Oton Berkopec D O N E S K I K L I T E R A R N I M S T I K O M P R E Š E R N A I N Č O P A S F R . Č E L A K O V S K I M I N F R . P A L A C K I M I. PREŠERNOVE GLOSE K NOVI PISARI JI Ohranjena Prešernova rokopisna ostalina je zelo skromna. Razen rokopisa Poezij, pesmi v Kastelčevi zapuščini ter nekaj pisem, listin in posvetil nimamo ničesar, kar bi nam omogočilo podrobneje osvetliti življenje in delo genialnega tvorca naše umetne poezije. Zato je vsaka nova najdba kakršne koli drobtinice izpod Prešernovega peresa ne le dragocena pridobitev za prešernoslovca, marveč tudi razveseljiv dogodek za vse častilce našega največjega pesnika. Ruski puškinisti so izdali v fotografskih posnetkih in s podrobnimi komentarji že skoraj vse, kar je bilo napisano »rukoju Puškina«. K temu jih nista vodila samo ljube- zen in spoštovanje do dela največjega ruskega pesnika, marveč tudi znanstveni razlogi. Tudi za nadaljnji razvoj slovenskega prešernoslovja bi bila velikega pomena podobna izdaja vseh doslej znanih Prešernovih rokopisov, saj so za študij pesnikovega dela včasi izredno važne na prvi pogled neznatne pravopisne, vsebinske in tudi pisne značilnosti posameznega rokopisa. Skoraj prav tako dragoceni pa so za prešerno- slovca rokopisi Prešernovega najbližjega prijatelja in svetovalca Ma- tije Čopa. Prav zaradi teh dejstev me je vselej, kadar koli sem čital Prešernova in Čopova pisma Fr. Lad. Čelakovskemu, silno mikalo, da bi poiskal tiste priloge, ki- jih omenjata v svojih pismih, ker sem slutil, da bi bili lahko v njih sledovi Prešernove in Čopove roke. Ze pred leti bi rad z njimi razveselil svojega nekdanjega učitelja in našega največjega prešernoslovca Fr. Kidriča, toda takrat je bil moj trud brezuspešen. Šele letos, ko sem podrobneje preiskoval bogate knjižne fonde knjižnice Narodnega muzeja v Pragi, sem našel, kar sem iskal. Gre za drugi snopič Kranjske Čbelice, o katerem piše Prešeren Čela- kovskemu v pismu z dne 29. aprila 1835: »Unterdessen sind, weil ich auch nicht ganz nachgiebig gewesen, bei 10 Exemplare mit dieser skan- 15 S lav is t i čna r e v i j a 2 2 5 dalosen Stelle gedruckt worden (wovon gegenwärtig 1 initfolgt).«1 Šele potem, ko sem imel ta redki primerek Čbelice v roki, mi je bilo povsem jasno, zakaj ga ni mogel najti Ivan Prijatelj, ko je leta 1904 iskal v ome- njeni knjižnici razno gradivo za svoje delo in ko je odkril Čopove glose k Prešernovi »Novi pisariji«, ki jih je ta s svinčnikom vpisal med verze v izvodu 2. snopiča Cbelice, poslanega Šafariku.2 Knjižničar iz konca preteklega stoletja, ki ni vedel o dragocenosti tega z vezje a, katerega od vlage umazana naslovna stran priča, da je dolgo ležal pozabljen v kaki knjižnični kleti, ga je namreč dal vezati skupaj s knjižico Antona Funtka »Zabavišče slovenskim otrokom« (Ljubljana 1887) in s 3. snopičem Kranj- ske Čbelice tako, da je na prvem mestu Funtkovo delce in tudi na hrbtu v polplatno vezanega konvoluta (sign. 80G183) sta s pozlačenimi črkami natisnjena samo naslov in letnica »Zabavišča«. Da je ta primerek Kranjske Obelice res tisti, o katerem piše Pre- šeren Celakovskemu, izpričujejo ne samo tisti trije znameniti verzi Saréî bi Ihkoda blo! Sdaj od nedelje Do druge îheïtkrat le îerze jim vname, In îhega je, kdor pride pred, pred melje, marveč tudi glose k »Novi pisariji«, pisane s Prešernovo roko:2a na str. 30: na levem robu (pisano od spodaj gor) med verzi 15—10: Loquitur Metelko na str. 32: na levem robu (pisano od spodaj gor) med verzi 50—44: dieselben na str. 33: na desnem robu (pisano od zgoraj dol) med verzi 67—72: dieselben na str. 34: na levem robu (pisano od spodaj gor) med verzi 93—91: Metelko na str. 35: na desnem robu (pisano od zgoraj dol) med verzi 106—111: Ravnikar Pavfhek na str. 36: na levem robu (pisano od spodaj gor) med verzi 122—112: Ravnikar Pavjhek in med verzi 132—129: Eidem Omenjeni trije verzi so na levi strani občrtani s polkrogom. Glose so pisane s svinčnikom. Drugih beležk ali kakršnih koli znamenj v sno- piču ni. Kljub temu, da smo na podlagi podatkov o Prešernovih sodobnikih že vedeli, katere ljudi in kakšne nazore je v »Novi pisariji« pesnik ži- gosal, so te beležke za nas nedvomno zelo dragocene. Prvič zato, ker so 1 Prim. Prešeren I, 1936, str. 294. 2 Prim. I M D K , let. X V I I I (1908), str. 56—57. 2:1 Vse Prešernove in Čopove nemške glose so pisane v frakturi. od samega pesnika in ker je to edini primer, da je Prešeren sam priznal, na koga je s svojo satiro meril, drugič zato, ker je označil celo verze, ki se nanašajo na posamezne osebe in njih nazore na slovensko književnost. Odslej dalje nam bo vsebina »Nove pisarije« tudi po- tej strani povsem jasna. Značilno pa je, da je to odkril ravno Čelakovskemu, in to v času abecedne vojne med Čopovim krogom čbeličarjev in reakcionarno jan- zenistično skupino metelčičarjev. To nam jasno dokazuje, kako veliko je bilo Prešernu in Čopu do tega, da bi prav češki prijatelji slovenske književnosti čitali in pravilno razumeli vsebino »Nove pisarije«, v kateri se zrcalijo slovenske kulturne razmere in zaostalost, proti kateri se mo- rata boriti predstavnika mlade, napredne generacije. Kakor smo že omenili, je Čop že skoraj dve leti prej, 27. junija 1831, poslal preko Kopitarja P. J. Šafarlku v Novi Sad izvod 2. zvezka Kranj- ske Čbelice, v katerem je v pesmi »Nova pisarija« med vrsticami pre- vedel v nemščino veliko slovenskih besed in izrazov, o katerih je sodil, da jih niti1 ta učeni slavist najbrž ne bo mogel pravilno razumeti.3 Čeprav je to storil nekako v okviru svoje zgodovine slovenske književ- nosti, ki jo je prav takrat pošiljal Šafafiku, je vendarle značilno, da je poznavalca južnoslovanskih književnosti še posebej opozoril prav na to pesem. Y isti pošiljki kakor 2. zvezek Čbelice, ki ga je poslal Prešeren Čela- kovskemu, pa-so bile tudi številke IB s Čopovim prevodom članka Če- lakovskega in s Čopovim dodatkom k temu prevodu, v katerem tudi tega češkega prijatelja slovenske književnosti še posebej opozarja na »Novo pisarijo«: »Die verkehrte Ansicht, als wäre die Sprache des Landsmanns an sich schon Styl, rügt Dr. Preschern treffend in seiner Satyre ,Nova Pisarija' (Kr. Zhbel. II, str. 30), einem in mehrfacher Hin- sicht merkwürdigen Gedichte, ivelches der böhmische Recensent gewiss näher berücksichtigt haben mürde, roenn ihm die speciellen Beziehungen desselben bekannt gewesen wären.« (Podčrtal О. В.4) Ta Čopova opomba je nastala nedvomno v zvezi s Prešernovimi glosami. Na podlagi njene vsebine in iz dejstva, da je bila poslana skupno z glosami, lahko sklepamo, da je Čop nagovoril Prešerna, naj Čelakov- skemu gloisira satiro, da jo bo pravilno razumel in morda le naknadno prevedel v češčino ter jo natisnil v ČČM obenem s primernim komen- tarjem, da bi jo češki čitatelji pravilno razumeli. 3 Prim. op. cit. IMDK, XVIII (1908). 4 IB, 16. februarja 1883, № 7, str. 26. Celakovsky je kmalu nato v pismu z dne 9. maja 1833 potrdil Pre- šernu prejem poslanega mu snopiča Kranjske Čbelice, v katerem pri- znava: »Ihr Gedicht .Nova pisari ja' gefiel mir gleich beim ersten Lesen, allein ich musste es unbeachtet lassen, weil mir dessen nähere Beziehun- gen nicht bekannt waren. Nun ist es mir klar. Ich danke für 2 Bändchen mit den Varianten . . .«6 Celakovsky satire »Nova pisarija« v svoji oceni Čbelice sploh ni omenil. Iz njegovega pisma vidimo, zakaj tega ni storil. Šele Prešernove glose so mu pripomogle, da mu je postala njena vsebina jasna. Čopova pripomba pa ga je opozorila tudi na njeno umetniško vrednost. Oba prijatelja sta sedaj upravičeno pričakovala, da bo Celakovsky storil mladi slovenski poeziji novo uslugo. Toda to se ni zgodilo. »Nove pisa- rije« ni prevedel niti takrat niti pozneje. II. PREŠERNOVE GLOSE H G A Z E L A M Kakor je znano, so izšle Prešernove Gazele na dveh straneh »Ausser- ordentliche Beilage zum Illyrischen Blatte Nr0 28. vom 13. Juli 1833«. Doslej nismo vedeli, da je Prešeren poslal svojemu češkemu prevajalcu in častilcu Fr. L. Čelakovskemu tudi to pesem. Ta izvod je v konvolutu, o katerem bomo podrobneje spregovorili nekoliko pozneje. Za nas je dragocen zlasti zato, ker so tudi na njem Prešernove lastnoročne beležke. Že med gori navedenimi debelo tiskanimi podatki Ausserordentliche Beilage. . . in trojno črto, ki loči tekst Gazel od njih, je pripisal Pre- šeren: Aus dem beanständeten 4ten Bändchen der Zhebeliza V tekstu Gazel pa so med vrsticami prevedene nekatere slovenske besede v nemščino, in sicer: v 5. pesmi v 8. verzu nad besedo nepokoju: Unruhe Dat v 4. pesmi v 1. verzu nad besedo opravljajo: verläumden v 4. pesmi v 5. verzu nad besedo îpovid: Beist v 5. pesmi v 8. verzu nad besedo Serpdni: Juli v 5. pesmi nad 10. verzom »Pred ko îtaroît bo Maliaon njega rani«: Antequam seneetus erit Maliaon ejus vulneri v 6. pesmi v 8. verzu nad besedo plazliilo: Lohn v 7. pesmi v 4. verzu nad besedo odi: Dativ v 7. verzu nad besedo Rasujsdanim: Efrenatis v 8. verzu nad besedami terzjalke poreko: Betschwestern 5 Prešeren I (1936), str. 299. Okrog verzov De Helenina lepota, tolkanj mosli pred Trojo Imert, Ni posâbljena, le péîem lama brani — zliaî hiti! je po levi strani polkrog in pod enakim znamenjem je v praznem pro- storu pod levim stolpcem pripisano: Bei dieser Stelle hat der Censor Kopitar Frage aufgeworfen: *Num tu putas Helenam Ilornero dedisse?« Naj omenim še to, da je na prvi strani v 1. beležki spodaj pod tekstom v besedi Tibillus prečrtan drugi i in nad njim napisan u, in tako je popravljena napaka (v Tibullus). Vse Prešernove beležke so pisane s peresom. Y prvih dveh gazelah so vse rime podčrtane z rdečim svinčnikom, gotovo od Čelakovskega. Te glose h Gazelam je pisal Prešeren nekako med 15. junijem 1833, ko je Cop videl vrnjeni rokopis 4. zvezka Kranjske Čbelice pri okrožnem uradu in ko je bil ta kmalu nato izročen Kastelcu,0 in med začetkom julija 1834, ko je ta snopič izšel.7 To lahko zanesljivo sklepamo- na pod- lagi Kopitarjeve opazke »Nuni tu putas . . . « , ki jo Prešeren navaja, in na podlagi pripombe »Iz zadržanega 4. snopiča Zhebelize«, ki je bila na- pisana, preden je 4. snopič izšel. Nastane vprašanje, kdaj je Prešeren poslal Gazele Čelakovskemu. V ohranjeni korespondenci med obema pesnikoma ne najdemo o tej pošiljki nikakršnega sledu, ker ravno iz tistega časa ni nobenih pisem. Kakor je znano, je Celakovsky pisal Prešernu 9. maja 1833, naslednje Prešernovo pismo Čelakovskemu pa je datirano z 22. avgustom 1836. Preostajata torej dve možnosti: 1. da je Prešeren odgovoril Čelakov- skemu na pismo z dne 9. maja in mu obenem poslal Gazele, pa to pismo ni ohranjeno, ali 2. da jih je poslal po nekom, ki je potoval v Prago. Sodeč po vsebini Prešernovega pisma z dne 22. avgusta, zlasti pa po vsebini pisma Čelakovskega Čopu z dne 10. marca 1835,8 je zelo malo » Prim. Kidrič, Prešeren (1938), str. CCC1X. 7 Ibid., str. C C C X V I I . 8 ZMS VI (1904), str. 184: »Was machen die Herren Preschern und Kasteliz? Gern würde ich ihnen schreiben, allein für den Augenblick bin ich zu sehr mit Geschäften überhäuft, u. Denn ich nicht irre, schulden Sie mir beide eine Ant- wort t (podčrtal О. В.). Prešeren mu torej ni pisal že tako dolgo, da ne pomni, če je on dolžan odgovor Prešernu ali Prešeren njemu. verjetno, da bi Prešeren Čelakovskemu že prej odgovoril. Tudi na pod- lagi raznih znanih okolnosti iz Prešernovega življenja v tem času lahko sklepamo, da se pesnik takrat ni ukvarjal s korespondenco. Zdi se torej najbolj verjetno, da se je Prešeren sicer takoj po izidu Gazel odločil, da jih pošlje svojemu častilcu v Prago in da je že takrat napisal glose, da pa jih ni odposlal vse do avgusta 1834. Takrat pa so se mu nudile kar tri možnosti: 1. Y začetku marca je obiskal Ljubljano znani češki prirodo- slovec in slovansko-prerodno usmerjeni publicist Jan Svetopluk Pressl. Ta se je srečal tudi s Prešernom, kakor je razvidno iz pesnikovega pisma Čelakovskemu 22. avgusta 1836." 2. Konec avgusta sta se ustavila v Ljub- ljani na povratku iz Italije v Prago češki pesnik Karel Hyuek Mâcha in njegov prijatelj jurist Strobach ter se srečala s Prešernom in njegovo družbo.10 3. Tik pred njunim obiskom pa je odpotoval na Dunaj in v Prago M. Cop, ki se je ob tej priliki sestal s češkimi preroditelji, zlasti seveda s Celakovskim.11 Težko je presoditi, katero od teh treh možnosti je naš pesnik izko- ristil za pošiljatev Gazel Čelakovskemu. Najbolj verjetna se mi zdi prva, in to zato, ker je imel pošiljko že pripravljeno in jo je torej poslal že ob prvi priložnosti, ki se mu je ponudila. Ni pa seveda izključeno, da je vzel pesem s seboj šele Cop, ki je odšel tja konec avgusta 1834. Skoraj gotovo je obenem z Gazelami poslal Prešeren Čelakovskemu tudi So- netni venec, ki je izšel v februarju tistega leta in je v konvolutu tik za Gazelami, toda brez kakršnih koli rokopisnih beležk. Ta izvod ni enak tistemu, ki ga je Prešeren posvetil Burgarju in ki ga popisuje Viktor Steska.12 Je na ročnem, neobrezanem papirju (brez vodnega znaka) for- mata 19 X 23 cm. III. Č O P O V E GLOSE K Č L A N K O M V Iß Prav tako kakor na iskanje Prešernovih rokopisnih beležk, me je napotila korespondenca med Čopom in češkimi preroditelji Palackim in Celakovskim, da sein v knjižnici Narodnega muzeja v Pragi iskal tudi 0 Prešeren 1 (1936), str. 311: »Der rege Eifer, der bei den Czechen nach den Berichten des Herrn Professors Pressel, H. Maha, dr. Amerling herrscht, erfüllt uns mit Freude . . . « in »Indem ich Sie bei Gelegenheit eine Empfehlung an Prof. Prése l . . . auszurichten b i t te . . . « 10 Prim. Kidrič, op. cit., str. CCLXXII. 11 Prim, pismo Čelakovskega Copu v ZMS VI (1904), str. 183. 12 Prim, članek Paberki o Prešernu. КО V (1901), str. 24. Тиф izvod, o ka- terem poroča Gr. Krek (Prešernov album, 1900, str. 750), ima drugačen papir. tiste številke IB, ki jih je poslal Cop v Prago in o katerih fcmo iz nje- govega pisma Celakovskemu, da so od njega »postilirane«. Celakovsky je poslal, kolikor je znano, 24. decembra 1832 Prešernu s pismom tudi »ein paar Aushängebögen« iz CCM s svojim člankom о Kranjski Čbelici in s prevodi štirih Prešernovih pesmi. Pismo in prilogo je moral Prešeren prejeti okrog 4. januarja 1833. Kakor lahko razberemo iz Čopovega pisma Palackemu z dne 14. januarja 1833, ki ga objavljamo v celoti na koncu tega članka, so najbrž takoj po prejemu pošiljke vsi trije prijatelji, Prešeren, Cop in Kastelic, na skupnem sestanku odločili, da je treba Celakovskega kritiko prevesti v nemščino in jo> objaviti v prilogi IB. Ker pa Cop ni popolnoma obvladal češkega jezika,18 so naprosili nekega Ceha, ki je kot uradnik služboval v Ljubljani, naj čla- nek dobesedno prevede. Ta je to storil in Cop je njegov prevod korigiral. Ker kljub temu še ni bil zadovoljen s prevodom in ker so mu ostala nekatera mesta v članku nejasna, ga je sklenil poslati v Prago v pregled in odobritev. Poslal pa ga ni naravnost Celakovskemu, kakor smo do- slej mislili,14 pač pa uredniku CCM Frant. Palackemu, s katerim sta se srečala prejšnje leto na Dunaju, in sicer s pismom 14. januarja 1833, ter ga naprosil, naj prevod pregleda, dopolni in popravi. Ker pa bo po Čopovem mnenju tudi Celakovskemu gotovo veliko na tem, da bodo dobili nemški čitatelji dober prevod, naj ga dâ Palacky mogoče njemu v pregled in mu ga potem takoj vrne. Palacky je Čopu ustregel in mu dva do tri dni nato prevod vrnil s Celakovskega pripombami in z nje- govimi »prijaznimi vrsticami«15 ter s svojim pismom, v katerem ga naproša, naj mu pošlje tiste številke IB, v katerih bo izšel prevod članka. Cop je čakal z odgovorom Celakovskemu vse dotlej, dokler ni izšel prevod in njegovi lastni dodatki, čeprav je medtem prejel od če- škega pesnika še nekaj knjig ( . . . als durch die mir neulich von Ihnen zugekommenen »tokens of remembrance...«). Ko so izšli, se mu je dne 14. marca 1833 za vse skupaj zahvalil ter mu poslal zaprošene številke IB s pismom, v katerem med drugim pravi: »Was mit Ihrem Artikel bey 13 Prim. Čopovo pismo Pulackemu z dne 14. januarja 1833 in njegovo izjavo Celakovskemu z dne 14. marca 1833 »bey meiner höchst geringen Kennzniss der böhmischen Sprache. . . « ZMS VI (1904), str. 181. 11 Prim. Avg. Pirjevec, Matija Čop: Izbrano delo, 1935, str. 89, in Fr. Kidrič, Prešeren, 1938, str. CCLIV. 15 To pismo Celakovskega doslej ni bilo eruirano. uns geschah, werden sie aus den anliegenden (von mir hin und wieder postillierten) Num des ,Illyr. Blattes' ersehen.«10 Celakovskega članek je bil tiskan v 6. številki Ljubljanskega tednika IB z dne 9. februarja 1833, Čopovi dodatki pa so izšli kot nadaljevanje v 7. številki z dne 16. februarja in v 8. številki z dne 23. februarja 1833. Y 10. številki IB z dne 9. marca 1833 pa je izšel pod šifro .—. odgovor Jožefa Burgerja. Cop je torej 14. marca 1833 lahko poslal Celakovskemu samo nave- dene številke IB. Tudi ko sem našel to Čopovo pošiljko Celakovskemu, se nisem čudil, zakaj je bila vse do danes neznana in zakaj je ni mogel svojčas najti Prijatelj, ki jo je najbrž iskal prav tako kot 2. zvezek Krajnske Zhbelize, o katerem smo govorili. Omenjene številke IB so namreč vezane še s 16 drugimi slovanskimi tiski iz prerodne dobe v konvolut (sign. 7 A 34 — obrozeni), na katerega prvem mestu je razprava Petra Keppena »O pro- ishoždenii, jazykë i Iiteraturë litovskih narodov. Sanktpeterburg 1827.«17 Brošure je dal vezati v polusnje konec tridesetih let sam Celakovsky. O tem nam priča Obsali, ki ga je sain napisal na prvem praznem listu, in njegov podpis v levem spodnjem kotu na notranji strani platnice. Po stari signaturi, po pečatu in exlibrisu (sedaj prelepljenem z exlibrisom Knjižnice Narodnega muzeja) vidimo, da je konvolut v preteklem sto- letju pripadal Akademski knjižnici v Pragi. Omenjene od Сора »postilirane« štiri številke IB so po literarno- zgodovinski strani važne in za bodočo kritično izdajo Čopovih spisov 10 Prim. ZMS VI (1904), str. 181. 17 Zaradi zanimivosti nuj navedemo še ostale privezke: Sbirka nčkojih rččili, koje su ili u gornjoj ili u dolnjoj llirii pomanje poznane. U Zagrebu 1835. — Dobrowsky, Jos.: Die Bildsamkeit der Slawischen Sprache. Prag. — Т у т Wossebnje cžeszenym njedy Ssobustawqm Prjedarskeho Towarstwa L i p s k u . . . Lipsku. — Hanka, W. : Jaroslaw witiez nad Tatary. W Praze 1823. — Michano- vich, A.: Zusammenstellung von 200 Laut- und Sinnverwandten Wörtern des Sanskrites und Slawischen. — Danica Ilirska, teč. II, 1836, br. 10—15, s člankom Včk. Babukiča »Osnova slovnice slavjauske narečja ilirskoga. — Illyrisches Blatt 1833, N r 6, 7, 8, 10. — Nuovo Discaeciamento di lettere inuti l i . . . Laibach 1833. — Ausserordentliche Beilage zum Illyr. Blatte №» 22, 23, 1833. — Ein Wort über den Laibacher ABC-Streit. — Ausserordentliche Beilage zum Illyr. Blatte № ° 30, s prilogo Literarische Scherze in August Wilhelm v. Schlegel 's Manier. Vom »Doc tor -Di chter P.<. — Ausserordentliche Beilage zum I l lyrischen Blatte Nr o 28 (Gasele). — Sonetni venez. — Sledi še šest drobnih čeških in eden bra- tislavski tisk. zelo dragocene, zato prinašamo točen popis vseli Čopovih beležk in po- pravkov. Pisane so s črnilom, večinoma po obeh robovih teksta. IB Nr 6 z dne 9. februarja 1833: Na str. 22 v desnem stolpcu je v 21. vrstici Viele minder popravljeno na r o b u v Viel weniger, v 23. v. je ob začetni črki S. zvezdica in na robu pripisano Supan, Dr. u. Prof. der Theologie, sehr gelehrt etc. gegenwär- tig wegen allerlei/ Narrenheiten suspendiert, v 41. v. je pripisana ob kratici Gr. številka 1, ob kratici L-k pa številka 2 in na robu pojasnilo 1. Grabner ) n T . , ., > Studierende 2. Levizhnik J Na str. 23 je v levem st. popravljen v 3. verzu pesmi Al prav se p i lhe . . . naglas v besedi kopita na kopita, v desnem st. je v 4. v. ACB-Fache popravljeno v ABC-Fache, med 39—42 je na desnem robu beležka: Ich weiss nicht, ob ich hier Ihren Sinn gefasst. Na str. 24 je v 40. v. levega st. ob besedi Smole križec in na levem robu beležka: wir declinieren — ole, -eta wie le -eta. Začetek besed je bil pri vezavi knjige odrezan.18 IB N' ? z dne 16. februarja 1833: Na str. 25 je v levem st. v 11. v. za besedico gleich križec in na levem r o b u b e l e ž k a : Conf. Kopitar's Note in Schaf far ik's Gesch. der slaw. S pr., S. 493, v 12. v. istega st. je k da pripisan ß (torej daß), v desnem st. je v 26. v. za besedo gebrauchen križec in na desnem robu b e l e ž k a : nahmentlich Ravnikar, nun Bischof in Triest. Na str. 26 je v levem st. 20, v besedi Andere popravljen veliki A v a , v desnem st. je na koncu prvega odstavka križec in na desnem r o b u b e l e ž k a : Von Ravnikar, Salokar, Potozhnik, Veriti, Shvab, Baraga (nun Missionar bey den Ottawas in Amerika) etc., v istem st. na desnem robu med 32.—45. v. beležka: Wer sollte glauben, das eine solche Entschuldigung nöthig wäre! 18 Čop je imel najbrž za potrebno, poučiti Čelakovskega o sklanjatvi tega imena, ker je le-ta v pismu Prešernu mislil, da se piše Smolet (prim. ZMS VI [1904], str. 169). Na str. 27 v levem st. v 14. v. za besedo osliivlena križec ia na levem robu beležka: ein Lob gedieht auf Napoleon von Vodnik's (sledi prečrtano dem Pi) Krain. Gram., ivelches ihm die Ent- lassung aus d. österr. Dienst zuzog, v desnem st. ob 5. v. na desnem robu glosa: Kaminski etc., v desnem st. v 36. v. v besedi Pifarja pripisan i (torej Pifarija), spodaj pod črto popravljeno Czeskian v Cheskian in eno vrstico dalje je za besedo können križec in na desneip robu beležka: Kollàr's > SI am y Deer a« besitzt hier niemand; ich habe sie einmahl in Lemberg bey Kaminski gesehen (zadnjo besedo podčrtal Cop).10 Na str. 28 v levem st. v prvi v. drugega odstavka pred besedo Assonanz vstavljen člen die. IB Nr 8 z dne 25. februarja 1835: Na str. 30 v levem st. je v zadnji v. v besedi Jungman nad n potegnjena črtica (torej Jungman), za njo napravljen križec, na levem robu pa pripisana beležka: Oder verstehe ich die Stelle Jung- mann's nicht recht?, v desnem st. v drugem odstavku v 38. v. za besedo enthalten križec in na desnem robu beležka: mas aber freilich bey Su- pan's Gedichten nicht fall ist — Na str. 31 v desnem st. pod črto je popravljena letnica 1529 na 1524 in v naslednji v. je eta und prečrtana in za epsilon na robu pri- dano und omega (torej epsilon und omega). IB Nr 10 z dne 9. marca 1855: Na str. 29 v levem st. v 23. v. za besedo Dasein križec in na spodnjem robu beležka: durch den Druck von allerley ... sledi še nekaj 10 Kaminski, Jan Nepomuceu (1777—1855), poljski pesnik, dramatik in pre- vajalec, ustanovitelj lvovskega gledališča (1810), katerega ravnatelj je bil do leta 1833. Urednik lista »Gazcta lwowska«. Med drugim je izdal tudi dve zbirki pesmi: Soneti, Lwôw 1827, in Przeklady i ulotne miersze, Lw6w 1828. — Doslej nismo vedeli, da je bil med Čopovimi znanci v času njegovega bivanja v Lvovu (1822—1827) poleg Karola in Mikolaja Boloza Antoniewicza ter Wuclawa Zale- skega i. dr., ki jih omenja Kidrič (SBL I, str. 100—101), tudi ta poljski pisatelj, ki se je živo zanimal za slovanske literature. Iz Čopove beležke je razvidno, da je Čop vsaj videl Kollârjevo zbirko sonetov »Slavy dcera« že takoj po izidu prve izdaje (1824) v Lvovu in da je ni »še meseca februarja 1833 poznal le po Bow- ringovih angleških prevodih iz 1832«, kakor trdi Kidrič (Prešeren p , str. CLXI) na podlagi Čopovih tiskanih vrstic v IB, št. 7 z dne 16. februarja 1833, str. 27. besed, ki pa so bile pri vezavi knjige odrezane; vidijo se samo ostanki, v desnem st. je na koncu prvega odstavka za latinskim bese- dilom na desnem robu beležka: vid. Kop. Gr. p. Številka je bila odrezana pri vezavi knjige, v istem st. na desnem robu ob 26.—28. v. klicaj. Na str. 40 v levem st. za prvo v. klicaj, in na levem robu med vrsticami i—3 ter ob 11. vrstici ravno tako klicaja, na koncu drugega odstavka za besedo rechnen pripisano: das wollen mir hoffen, na levem robu ob tretjem odstavku beležka: Welch' ein Schluss!, v desnem st. na desnem robu ob 14., 19. in med 25.—27. v. kli- caji in v predzadnji vrstici članka za besedo1 Literatur križec in na desnem robu beležka: von Katechismen und Gebet- büchern. * Celakovsky je imel 9. maja 1833 v rokah tudi Čopov Nuovo Discac- ciamento di lettere inutile, ker se zanj zahvaljuje v pismu iz tistega dne Prešernu: »Ich danke für 2 Bündchen mit den Varianten u. H. Cop's N. Discacciamento, das ich bisher nur flüchtig durchlesen konnte, allein hinlänglich habe ich ersehen, dass er ein geschickter General u. in der Taktik sehr erfahren sei. Künftig mehr darüber. Meine Empfehlung an ihn, so wie an H. Kastelic.«20 Ta vsebuje 13. (30. marca), 14. (6. aprila), 15. (13. aprila) in 17. (27. aprila) številko »Ausserord. Beilage zum IB«, ima posebno paginacijo (17 strani) in samostojen naslovni list.21 V tej brošuri ni nikakršnih Čopovih glos, marveč samo nekaj nje- govih popravkov, in sicer: Na str. 1 v l .v . levega st. je prečrtana beseda vorigen in namesto nje je vstavljena v 2. v. za besedo Jahre letnica 1831, ki je napi- sana na levem robu teksta, v istem st. je v 14. v. v besedi errinnern prečrtan prvi r (torej erinnern). 20 Prim. Prešeren I (1936), str. 299. 21 Točen popis naslovnega lista: Nuovo Discacciamento di lettere inutili, Das ist: Slowenischer ABC-Krieg. Eine Beilage zum Illyr. Blatt (:Vom Bibliothe- kar Zliop.:) Laibach, 1833. Gedruckt bei Ignaz Aloys Edlen v. Kleinmayr. V prepisu, ki ga navaja Zigon v ZMS Y (1903), str. 117, sta dve majhni razliki (das z malo začetnico in za Laibach ni vejice). Na str. 3 sta v desnem st. v 23. v. v besedi Lautes dve zadnji črki pre- črtani. Na str. 5 je v levem st. v 13. v. v besedi Bleibung prečrtan n iu ob strani v levem robu nadomeščen s črko r. Na str. 6 je v levem st. k besedi aussprechbar pridana v levem robu končnica er (torej aussprechbarer). Ker ni bilo doslej v literarni zgodovini in bibliografiji jasne slike o nastanku brošure Nuovo Discacciamento,22 se mi zdi potrebno vso stvar razjasniti. Pod navednim naslovom sta izšli dve različni izdaji. Prva od njih obsega gori omenjene štiri številke posebne priloge IB, v katerih je izha- jala Čopova razprava Slowenischer ABC-Krieg s podnaslovom Eine Erwiderung auf den Artikel: »Krainische Literatur« in Nr. 10 des Illyr. Blattes, podpisana z r, ki ima 17 tiskanih in eno prazno stran. Izšla je v nekaj izvodih takoj po izidu 17. številke IB 27. aprila 1833, in to je poslal Čop med drugim tudi Čelakovskemu ter jo obetal Kopitarju v tistem velikonočnem načrtu pisma, ki ga omenja Zigon: »In ungefähr 8 Tagen dürfte es vollständig gedruckt seyn, und da werde ich es Ihnen durch Dr. Fluck . . . übersenden können.«23 O tej izdaji piše Čop Kopi- tarju tudi v pismu z dne 2. oziroma 3. maja 1833, da mu jo pošilja, in med drugim tudi to, da ga je stala 20 fl. Po tej izdaji se je abecedna vojna nadaljevala na straneh posebnih prilog IB v številkah 22, 23, 27 in 30. Y 27. številki je bilo natisnjeno Kopitarjevo pismo Metelku, ki je izšlo potem tudi posebej. V 30. številki posebne priloge pa so poleg Čopovega članka izšle tudi Prešernove »Li- terarische Scherze in August Wilhelm v. Schlegel's Manier«. Pozneje, najbrž avgusta ali septembra 1833, je dal Čop vse članke, ki so izhajali v IB in v posebni prilogi, pod naslov Nuovo Discacciamento di lettere inutile itd., da bi podal jasno sliko poteka abecedne vojne, ker se je dobro zavedal velike zmage, ki jo je dosegla napredna struja v boju z nazadnjaki. Čelakovskega razporeditev posameznih člankov v kon- volutu nudi točno sliko nastanka Discacciamenta in obenem priča, kako pazljivo je češki pesnik sledil poteku tega kulturnega boja med Slovenci. 22 Prim. A. Zigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. ZMS V (1903), str. 116—117, in A. Pirjevec v opombah h knjigi Matija Čop: Zbrano delo. V Celju 1935, na str. 93—94. 23 A. Zigon, op. c. v ZMS Y (1903), str. 99. IV. DOSLEJ NEOBJAVLJENO Č O P O V O PISMO FR. PALACKÉMU V Literarnem arhivu Narodnega muzeja v Pragi je ostalo vse do naj- novejšega časa24 nezapaženo Čopovo pismo z dne 14. januarja 1833 zna- nemu češkemu zgodovinarju in prvemu uredniku Časopisa Českeho Musea Františku Palackemu. Vedeli pa smo zanj iz odgovora Palackcga Čopu 26. januarja 1833. Po' vsej priliki je to prvo pismo, ki ga je Čop pisal svojemu češkemu znancu. S Palackim sta se srečala na Dunaju med 18. aprilom in 4. majem 1832, kakor lahko sklepamo na podlagi uvodnega stavka Čopovega pisma. Palacky je takrat zbiral v dunajskih arhivih in knjižnicah gradivo za svojo obširno Zgodovino češkega naroda. Najbrž ju je seznanil Kopitar, sàj je ta češkega zgodovinarja dobro po- znal »vsaj od 1. 1823«.25 Takrat sta bila »gromovnik« in češki učenjak še v dobrih odnosih, pozneje pa sta si — kakor je znano — po Kopitarjevi krivdi prišla navzkriž. Čopovo pismo, napisano v frakturi na obeli straneh danes že neko- liko porumenelega lista velike osmerke, se glasi: Laibach, 14. Jäner 1833. Verehrter Herr und — ich glaube ob sagen zu dürfen — Freund! Ihr freundschaftliches Benehmen gegen mich bey meiner letzten Anwesen- heit in Wien ermuthiget mich, Sie mit einer Bitte zu belästigen, deren Gewäh- rung ich um so eher hoffen darf, da der Gegenstand derselben Ihnen nicht ganz fremd ist. Herr v. Celakovsky hat die Herren Preîhérn und Kaîteliz durch die Zu- sendung der in Ihrer Zeitschrift erschienenen Anzeige der Kranjîka Zhbeliza auf das Angenehmste überrascht. Wier lasen diese so wohlwollende Beurtheilung mit dem grössten Interesse — nicht nur wegen des Lobes [podčrtal Čopi, dessen sie diese Unternehmung würdigt, sondern selbst wegen des Tadels [podčrtal Čop[, den sie hie und wieder enthält, welcher uns nicht minder willkommen ist; denn er ist grösstenteils Wasser auf unsere Mühle. (-.Ich spreche per »uns«, nicht als wäre ich ein Mitarbeiter an der Zhbeliza — die unbedeutenden, mit Z. unterzeichneten Gedichte sind von einem gewissen Ziegler [podčrtal Сор] •— sondern nur, weil ich an dem Erfolge meiner Freunde Antheil nehme:). Es ist daher sehr natürlich, dass wir diese Recension auch nnserm (podčrtal Cop] Publikum bekannt zu machen wünschten, was am freylichsten durch das so- genannte »Illyrische Blatt«, eine Beilage der Laibacher Zeitung, geschehen kann, in welchem Blatte ohnehin die Zhbeliza noch gar nicht angezeigt worden ist. Es handelt sich also um eine genaue und richtige deutsche Uibersetzung Ihres 24 Da to pismo ni izgubljeno, smo zvedeli prvič iz seznama Františka Baflie: Jugoslavica v Literarnim archivu Narodniho musea. Praha 1957. 25 Prim. Kidrič v SBL I, str. 504. Artikels. Wir haben denselben wohl beyläufig [podčrtal Сор] verstunden, nali- mentlieh ich [podčrtal Cop| mit Hülfe des Polnischen; indessen wollten wir doch, um sicher zu seyn, auch einige geborne Böhmen über Einzelnes fragen, die uns indessen wenig Auskunft zu geben wussten. Einer derselben hat eine schriftliche Uibersetzung des ganzen Artikels versucht; ich habe dieselbe, da in derselben mehrere offenbare Unrichtigkeiten vorkamen, etwas durchcorrigiert; aber Manches blieb mir dunkel oder zweifelhaft, da Euere Wörterbücher Re- schelius,30 D. Ad. z Weleslavjna,27 Wussin,28 Tomsu20 etc. einen gleich im Stich lassen. Wir sind daher so frey, Ihnen hiemit eine Abschrift dieser von einem Böhmen verfertigten und von mir etwas verbesserten (oder verschlechterten) Uibersetzung einzusenden, mit der Bitte, dieselbe durchsehen, die darin vor- kommenden Lücken ausfüllen und nahmentlich die rotli angestrichenen Stellen, wenn es nöthig seyn sollte, berichtigen zu wollen. Vielleicht würde H. v. Cela- kovsky selbst so gut seyn, diese Mühe zu übernehmen, da es ihm zunächst daran liegen dürfte, dass seine Arbeit den deutschen Lesern nicht zu sehr entstellt vorgelegt werde. Die verbesserte Uibersetzung wünschten wir sobald als möglich mit der Briefpost zurückzuerhalten. (Es versteht sich von selbst, dass das Brief- porto der H. Kaîteliz hier zahlt, da er dabey zunächst interessiert ist.* [Na- slednji stavek je pripisan na levem robu pisma.] *Nur ein Récépissé bitten wir der Sicherheit wegen dort zu nehmen. Der Artikel wird dann sogleich (wahr- scheinlich mit einigen Postillen von mir begleitet) ihm »Illyr. Blatt« erschienen. Die Herren Preîhern und Kaîteliz lassen sich einstweilen durch mich bey H. v. Celakovsky — den Sie wohl häufig sehen — für das Gesendete ver- bindlichst bedanken. Preîhern wird nächstens selbst schreiben. Da H. v. Celakovsky den Dr. Preîhern auf die böhmische Uibersetzung von Bürger's Leonore aufmerksam macht, so ersucht mich H. Kaîteliz, der sich eben mit einer Bearbeitung von Schiller's »Glocke« beschäftigt, anfragen, ob etwa eine gute [podčrtal Cop] böhmische Uibersetzung der selben vorhanden ist. Wäre dieses der Fall, so würden sie uns sehr verbinden, wenn Sie dieselbe, sie mag einzeln, oder sonst in irgend einem Bande erschienen seyn, (gegen unver- zügliche Vergütung der Kosten) mit dem Postwagen unter seiner Adresse (Mi- chael Kaîteliz, Scriptor an der K. K. Lycealbibliothek) hieher einsenden möchten, falls Ihnen dies nicht zuviel Ungelegenheit machen würde. 20 Tomas Reschelius (Rešelius ali Reši), 1520—1562, češki katoliški pisatelj in leksikograf, avtor latinsko-češkega (1560) in češko-latinskega slovarja (1562). 27 Daniel Adaiu z Veleslavina (1545—1599), češki pisatelj in založnik, last- nik slavne češke tiskarne, je izdal med drugim slovarje Nomenciator quadri- linguis (1598) in Silva quadrilinguis vocabulorum et phrasium boli., lut., graecae et german. lingue 1598 in 1683. 28 Kašpar Vusm, češki leksikograf, je izdal med drugim Dictionarium von dreien Sprachen (1700—1706). 29 František Jan Tomsa (1753—1814), češki preporodni pisatelj, je izdal med drugim Vollständiges Wörterbuch d. böhmisch., deut. u. latain. Sprache (1791), katerega nova izdaja v dveh zvezkih je izšla leta 1805—1807. Ich bitte sowohl wegen dieses eiligen und unförmlichen Gekritzels als wegen eines Anliegenes tausendmal um Vergebung, u .verharre mit ausgezeich- neter Hochachtung Ihr ergebenster Mathias Zhop Lycealbibliothekar Ich würde Sie bitten mich H. v. Hanka zu empfehlen, aber ich darf es kaum wagen, da ich ein längst erhaltenes Schreiben von Ihm nicht beantwortet. * Čeprav ne prinaša gradivo iz praških knjižnic in arhivov, ki ga objavljamo, nikakršnih prav posebno važnih odkritij, se mi vendar zdi, da predstavlja zanimiv prispevek k češko-slovenskim literarnim stikom v tridesetih letih preteklega stoletja. V njem je nekaj novih podatkov, ki bodo pomagali ne samo precizirati nekatere domneve in trditve pred- vsem biografskega in bibliografskega značaja, marveč tudi pojasniti neke momente v zvezi z delom čebeličarjev. Poleg tega bodo pripomogli k bolj- šemu poznavanju deleža čeških preporoditeljev v razvoju slovenske književnosti v zelo važnem obdobju bojev za nov, napreden odnos do slovenskega jezika in literature. Danes vemo, da ta delež ni bil majhen. Celakovskega ocena KB in njegovi prevodi Prešernovih pesmi so bili v naši literarni zgodovini pravilno ovrednoteni, zdi se mi pa, da še vedno ni bil zadosti ocenjen pomen korespondence Prešerna in Сора s češkimi preporoditelji. Pismeni in osebni stiki, ki sta jih Cop in Prešeren navezala s češkimi preporoditelji, so samo nadaljevanje lepih odnosov med predstavniki slovenskega in češkega preporoda iz časov Dobrovskega,30 na drugi strani pa jih lahko smatramo za začetek bogatili in plodnih vezi, ki so se spletle in utrdile med obema narodoma v nadaljnjih desetletjih 19. sto- letja. Ti stiki še vedno čakajo na svojega zgodovinarja. Saj nimamo o njih vse do danes večjega dela. Zelo verjetno bi jih znanstveno obdelal že v začetku stoletja Ivan Kunšič, da ga ni mladega ugrabila smrt. Preden pa bo napisana zgodovina kulturnih stikov med našima naro- doma, bo treba opraviti veliko heurističnega dela, predvsem v Pragi; pa tudi v Ljubljani se bo gotovo našlo še marsikaj zanimivega. Na misli « 90 Prim. Fr. Kidrič: Dobrovsky in slovenski preporod njegove dobe. Ljub- ljana 1930. imam ne samo arhivsko, marveč tudi tiskano gradivo po časnikih in revijah. Tej bodoči zgodovini naše literarne vzajemnosti s Cehi je na- menjen tudi ta prispevek, ki mu bodo pozneje sledili še drugi. R é s u m é Avec la publication et l'explication des documents que l'auteur a décou- verts aux bibliothèques et dans les archives de Prague l'image des relations entre F. Prešeren et Matija Cop d'une part et F. Palacky et L. Celakovsky d'autre part devient plus complète. Les documents découverts: 1. Le second numéro de la «Krajnska Cbelica» envoyé à Celakovsky par Prešeren et contenant son poème satyrique Nova pisarija que le poète avait munie des remarques spéciales pour expliquer à Celakovsky certaines allusions. 2. Le supplément spécial de «l'Illyrischen Blatt» datant du 28. juillet 1933 qui continet les Gazele de Prešeren. Entre les vers, le poète a noté la traduction allemande ou latine de quelques mots slovènes. 3. Les numéros de «l'Illyrisches Blatt» dans lesqueles se trouve la traduc- tion de l'aperçu sur la littéruture slovène écrit par Celakovsky. Les exemplaires sont munis de quelques remarques et corrections faites par M. Cop. 4. Le Nouvo discacciamento de Cop corrigé par l'auteur et destiné à Cela- kovsky. 5. La lettre inédite de Cop à Palacky du 14. janvier 1833.