tudi uganka jc lahko zabavna Recimo tale: Kaj je Ljubljani ho?j potrebno, po-večan/t* bolnice ali zgraditev izšeljeniškega doma? \'o, zdaj pa ugibajte in uganite, i e ne morete, vam lahko pomagamo 1/ /odre Zagrebčane je razburjal oni dan grozen umor. Mali Vladimir Franc je posta! irfev vampirja Jožeta tiratuše in ta Bratusa je bil lani v ljubljanski bolnici, kjer je /<-/./ z njim na skupni postelji neki mesarski va jenec z Dolenjskega, star 15 let Brjtuša se mu je vsak večer / nečistimi nameni približal. Vse naše b(>tn:ce so prenapolnjene, število bolnikov narašča od leta do le ta, kar je posledica obubožan j a prebival stva zlasti srednjega stanu. V vseh bolnicah Slovenije je bilo lani sprejetih okrog 34.000 bolnikov in samo v 7 banovinskih bolnicah jih oskrbuje jo dnevno 1.600. Na drugi strani smo pa slišali oni dan posebno željo, naj bi banovina in Rafaelova družba sezidali izšeljeniški dom v Ljubljani. Zdaj bomo torej ugibali, kuj je Ljubi j.i rti bolj potrebno — razširjenje bolnice zgraditev izšel jeniškega doma. Uganiti menda ne bo teiko. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek. 28. februarja: zaprto Sreda, 1. marca: Hlapci. Izven. Znižane cene četrtek, 2. marca: Potovanje v Benetke. Red četrtek Petek, 3. marca: zaprto. (Generalka) Sobota. 4. marca* Prevara. Premiera. Pre-mierski abonma Nedelja, 5. marca: ob 15. uri: Upniki — na plan! Izven. Znižane cene. Oh 20. uri: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene Prihodnja premiera v drami bo v soboto, dne 4. marca. V režiji Bratka Krefta bodo vprizorili izvirno slovensko delo, ki ga je spisal Lojze štandeker. Drama ima naslov ^Prevara« in slika zgodbo iz kmečkega življenja. Delo je močno in učinkovito in se odlikuje z lepim iezikom. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 28. februarja: ob 15. uri: Cavalleria rusticana. Glumači. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol Sreda 1. marca: Frasquita. Red Sreda četrtek, 2. marca: Jesenski manevri. Red B Petek, 3. marca: zaprto Sobota. 4. marca: ob pol 20. uri: Lohen- gTin. Izven Nedelja, 5. marca: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri; Jesenski manevri. Izven. Znižane cene Iz Ptuja — Osebna vest. Mestni svetnik g. pri-marij dr. Ktihar Aleksander- ki je bil tudi član uprave, je podal ostavdto na funkcijo mestnega svetnika. — Dramsko društvo vprizori v petek, 3. t. m. Angelo Cerkvenikovo igro »Kdo je kriv?«, vojna zgodba v dveh delih. Posamezne vloge so zasedene po najboljših igral cih. — člani ljubljanske drame, ki so v Ptuju gostovali v petek z veseloigro »Hollv-wood«, so ptujsko občinstvo zelo zadovoljili, kar je zlasti dokazalo polno zasedeno gledališče. Igra je bila zelo dobro podana in so želi igralci obilo aplavza. Vsi želimo, da bi bila taka gostovanja pogostejša. — Kako so piačani delavci v vinogradih. Nas Haložan je pravi trpin, ki mora delati od zore do mraka v vinogradih, da si prisluži vsaj nekaj za živež, dočim o obleki niti govora ni. Bogati vinogradniki, ki so letos pridelali izredno veliko količino vina, kateremu je cena danes tudi odgovarjajoča, pa plačujejo delavce po din 5.—-za celodnevno zaposlitev in hrano, drugi pa plačujejo delavca po 8.— din dnevno, pa brez vsake hrane. Vsak si sam lahko izračuna, kako živi tak delavec, zlasti še če ima številno družino, kar je pri nalih HaloŽanih skoraj povsod. Ali se ne bi tudi za te ljudi določile minimalne mezde? _ Gostilničarji so zborovali. V četrtek se je vršil v gostilni Zupančič občni zbor gostilničarjev. Občni zbor je bil letos Izredno dobro obiskan, udeležilo se ga je 125 članov. Posamezni fukcionarji so podali obširna poročila o delovanju organizacije. Za volitve predsednika je bil hud boj, saj so bile vložene kar štiri kandidatne liste, od katerih pa je zmagal zaslužni sedanji predsednik g. Mahorič Franc, ki predseduje organizaciji že polnih 20 let. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Perlič Joško. Iz Zagorja — Tragična smrt Ane Bebarjeve z Gale tove domačije na Kraju, o Čemer smo Že poročali, pomeni ponoven udarec za družino, ki jo že nekaj let zasleduje nesreča. Pred leti je padla s strehe, ki jo je pomagala prekrivati, pokojničana sestra tn se pri priči ubila. Lani je njenemu bratu potegnila mlatilnica pri mlačvi ajde roko v kolesje in mu potrgala kite, da mu ro-Iza, več ^ie služi. Letos pa je prišel še ta udarec, Ana se je zadušila v dimu. Ljudje pripovedujejo, da je ostala pokojnici vse do hipa ko so zabili krsto, Živa rdečica v licih in udje da so ji bili mehki kakor da ni umrla ampak da to trdno spi.__, •te*. 48 »SLOVENSKI NAROD«, korak, M. februarja 103». Stran S DNEVNE VESTI — Dr. Dinko Trinajstič umrl. V Crikvenici je umrl včeraj zjutraj podpredsednik Jugoslovenskega odbora v emigraciji, bivši istrski poslanec, zdaj senator dr. Dinko Trinajstič. Pokojni je bil rojen leta 1858 v Vrbniku na Krku in bil je nečak škofa Dinka Vitezica. Gimnazijo je dovršil v Splitu, univerzo pa v Zagrebu in na Dunaju. Po končanih študijah se je vrnil na Krk, kjer je vodil z Vitezicom borbo proti potujčevanju Krka. Po smrti advokata dr. Dvkiča se je preselil v Pazin, kjer je postal župan. V Istri je vodil z drugimi narodnimi prvaki borbo za hrvatski značaj Istre. Prišel je kot narodni poslanec v istrski sabor. Leta 1915 je odSel v inozemstvo, kjer je sodeloval s Supilom m Trum-bićem. Po vojni se je vrnil v domovino. Bil je član začasnega narodnega predstavništva, kjer je zcstopal Istro. Leta 1931 je postal senator. Odlikovan je bil z redom Belega orla II. stopnje. Jugosloven-ske krene II. stopnje in sv. Save II. stopnje. Nizove zemske ostanke prepeljejo iz Crikvenice v Vrbnik, kjer bo jutri svečan pogreb. Slava spominu zaslužnega hrvatskega politika! — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Ivan Dol-cher in Jakob Hodžar, oba iz Celja, Albin Godina iz Trsta, Vinko Polajnar iz Novega mesta in Anton Omahen iz Št. Vida pri Stični. Čestitamo! — Naš*.* poslaništvo v Stockliolmu x»ri_ stojno za vso Švedsko. Zunanje ministrstvo objavlja, da je s 1. januarjem prenehal poslovali naš častni konzulat v Stock-holmu in vicekonzulat v Norgpingu. Vsi njuni posli so prešli na poslaništvo v Stock-holmu, ki je odslej pristojno za vso švedsko. — Tudi natakarji imajo pravico do nagrade za čezurno delo. Beograjski natakar Franjo Forgač je tožil svojega gospodarja in zahteval oci njega okrog 20.000 din za čezurno delo, ker je delal pri njem vsak dan po 13 ur, pa tudi ob nedeljah in praznikih. Okrožno in apelacijsko sodišče sta njegovo tožbo zavrnili, kasacijsko sodišče mu je pa ugodilo. —Pred ustanovitvijo Zveze kmetijskih zbornic. V Beogradu je bila včeraj konferenca zastopnikov vseh kmetijskih zbornic. Na dnevnem redu je bilo v prvi vrsti vprašanje ustanovitve skupnega zastopstva odnosno Zveze kmetijskih zbornic s sedežem v Bogradu, V načelu je bilo sklenjeno, da se zveza ustanovi. Do ustanovitve bodo imele kmetijske zbornice skupen izvršni odbor. — Split zahteva gledališče. Vsa splitska hrvatska kulturna društva so poslala včeraj ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri ga pros'jo, naj se sprejme v proračun potrebni znesek za ustanovitev stalnega gledališča v Splitu. — Podaljšanje trgovinske pogodbe s Holandskn. Z izmenjavo not s holandskim poslaništvom v Beogradu je bila jugoslo-vensko-holandska trgovinska pogodba z dne 25. novembra 1936 obenem s protokolom jugoslovensko-holandske mešane komisije z dne 6. februarja 1937. podaljšana do 30. septembra 1939. — Sneg je zapadel ponoči po hribih, ki so pobeljeni precej globoko tudi v Ljubljanski kotlini. V Ljubljani je včeraj in ponoči samo nekoliko deževalo. Padlo je 12.1 mm dežja. Zdaj je pa zopet konec upanja na sneg. Vreme postaja od dne do dne bolj pomladno, čeprav so jutra še precej hladna. — Stodinarski bankovci iz leta 1920 so še v prometu. Narodni banki je bilo z več strani javljeno, da nekateri odklanjajo sprejem stodinarskih bankovcev z napisom »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« z datumom 30. november 1920, ker smatrajo, da so ti bankovci zastareli. Ob tej priliki Narodna banka obvešča javnost, da omenjene bankovce ni vzela iz prometa in da so ti stodinarski bankovci še vedno polno zakonito plačilno sredstvo enako kakor stodinarski bankovci z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« z datumom 1. december 1929. — Novi trgovinski aranžma z Ameriko. V kratkem bo sklenjen nov trgovinski aranžma med našo državo in Združenimi državami. Sporazum je v načelu že dosežen. Naši gospodarski krogi pričakujejo, da se bo po novem aranžmaju izmenjava blaga znatno povečala. Z novim trgovinskim aranžmanom bo v celoti urejeno tudi vp ;.šanje plačilnega prometa med obema državama. — V Bohinju so se izboljšale prometne zveze s tem, da vozi avtobusno podjetje >T: l glav« redno na progi Bohinjska Bistrica Zlatorog* dnevno po prihodu pred-poldanskega osebnega vlaka ob 10.25 uri tako. da prispe turist v >Zlatorog« že ob 10.45 uri, kjer dobi prvovrstno kosilo, da more zadostno okrepčan nadaljevati svojo turo na Komno ali tudi dalje v dolino Triglavskih jezer, kjer bo koča SPD oskrbovana od sobote, 4. marca t. 1. dalje. Oskrbnica 1 vanka s Triglavskih jezer, vabi smučarje, da prebijejo nekaj prijetnih dni v dolini Triglavskih jezer, ki je od Komne oddaljena le dve uri in pol. Za po-vratek od Zlatoroga je tudi preskrbljeno in sicer odpelje redno vsak dan avtobus ob 16.30 uri, tako da turisti pravočasno prispejo na vlak, ki odpelje iz Bohinjske Bistrice ob 17.20. Snežne razmere v planinah so še vedno prav ugodne. Smučar planinec ima dovolj prilike, da se naužije zimske prirode v planinah. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. — Za povečanje našega izvoza v Italijo. Letos bo naš izvoz v Italijo znatno večji kakor je bil lani Povečanje je omogočeno, s tem. da so padle naie klirinške terjatve v Italiji pod 10,000.000 din. Zato je dana možnost, da naš izvoz prekorači določene kontingente. Naš izvoz v Italijo bi se lahko povečal na bazi rezerviranih kreditov v predvidenih kontingentih ki znašajo sicer za vse leto 8.000.000 Ur, toda dana je možnost, da se povečajo. '— I2 Zveze šoferjev dravske banovine v Ljubljani. Članstvo Zveze šoferjev bo imelo svoj XVII. redni letni občni zbor 4. marca ob pol 8. zvečer v salonu restavracije >Pri levu«, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta. 122-n — Žrebanje razredne loterije v Sarajevu. Včeraj se je pričelo v Sarajevu žrebanje zadnjega ko'a državne razredne loterije. Izžrebanih je bilo 1.500 številk. Žrebanje so poverili štirim siromašnim dečkom iz sirotišnice. Med Sarajevčani vlada za žrebanje veliko zanimanje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nekoliko hladneje vreme, po nekod manjše padavine. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani, Splitu, Kumboru, Dubrovniku 14, v Mariboru 13, na Rabu 12, v Zagrebu 10, na Visu 9. v Sarajevu 8, v Beogradu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 3.2. — Nesreče. Delavca Matija Mulej in Karol Slajpah, zaposlena pri gradbeni tvrdki >Slavec« v Lescah na Gorenjskem, sta doživela včeraj popoldne hudo nesrečo. Na oba se je podrlo ogrodje nasipa pri cestnih delih in ju podsulo. Mulej je dobil težke notranje poškodbe, Šlajpah pa poškodbe na glavi in na prsih. Poškodovanca so prepeljali reševalci iz Kranja v ljubljansko bolnico. — Na posestnikovega sina Petra Baloha iz Zg. Tuhinja se je včeraj podrl kup drv, ki so mu zlomila levo nogo. — Delavčev sinček Janez Košir iz Zelene jame je včeraj splezal na ograjo, s katere je padel in se poškodoval na glavi. V bolnico je prišla včeraj tudi 261etna služkinja Krista DvorŠak iz Senovega, ki jo je nekdo s palico udaril po glavi in jo občutno poškodoval. — V smrt zaradi težke bolezni. Včeraj ponoči se je v Zagrebu obesil zakupnik pošte v Ribaricu pri Sinju Milivoj Plavša. Bil je jetičen in zdravil se je v sanatoriju na Srebrnjaku, pa mu zdravljenje ni nič pomagalo. Zato je obupal nad življenjem. Zapustil ni nobenega poslovilnega pisma. — 20 do 25 jajc za 10 din. V Varaždinu in v okolici so se jajca zelo pocenila. Zadnje dni jih prodajajo 20 do 25 za 10 din in vse kaže, da se bodo pocenila še bolj. Iz Llublfane —lj Državni konzervatorij je dobil nove klavirje. Ljubljanski državni konser-vatorij nima svojega krova. Zato vedri pod gostoljubno streho Glasbene Matice v Vegovi ul. Enako ni imel niti lastnih klavirjev, marveč je uporabljal v svoje študijske namene klavirje Glasbene Matice. Da od pomore temu velikemu nedostatku, je direktor g. Julij Betetto preskrbel državnemu konservatoriju tri nove študijske klavirje tvrdke Bechstein iz Berlina. Pri prevzemu so bili navzoči vsi nairi glasbeni mojstri, kakor direktor gg. Betetto, prof. Lipovšek, šivic, brata Ravnika itd. Vsi so bili izredno zadovoljni z zvokom novih klavirjev, ki pa so tudi zelo lepi. Da je dobil drž. konservatorij tri nove klavirje, gre v prvi vrsti zasluga g. direktorju Be-tettu. ki se že ves Čas trudi za napredek našega prvega glasbenega zavoda v Ljubljani. Zato naj mu bo izrečena s tega mesta javna zahvala za njegovo nesebično delo. —lj Rekonstrukcija karambola. Na vogalu Gledališke in Knafljeve ulice je dopoldne zbujal pozornost komisijski ogled kraja karambola med avtomobilom advokatove soproge dr. Sigmundove iz Kočevja in policijskim motorjem s prikolico, ki je bil že lani v decembru. Komisija se je trudila, da po možnosti rekonstruira karambol, ki sam po sebi ni bil najhujši in ni povzročil največje škode, a je vendarle prišlo med strankama do procesa. Poleg številnih prič se je zbrala tam tudi množica radovednežev7, ki so vztrajali do konca poslovanja komisije. —lj Dr. VL Schmidt bo predaval o najaktualnejšem \*prašanju: o posvetovalnici glede poklicev deklet v četrtek, 2. marca ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova Vstop prost. —lj Stari plesi so vsaj tako lepi kakor modemi, če niso še lepši, plesalci obeh: stare in moderne šole se se stanejo 4. marca zvečer na Taboru, kjer bodo na tradicionalnem »Valčfcovem večeru« pomerili ZAHVALA Ob nenadni, bridki ločitvi od moje soproge, mamice, stare mamice, sestre, tete in tašče, gospe ELENE MAČEK HIŠNE POSESTNICE smo bili deležni tolikega sočustvovanja, izrazov sožalja in razumevanja pri bolezni ter pri počastitvi na njeni poslednji poti, da nam je bilo v dobrodojno tolažbo in se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo č. g. dr. J. Kotniku, kateri jo je z maziljenjem sv. olja pripravil za njeno pot v večnost, č. g. župniku in njegovi asistenci, cč. sestram v Leonišču za požrtvovalno negovanje. Posebno hvalo smo dolžni zdravnikoma gg. primariju dr. Ivan Jenku in dr. M. Jamsek-u za njihovo prizadevanje in trud. Prisrčna hvala vsem, ki so poklonili prekrasne venec in šopke, pevskemu društvu »Zvon« za poslednje pesmi, ter vsem sorodni kom, prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojmco poslednjikrat. Masa zadušnica se bo brala v petek S. mr: a ob 7. uri zj. v cerkvi Sv. Petra RODBINE: Maček, Lukič, Spettko in sorodniki WIENEB SANGEKKNABEN pojejo najlepše skladbe MOZARTA in SCHUBERTA Koncert v Tiroiah DANES ZADNJIKRAT ! Predstave ob 16., 1». in 21. url. KINO UNION, tel. 22-21 Najboljši ljubavni roman zadnjih let Trije tovariši po romanu E. M. REMARQtTE-a, pisatelja knjige »NA ZAPADU Niti NOVEGA«. KINO MATICA i tel. 21-24 1 PREDSTAVI ob 16, 1», 21. E : I svoje moči. Na programu so stari in moderni plesi, vsak drug ples pa bo večno moderni valček. Kdor se hoče za 10 din imenitno zabavati, naj pride v soboto 4. marca zvečer na Tabor. Na svidenje! 123-n u— JPodalj&ina, razstava. Ker zanimanje za umetniško produkcijo mladega tržaškega kiparja Uga Cara-a in slikarja Avgusta Cernigoia stalno narašča, bo razstava odprta se v nedeljo. Lepo umetnost ljubečemu občinstvu ogled prireditve toplo priporočamo! —lj Pri ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo nadaljeval v sredo 1. marca ob sedmih zvečer v kemijski dvorani na realki g. Jože Kregar svoje predavanje o vzgoji in izboru cvetlic za okrasitev oken in balkonov. Predavanje bodo rudi to pot pojasnjevale skioptične slike in bo predavatelj skušal podati praktična navodila za okrasitev oken in balkonov v naši beli Ljubljani. Vstop prost. Iz Celja —c Udeležba Celjanov pri sokolski siav-nosti v Trbovljah. Sokolsko društvo v Trbovljah bo proslavilo letos 30-letnico svojega obstoja in bo priredilo kot uvod v to proslavo v soboto 4. marca ob 20.30 slovanski večer s pestrim sporedom. Slovanskega večera se namerava udeležiti tudi članstvo iz Celja. Ce bo dovolj priglašen-cev, bo vozil v soboto ob 18.30 iz Celja poseben avtobus v Trbovlje. Prijave sprejema do četrtka 2. marca br. Cepin v Celjski posojilnici v Narodnem domu. Bratje in sestre se naj udeležijo slovanskega večera če le mogoče v kroju ali narodnih nošah. —c Umrl je v nedeljo v kapucinskem samostanu v Celju v 56. letu starosti prefekt kapucinskega dijaškega konvikta p. dr. Robert Torgler, po rodu Nemec iz južne Tirolske. V celjski bolnici so umrli: v soboto dveletna posestnikova hčerka Ivanka Pil-kova s Tinskega pri Zibiki, v nedeljo 67 letni dninar brez stalnega bivališča Kan-cijan Glavač in v ponedeljek 44-letni dninar brez stalnega bivališča Adolf Belič. —c Napad v gostilni. V nedeljo okrog 16. se je spri 24-lotni delavec Franc Grobelnik z železnega pri Veliki Pirešici v neki gostilni v Veliki Pirešici z neznanim moškim. Neznanec je navalil na Grobelnika in ga zabodel z nožem v desno roko. Grobelnika so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva. Ko je 50-letni posestnik Ignac Šeligo iz Gradiškega dola pri Rogaški Slatini nalagal krmo na voz, je padel z voza in si zlomil levo roko v ramenu. Te dni se je 24-letni dninar Anton Skrajner iz Laz pri Boš tanj u pri delu vsekal s sekiro v levo koleno in se hudo poškodoval. V soboto je padla 13-letna Majda Jeričkova, hčerka trgovca, gostilničarja in posestnika v Rajhenburgu, tako nesrečno z voza, da je dobila težke notranje poškodbe. Ko je klestil 27-letni hlapec Ivan Ja-vornik iz Ljubnice pri Vitanju s sekiro drevje, se je vsekal v desno nogo pod kolenom in se močno poškodoval. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Samo še danes predvajamo najfantastičnejši film o poleta z raketno ladjo v vsemi r ju in o pristanku na tujem planetu! FJLJVSJrt ©01£KB*iN 5uu0 ljudi si je že ogledalo v Ljubljani to senzaeijsko filmsko delo. ki prekaša vse do^danjv? tozadevne prispodobe. — Ne zamudite: — KINO SLOGA, tel. 27-30 — ob IG., li>. in 21. uri l na stroju ves okrvavljen, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je zaradi ran izkrvavel. Kako je prišlo do nesreče, bo ugotovila preiskava. Iz Litije — Litijčane in vse Zasavje' opozarjamo na Lajovčev koncert v nedeljo 5. marca ob pol 16. v litijskem SokoJskem domu. Solista ravnatelj Julij Bete!to in koncertna pevka Ljudmila Polajnarjeva ter pevski zbor Glasbone Matice ljubljanske bodo izvajali Lajovčeve skladbe. Zato ima koncert naslov Lajovčevega koncerta. — Vstopnice se dob<» v trgovini Janka Konjarja v Litiji. Iz Murske Ssbste — Zborovanje učiteljskega tlrunlva JUU Murska Sobota. Srcsko učiteljsko društvo JUU za srez Murska Sobota bo zborovalo dne 11. marca 1.1. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Z osiroin na 20 letnico smrti nnštga največjega slovenske* ga pisatelja Ivana Cankarja, predava S prof. L"3ka o Cnnknrju. Ker .°o na dnevnem redu še važne stanovske Eadeve, se prosi, da so učitelja!vo zborovanja udetefti polnoštevi'.no. Pol ure pre.l Bborovanjem je sestanek odseka učiteljic. 1'" * vn n ij se posluži svoje knjižnice, ki r>~ iluje ttS Han Sborovanja od 8. do 0. ure v stari ljudski Soli na Aleksandrovi cesti. Brezplačen film za naše Nacste Iz Kranja — Nov grob. Umrl je v visoki starosti znani Kranjčan g. Ivan Kruh. Na zadnji poti so ga spremili številni sorodniki, prijatelji in znanci. Naj v miru počiva! — Osebna vest. Na okrajnem sodišču je nastopila službo gdč. Nefima Iva. Z njeno nastavitvijo je bilo zadoščeno upravičeni zahtevi uradništva, ki je prezaposleno. — Smrtna nesreča mladega dečka. V Cernilčevi delavnici v Naklem je nastala malo potem ko je obratovodja pognal stroje za rahljanje volne in zapustil delavnico, ker je imel opravka tudi v hlevu, strasna nesreča. 14 letni Andrej Gogala je s strojem tako nesrečno ravnal, da ga je stroj zgrabil za roko in mu prerezal vse žile. Ker ni bilo nikogar v bližini, je fant najbrž zaman klical na pomoč. Prva je opazila ponesrečenca domača služkinja, ki je prišla Andreja klicat k zajtrku. Ker se ni odzval, je mislila, da popravlja stroj. Ko pa fanta le ni bilo, je šla v delavnico in nudil se ji je strašen prizor. Andrej je visel Ugodnost je rvezana Mino i enim r>'>< *a list*:, kar pa na vse zadnje ni niti pogoj, saj jc na* list v Ljubljani izredn 1 moćno raz>;rjcn ter jc- tL/k<> rt*i. da gs ne 5 i t« jo tudi nI Načeti. Film, ki bo od jutri na shj rrc.lu k:n;i Moste, jc privlačen Mm m .Vm m Načeti pač niso vabljeni le m radi rekla me; kdor je videl film »Ignac« t c' a v n i n» igralcem slavnim francoskim komikom Fcrnandelo-m, bo pač razumel simpatije do Nacetov . .. Fer-r.andcl ivjra svojega Načeta 8 takšnim uspehom, da se / njim nc mnre primerjati p<> komiki niti dobri vojak Svejk K«> bosts videli ta film. hoete razumeli, zakaj Fcr-nandel uživa tako vol k sloves kut komik ne le med Francozi, temveč tudi v svetu. Za oceno filma vam nove dovolj ic tO, da so ga igrali v samem Pan/u v enem največ jih kinematografov celih 24 tednom' Film se odlikuje ne le po dobrem humorju in igri izvrstnih i^ra'cev. temveč rudi z lepo inscenacijo, ple-ivmi in mu/ikalninn vložki ter ga jc treba prištevati med najboljše francoske filmske operete. Kino Moste ima pred* tave vasic v ©čet ob 20. Za film vlada veliko zanimanje, zato bodo obiskovalci lahko kupili vstopnice že v predprodjji od 14. naprej. Načetom pa ne bo treba drugega, kakor da te izkažejo, da so v resnici Načeti in s potrdilom« da so plavali naročnino za na^. li^t. Samomor Ljubljana. 28. februarja Nace je v Ljubljani skoraj prav tako razširjeno ime kakor Janez in Jože. Posebno mnogo Nacetov je v vzhodnem delu me^ta in zato jih je pač treba upoštevati ter jim priznati, kar jim gre. Kino Mo*te jim je dovolil celo privilegij, da bi se zato marsikdo celo rad za nekaj dni prekrstil v Načeta. V Ljubljani je naspalo zaradi tega veliko vznemirjenje, kajti kino iMoste nudi Načetom brezplačen ogled filma »Ignac« jutri in 2. marca. Zagorje, 28. februarja Obesil se je v duševni zmedenosti 50 let stari posestnik Kokole Ivan. vulgo priman z Izlak. O njem je š!a govorica, da je dokaj imovit toda skop Ostal je vse do zadnjega zakrknjen samec. Na posestvu je gospodaril sam. v pomoč mu je bila samo služkinja, s katero je imel otroka Nedavno je pa sklenil, ria M bo z materjo svojega otroka oženil in je bil radi tega že pri župniku. Njegovo sorodstvo pa s tem ni bilo zadovoljno in mu jo hudo nasprotovalo. Že to je čudaškega moža močno potrlo. Mimo tega pa se je baje tudi neprestano kesal radi prodaje gozda. Zanj je prejel 93 tisočakov, toda znanci so mu zatrjevali, da je gozd preveč poceni prodal, da je baje kupec imel s to kupčijo 40 jur-jev čistega dobička. Na eni strani na-sprotstvo, na drugi neprestano premišljevanje o slabi kupčiji je moža tako zmedlo, da je v soboto popoldne ob pol dveh v svojem mlinu storil konec svojemu življenju. Našli so ga obešt^nega in vsaka po« moč je bila zaman. Njegova smrt je dvignila mnogo prahu, pa tudi ugibanj, kakšen delež velikega grunta bo dobil njegov nezakonski sin in če bo sploh kaj zanj ostalo. Idilične Izlake imajo svojo Žalostno senzacijo. MALI OGLASI jeseda 50 par, davek posebej. PreKiici, izjave beseda Din L— davek posebej. Za pismene odgovora glada malin oglasov je treba priložiti mam ko. — Popustov za male oglase aa priznamo. SLUŽBE HSTAnOVAnJA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj« znesek 8 Din URADNICA samo prvovrstna, zanesljiva ^jigovodkinja, brezpogojno samostojna v hrvatsko-ne maki korespondenci, z znanjem nemške stenografije in veliko pisarniško izkušenostjo, dobi takoj mesto v Hrv. Primorju. L&stnorodno pisane prošnje a fotografijo in navedbo starosti, honorarja in ' dosedanjega udejstvovanja pošljite na upr. »Slov. Naroda« pod »Tuchtige KrafU. KUPIM Beseda 50 par. davek posebej Naimanjši znesek 8 Din MESARSKI TRI CIKE L kupim takoj. I. Dimnik, D. M. v Polju 6. 695 ELEKTROMOTOR 5—6 KS na izmenični tok, rabljen, a dobro ohranjen, v brezhibnem stanju, kupim. Franc Hlebš, Sneberje, pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. 694 Beseda 50 par. davek posebe] Najmanjši znesek 8 Din DOSMRTNO STANOVANJE v krasnem, zdravem kraju, 10 minut od trga. oddamo vpoko-jencu ali Invalidu, tudi bolniku, ki si želi sdravega zraka. — Potrebno din 10.000. — Naslov: Puatek, Sv. Jurij ob juž. žel. 696 POSEST Beseda 50 par. davek posebej Naimam« znesek 8 Din ENODRUŽINSKO HIŠO 2 sobi, kuhinja, shramba, veranda, 593 kv. m vrta, 2 minuti od glavne ceste ln avtobusne postaje, prodam, — Stražunska ul. 9, Pobrežje, Maribor. 683 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostala informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha, Žalec, 13 .T RAzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din M E D A RN A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkuSenejših čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno. 12 1 VINO IN SADJEVEC prvovrstno sortirano, od 60 J naprej razpošilja: 'Posestvo »GRICCorn-spondenza , navadno dobro infornrrani o vatikansk h dogodkih, seznam šestih italijanskih kardinalov, ki bi lahko bili voljeni ne glede na želje in vpliv posvetne politike. Razen kardinala državnega tainka Pacellija je med njimi tudi kardinal Tedeschini. nekoč desna roka papeža Benedikta XV. Izdajatelj »Corrispondenze« Castelli naglasa, da v najslabšem primeru, tudi če bi konklave s tem ne storil mučnega koraka v neznano, more biti izvoljen tudi tuj kardinal, kakor je bilo v primeru velike osebnosti kardinala Merry del Val. ki je bil španskega rodu in ansrleški državljan, navzlic temu pa »italianissime -. Taka dva morebitna kandidata bi bila primas madžarski kardinal Seredi. bivši sotrudnik kardinala Gasparriia v kanonskem pravu. In primas poUski kardinal Wond. član najbolj italijanskega, reda salezijancev. star 57 let, duševno in telesno še izredno čil. 2ivo je se v spominu italijanski veto proti kardinalu Ram poli u pri konklavu leta 1903, ko je obveljala beseda Avstrije in ko je kardinal Rampolla, ki bi morda sploh ne bil izvoljen, izgovoril z velikim dostojanstvom najresnejše in najponosnejše besede, kar jih je bilo kdaj izrečenih o neodvisnosti cerkve in spoštovanju svetega kolegija. Nezadovoljnost kardinalov in svetovnega mnenja je bila takrat tako velika, da je izgubila Avstrija s tem svojim nastopom zadnje prijatelje v Evropi. Položaj ob volitvah naslednika Pija XI. bo v marsikaterem pogledu Se kočljivejši in vest o izvolitvi novega papeža bo pričakoval z veliko napetostjo ves svet. saj bo izvoljen vidni poglavar edine svetovne moralne sile, ki obstoja že 2.000 let in ki se lahko imenuje večna. Hrana v konklavu Oba odbora, ki sta skrbela za priprave za konklave, sta sestavila seznam 175 oseb. Ti bodo skrbeli za 62 kardinalov in bodo obenem z njimi zazidani v »prepovedanem delu-- Vatikana. Hrana bo za vse te osebe od kuharja do kardinalov enaka. Med zasedanjem konklava bodo imeli za zajtrk kavo ali čokolado z rogljički in maslom, za obed, juho, meso, sadje, sladko in vino, za večerjo juho, ribje meso, sočivje, sladko in vino. Ta jedilni list bo izp remen jen samo če bo moral kateri izmed kardinalov zaradi bolezni držati dieto. Za prehrano konklavistov bo skrbelo 11 kuharjev in 6 njihovih pomočnikov. Kdo bo kardinal državni tajnik? Rimski poročevalec nemškega lista >An-grifiV piše, da je nastal med tujimi kardinali in med večino kardinalske kurije v Rimu pokret, ki skuša uveljaviti novo tradicijo in sicer s tem. da bi mogel biti papež sam ali vatikanski državni tajnik druge narodnosti kakor italijanske. Za enega glavnih kandidatov na mesto kardinala državnega tajnika označujejo poljskega kardinala Hlonda. Druga zahteva inozemskih kardinalov je baje reforma kurijalne uprave. Smatra se za potrebno, da bi bile centralne cerkvene oblasti postavljene nad vse narodnosti. V zvezi s tem opozarja nemški list na komentarje večine inozemskega tiska, v katerih se zahteva, naj novi papež ne bo prijatelj fašizma. Jugoslovansko obrtništvo in velesejem v Leipzigu Kakšne koristi si lahko obeta naš obrtnik od po seta leipziškega velesejma Lani v juniju v Berlinu prirejena mednarodna obrtniška razstava je strokovnim krogom še živo v spominu. In zdaj lahko samo ugotovimo, da je bilo sodelovanje jugoslovanskega obrtništva na tej razstavi zelo uspešno. Kolikor je to dejstvo na eni strani zadovoljivo, toliko se nudi zdaj jugoslovanskemu obrtništvu na drugi strani naloga, da svoje izdelke še bolj izpopolni v pogledu okusa in tehnične izdelave. Vsi dobro vemo. da je še nedavno veljala napredujoča industrializacija za sovražnico obrtništva in dvomilo se je celo, da bi se moglo obrtništvo tudi v naši državi obdržati poleg industrije. Ni samo mednarodna obrtniška razstava v Berlinu pokazala, da je tako naziranje zmotno. Z zakonom o obrtništvu, izdanim v prejšnjih letih, je bil cilj napotiti obrtništvo na nova pota, ki vodijo k novemu procvitu obrtništva in sicer tako, da je včlanjenje v obrtniškem združenju vezano na predložitev dokumentov, izpričajočih strokovno usposobljenost dotičnega obrtnika. Vsak obrtnik je zdaj primoran polagati pomočniški in mojstrski izpit. Prav tako je pa primoran vsak vajenec posečati obrtniško šolo. In končno, vsak obrtnik mora biti član svoje zadruge. Z izločanjem nezaželenih in strokovno neizobraženih obrtnikov je bilo doseženo to, da so obrtniški izdelki zopet dobili svoj dober glas. Zdaj je vsem jasno, da se človek tudi pri vseh industrijskih proizvodih ne more odreči okusnim obrtniškim izdelkom. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je treba na tem polju še mnogo delati in da bo uspeh slednjič odvisen od iniciative in želje samega obrtnika, da se v svoji stroki čim bolj izpopolni Za izpopolnitev v tem pogledu služi med drugim tudi posečanje takih prireditev, na katerih razstavljajo svoje izdelke obrtniki iz drugih držav, da bi bilo našim obrtnikom omogočeno kovati zase čim več koristi iz primerjanja svojih s tujimi obrtniškimi izdelki. Največja izmed vseh takih prireditev je velesejem v Leipzigu, ki se prične letošnjo pomlad 5. marca in bo trajal do vštetega 13. marca. Več sto nemških obrtnikov bo razstavilo svoje izdelke na spomladanskem velesejmu v Leipzigu. Oni so stopili iz svojega vsakdanjega okvira v trdnem prepričanju, da bodo s svojimi izdelki zainteresirali ne samo nemškega, temveč tudi mednarodnega trgovca. Sodelovanje nemških obrtnikov na velesejmih v prejšnjih letih je bilo zelo uspešno. Naš obrtnik se na velesejmu ne bo samo učil s primerjanjem svojih izdelkov s tujimi, temveč bo imel na njem na razpolago vse ono. kar mu je za njegovo delo potrebno, vse one surovine, ki jih on predeluje in vse ono orodje, s katerim on dela. Bodočnost našega obrtništva bo v polni meri odvisna tudi od tega, s kakšnim orodjem dela in kakšen material uporablja. Da so jugoslovenskemu obrtniku znane vse prednosti, ki jih nudi velesejem v Leipzigu, je razvidno iz dejstva, da so ju-goslovenski obrtniki v skupinah že večkrat posečali leipziške velesejme. V interesu nadaljnje izob azbe naših obrtnikov je zaželeno, da bi taka skupinska potovanja ne izostala tudi ob letošnjem velesejmu, ki se prične 5. marca, tem bolj, ker nudi poseben vlak, ki bo vozil na velesejem v Leipzig, glede cene tudi malemu obrtniku možnost, da velesejem poseti. Omeniti je treba še to, da je jugosloven-sko obrtništvo na velesejmu v Leipzigu že bilo zastopano. V okviru j u gosi o venske kolektivne razstave na pomladanskih velesejmih v prejšnjih letih so bili razstavljeni jugoslovenski obrtniški izdelki, kakor tudi umetna obrt, ki je vzbudila zanimanje vseh posetnikov. To pot bi bilo treba nadaljevati, ker je najboljša pot, da se naše obrtništvo propagira tudi izven mej naše države. Velesejem v Leipzigu postaja vedno bolj redna, v trgovskem duhu urejena prireditev mednarodnega obrtništva. Razen jugoslovenskega obrtništva razstav- ljajo v Leipzigu še rumunsko, bolgarsko, grško, madžarsko, švicarsko, iransko, japonsko in brazilsko obrtništvo. Vse to videti in na podlagi dobljenih vtisov poglobiti svoje znanje, je eden glavnih ciljev, ki jih dosežemo s posečanjem velesejmov v Leipzigu. Pomladni sejem 1939 v Lipski pomladanski velesejem 1939 se začne v nedeljo 5. marca in traja do ponedeljka 13. marca vključno. Vzorčni velesejem. ki bo nameščen v 23 paviljonih v notranjosti mesta in bo nudil najrazno-vrstnejšo izbiro izdelkov, se bo zaključil že v petek 10. marca. Tehnični in gradbeni velesejem. ki bo na prostem in v 20 velikanskih dvoranah, bo za vse nakupo-valce odprt še do ponedeljka, 13. marca. V splošnem je pričakovati, da bo na tem letošnjem velesejmu razstavljalo kakih 9800 ivrdk, dve tretjini odpadeta na vzorčni sejem, ena tretjina pa na veliki tehnični velesejem. Da se obiskovalcem omogoči nakup, so povsod, kjer je le mogoče, posamezni razstavljala ene stroke združeni v enem paviljonu. Ta združitev strok daje obiskovalcem lepši in popolnejši pregled velesejma in jim prihrani dolga pota iz enega paviljona v drugega. Pregledni načrti in vodiči pomagajo tudi takim, ki mesta ne poznajo, da lahko hitro najdejo, kar jih posebej zanima. Nadežda Krupska umrla V Moskvi je umrla včeraj zjutraj Leninova vdova Nadežda Konstantinovna Krupska. Rojena je bila 27. februarja 1869 v Pe-trogradu. Umrla je torej prav na svoj rojstni dan, stara 70 let. Z Leninom, svojim poznejšim možem, se je seznanila leta 1894 in do njegove smrti mu je bila zvesta zakonska družica in pomčnica. Skupno sta ustanovila boljševisko frakcijo, iz katere se je pozneje razvila samostojna boljševička stranka in Krupska je biLa njena tajnica do leta 1917. Od leta 1900 je živela s svojim možem skoraj neprestano v izgnanstvu in šele leta 1917 se je vrnila z njim iz Švice v Rusijo. V gimnaziji, v Saint Cyyru, pri polku in v vojnem ministrstvu, povsod so ju zamenjavali, tako da je nastalo iz tega mnogo pomot polnih komedij. Zdaj sta stara 60 let in odhajata v pokoj. Seveda sta se tudi v pokoj umaknila istega dne. Z žarnico potolažimo otroka Matere, ki imajo v zibelkah ali vozičkih še nebogljenčke. pa tudi pestunje in dojilje bodo vesele vesti, da se da otroka, ko začne jokati, potolažiti z žarnico. Upraviteljica mestnih jasli v Jo\va City v Združen.h državah Smithova trdi. da se ji je posrečilo odkrito čudovito sredstvo, s katerim lahko otroka potolažimo, da neha jokati. Zadostuje baje v sobi, kjer začne otrok jokati, prižgati luč. in potem lahko mati zopet mirno spi. če je otrok zdrav. Smithova je preizkusila različne žarnice in ugotovila da je najučinkovitejša modra svetloba, ko ostane soba v polmraku. Razen modre učinkuje ugodno zelena luč. Navadna svetlobela ali Žolta luč potolaži otroka samo za trenutek, dočim se rdeče luči otrok boji in začne se bolj jokati. Ce prižgemo modro ali zeleno luč, nameščeno tako, da otrok žarnico vidi, jo gleda tako dolgo, da zopet zaspi. Jokati pa neha navadno takoj. MUHA PISE V tintnik pade muha. Mihcu se smili, vzame jo iz njega in položi na mizo slučajno na list čistega papirja. Nekaj časa jo gleda, kako leze. naenkrat pa pokliče mater: — Mamica, pojdi pogledat, ta muha pi-še prav tako kakor naš očka.__ Sestra Loni Dolinškova 70 letnica Kamnik, 27. februarji Na nobeni sokolski prirp litvi je ne manjka; na letnih nastepih kakor zimskih, v Kamniku in drugod, povsod jo vidite. Kot članica uprave ne zamudi nobene seje, besede opravičilo ona ne poana. Vedno je na svojem mestu in je zvest.i spremljevalka našega dela in naporov. Pa še vse več kot spreimljevslka: kolikokrat sini na sejah uprave vzdihovali in iskali izhoiu iz denarnih težav, rešitve pa nobene. Pa je zasumel pod mizo papir in blagajnik j<* naenkrat začutil v roki bankovec. Bil od- n ali več, zmerom z visoko številko. GU-jt . to je sestra Loni. Sama dejanja, besed malo, obljub nič. Skromna je po .Tvojem značaju in skromno je njeno življenj: tvojo pokojnino, ki jo prejema kot učiteljica, odda, v kolikor je ne porabi za.se. v dobro javnosti, predvsem pa za ono, kar ji je najbolj pri srcu, za sokolstvo. Zdaj praznuje 70 letni jubdoj rojstva. Videli smo jo kako je, saj ni tako dolgo tega, čilo korakala v sokolskom krofi, pa nas je ta jubilej presenetil. Pa je |e ;e> iti jubilantka je ponosna na to, korajžn:* kot zmerom. Mnogo visoko inteligentnih žen je pori* nila boljševiška revolucija v ospredje in eno prvih mest je zavzemala med njimi Nadežda Krupska. Neprecenljive so njene zasluge ne samo na političnem, temveč tudi na prosvetnem in kulturnem polju. Ko je pred 10 leti praznovala 60-letnico rojstva, je bila imenovana za častno doktorico Akademije znanosti. Ko so se pričele pred leti med boljševiškimi prvaki velike razprtije, je bila tudi Krupska dvakrat aretirana in od predlanskega leta je bila »talno pod policijskim nadzorstvom. Toda Leninova senca jo je obvarovala hujšega predan janja. Dvojčka generala 16. februarja 1879. sta se rodila v francoskem mestu Bessines dvojčka, ki sta dobila ime Theodor in Felix Bret. Hodila sta skupaj v osnovno šolo in gimnazijo, skupaj sta bila sprejeta tudi v pripravljalno častniško šolo v Saint Cyru. Tudi podporočnika sta postala istočasno in oba sta hila dodeljena garniziji v Limogesu. Skupaj sta se tudi vpisala v visoko vojaško šolo in po končanih študijah sta postala istega dne kapitana. šele svetovna vojna ju je prvič v življenju ločila- čim je bil pa podpisan mir, sta se znova sestala, ter sta bila za nekaj časa oba dodeljena vojnemu ministrstvu. Potem sta se drugič ločila, ko sta postala oba poveljnika polkov. Istaga dne sta bila povišana v brigadna generala, leta 1936. sta bdla pa zopet istega dne odlikovana s častniškim križcem Častne legije. Dvojčka, ki sta napravila vojaško kariero res roko v roki, si nista podobna samo po svojih uspehih, temveč tudi po zunanjosti. Mlada leta — rojena je bila 7. februarja leta 1869 — so jI potekala v Kamniku, potem je odšla za štiri leta k uršulinkam v Ljubljano., učiteljišče pa je napravila v Gorici Službovala je kot učiteljica v mnogih krajih tedanje Kranjske in Primorske ter spoznala naš svet, naše borbe in hotenje. Sckol ji je bil slej ko prej nositelj nacionahie misli in podpira ga z vsemi močmi. Kamniško sokolstvo je veselo, da jo ima v svojih vrstah in hvaležno za njeno delo. Da se ji vsaj nekoliko oddelži. ji posveča te vrste in želi, da bi bila še mnoga leta zdrava in krepka v naši sredi In da bi njen idealizem bil v prospeh našemu Sokolu. Zdravo, sestra Loni! £• K'rchberqe> 13 „Poi čez mrliče4' HiiiuiimniiMuiuiini ohunsk oma uuiiiiuiuiniuiiiniiiii — To je lahko tudi past. — je menil inženir Ha-jek. Detektiv je obrnil pismo proti oknu in nekaj časa ogledoval papir. _Ne vem, — je dejal po kratkem molku — ni. Tu je znak protivohunskega častnika. — Ali veste, kdo je to? _ Ne. Sem samo stražnik in teh stvari mi do smrti ne bomo vedeli. Nekdo je potrkal na vrata. Križ je pograbil pismo in smuknil v svojo sobico. Vstopil je sluga z vizitko. »Ing. O. Samek« — je čital presenečeni ravnatelj Hajek. Naj vstopi. Inženir Samek je vstopil. Njegova visoka postava je izdajala popolno sigurnost in samozavest. — Prihajam na oglas, da iščete inženirja kemije. Ali je to mesto še prosto? Ravnatelj Hajek ni takoj odgovoril. Pazljivo je Ogledoval prišleca. Njegovo visoko čelo je izdajalo inteligenco. Srepe oči, raven nos in naprej Štrleča brada, to je moral biti mož krepkih živcev. — Ali imate kako priporočilo? — je vprašal ravnatelj. . . — Prišlec se je nasmehnil, segel v zep in potegnil iz njega zložen papir. — Mislim, da bo to zadostovalo Bil sem pri- pravljen na podobno vprašanje, ker vem, da je proizvodnja v tej tovarni državna tajna. Ravnatelj Hajek je vzel ponuđeni mu papir in prižrnuril oči. To ni bilo mogoče! Na priporočilu je pil podpis enega najvažnejših ministrstev. — Dobro! Sprejeti ste! — je dejal mirno in si še enkrat ogledal prišleca. Ali nastopite službo takoj ali pa morate še kaj urediti? — Nastopim takoj, — je dejal prišlec, ne da bi kakorkoli pokazal veselje, da je sprejet. — Ali se dobro spoznate na vperit? — Delal sem z njim med vojno v H-odseku, — se je glasil kratek odgovor. Ravnatelj je pozvonil. Vstopil je mojster. — Odvedite gospoda inženirja Som... — Sameka, — je popravil prišlec. ... Sameka v vperitni oddelek in predstavite ga kot novega načelnika. — Kaj se vam je zgodilo, Kfiž? — je vprašal začudeni inženir Hajek, ogledujoč nakremženi detektivov obraz. — Ta mož, to je inženir iz Libenske ulice, — je odgovoril presenečeni KHŽ. Ing. Hark ponudi cigareto zanimive Sef vperitnega oddelka Inženir Samek Je pod nadzorstvom. To ga ne vznemirja. 2e v Pragi so ga opozorili, ko so mu dajali ponarejene dokumente, da mora biti v tej tovarni sila previden, ker je proizvodnja državna tajna. Nikogar ni nadlegoval z vprašanji, samo opazoval je. Ni hotel vzbujati z nepotrebnim vpraševanjem nezaupanja — a končno mu tudi ni bilo več treba mnogih stvari vedeti, ker je imel tako podroben načrt tovarne kakor tudi navodila o vsem, kar se je dogajalo v nji. Bil je čuden mož ta doktor Freund. Vedel in slutil je prav vse do najmanjših podrobnosti. Vrag vedi, kako se je ta mož prav za orav pisal. Toda — inženir Samek je zamahnil z roko — mar imajo možje te službe sploh priimke? Pridejo od-nekod iz tujine, kjer imajo v kartoteki poročevalskega oddelka svoj listek, na katerem je zgoraj zabeležena samo značka. Po značaju dela, ki ga morajo opravljati, dobe po potrebi tudi tuje ime, pod katerim se lažje skrivajo. Doktor Freund ni bil šef. Gotovo tudi ni bil načelnik kakega delovnega odseka. Bil je samo mož, ki je dobil povelje, katero je moral izročiti naprej. To delo je opravil brezhibno. Prišel je do živega Arne Buschu — možu, ki je vohunil na dve strani — treba je priznati, prišel mu je do živega pravočasno. Da ni bilo njegovega strela tiste noči, bi bili imeli zdaj za petami ves praški detektivski oddelek in to bi dišalo po kriminalu. Toda doktor Freund ni imel v redu živcev. Inženir Samek se je zamislil, ko se je spomnil, kako zelo je bil doktor po tistem umoru razburjen. To je bil prvi umor v njegovem življenju, kakor je zatrjeval sam. Dobro — toda mož, ki se je med vojno rešil iz gorečega Amiota 142 bi ne smel tako hitro podleči živčnim pretresom Morda je ona druga stvar piioravila doktorja ob živce. Morda je bila kriva noč, v kateri je bil v Berlinu aretiran in postavljen z zavezanimi očmi k zidu. Nekaj mu takrat ni šlo gladko in svoje smole ni mogel dovolj utemeljiti. In tako so gospodje v ministrstvu mislili, da dela s Francije proti njim. Ni govoril mnogo o tej zadevi, povedal jim je samo, da so mu v zadnjem trenutku odvezali oči in ga izpustili pod pogojem, da bo izpolnil sedanjo svojo nalogo. To je bilo torej delo, ki je imel v njem na vratu dva noža. Izdajstvo bi pomenilo v tej državi kriminal, v oni pa sedem estrih nabojev. — Ni končno čuda, da je doktor Freund nervozen — je zmajal inženir Samek z glavo. Vrnil se Je v mislih k svojemu delu. Ozrl se je skozi okno svoie kabine na zaposlene delavce in se nasmehnil, ko je opazil iščoči pogled starega moistra. Tudi o njem ga je bil doktor mformiral, da spada k proti vohunskemu oddelku podjetja. Ne, tega moža se ni bal. Ni se mu zdel nevaren. V ta*kih primerih je imel srečo. Priznati je moral, da ga je iz vseh neprijetnih položajev rešila njegova sreča, ne pa njegov razum Doslej ni mogel poslati še nobenih poročil. Na eni strani se ni mogel v svoji stroki skoraj do ničesar dokopati, na drugi pa ni bil v zvezi s svojimi ljudmi. — Ko prde čas, vas poseti naš človek v vašem stanovanju, — so se glasile besede doktorja Freun-da. Urejuje Josip gupnaCMfl — JE* »Narodno — Za upravo In lnaeratnl dal usta Oton Chrlstof — Vsi v LJubljani