NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 23. decembra 1911. C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oarske „ „ „ 16.648 Vnehina s Predpriprave za sestavo bilance pri nedenarnih zadrugah. Nekaj podatkov iz zadnjega štetja živine. Uzgoj nekih korisnih krmnih bilina za Istru Strojne zadruge. Zadružni pregled Gospodarske drobtine Bilance. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Občni zbor. Predpriprave za sestavo bilance pri nedenarnih zadrugah. V zadnji številki smo objavili kratko navodilo o predpripravah za sestavo letnili računov in bilanc pri denarnih zadrugah. Na tem mestu pa se hočemo baviti z enakimi predpripravami pri nedenarnih zadrugah, kojih knjigovodstvo je od onega denarnih zadrug povsem drugačno. Opozarjamo zlasti one članice, ki potrebujejo pri sestavi teli računov pomoči od Zveze, da to navodilo vestno prečitajo in se po njem ravnajo. I. Inventura. Z inventuro naj se prične takoj po božičnih praznikih in skrbi, da je do novega leta končana. V teh dnevih imajo zadruge največ časa na razpolago in je tudi v tem času izvršena inventura najpopolneja. Inventira se na ta način, da se od blaga, ki se kupuje in prodaja na vago, vsak posamezni predmet natanko izvaga, od onega pa, ki se kupuje in prodaja po meri, vsak posamezni predmet izmeri in od onega, ki se kupuje in prodaja na kose ali ducate, preštejejo kosi, oziroma ducati vsakega posameznega predmeta. Oh enem s sestavljenjem inventure je tudi voditi inventurni zapisnik, v katerega je vpisati po vrsti v prvi stolpec zaporedne številke, v drugi težo, v tretji mero, v četrti število kosov, v peti predmet in v šesti stolpec ceno dotičnega blaga. Sele ko je inventura končana naj se izračuni vrednost vsakega posameznega predmeta, vpiše v šesti stolpec inventurnega zapisnika in ta sešteje, da se dobi skupna vrednost blaga. Ceniti se mora blago vedno po nakupni ceni. Pri onih predmetih, ki so dalj časa v zalogi in vsled tega manj vredni kakor ob času, ko so se kupili, napraviti je od nakupne cene primeren odbitek, tako da inventura ne pokaže večje vrednosti blaga, kakor jo ima. Trgovski zakon predpisuje, da se morajo vpostaviti v inventuro vse reči z isto vrednostjo, ki jo res imajo ob času iuventure. Tiskovine za inventarni zapisnik se dobivajo pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Po dovršenju blagovne inventure se prične sestavljati inventura dolžnikov in upnikov. Ako so glavne knjige v zaostanku, je treba najprej za dotično poslovno leto vanje - 366 — vse prenesti, namreč v knjigo dolžnikov vse blagovne terjatve in v knjigo upnikov vse blagovne dolgove. Seveda, ako se je na račun dolgov ali pa na račun terjatev v dotičnem poslovnem letu kaj plačalo, se mora to upoštevati. Pozabiti se tudi ne sme onim dolžnikom, ki dolgujejo že dalje časa, zaračunati primerne obresti in jih obremeniti za zneske, ki so nastali iz obrestij. Ko je v glavne knjige vse preneseno, se zaključijo, saldi preneso na račun novega poslovnega leta in napravijo izpiski dolžnikov in upnikov. V teh izpiskih je navesti ime dolžnika oziroma upnika in vsoto, katero vsak posameznik dolguje, oziroma jo ima terjati, in ko je vse to napravljeno, se izpiski seštejejo, da se določijo terjatve, oziroma dolgovi za blago. V slučaju, da ima katera zadruga iz-posojilo, bodisi od kakega denarnega zavoda ali pa od zasebnika, tega izposojila ni prištevati med dolgove za blago, ampak se mora ta dolg pri sestavi bilance popolnoma ločiti od onega za blago. Slednjič je napraviti še izpiske premičnega in nepremičnega inventarja, vseh drugih aktiv in pasiv ter raznih deležev, katere ima zadruga pri Zadružni, Gospodarski in Mlekarski zvezi, pri kakem denarnem zavodu in morda še pri kakem drugem podjetju in s tem je inventura dovršena. II. Promet. V blagajniški dnevnik je vpisati vse prejemke in izdatke dotičnega poslovnega leta do vštetega 31. decembra. Z blagajniškim dnevnikom je urediti tudi razdelnika prejemkov in izdatkov, ker še le na podlagi teh je mogoče promet pravilno razvrstiti. V razdelnik prejemkov je vpisati v prvi stolpec dan, v drugi zaporedno tekočo številko. Ta dva vpisa se morata vjemati z onim v blagajniškem dnevniku. V tretji stolpec se vpišejo oni zneski, katere so člani vplačali na račun deležev, v četrti od članov vplačana vpisnina, v peti sprejeta posojila in v šesti prejemki za blago. Ostanejo še trije prazni stolpci; v te se vpišejo izredni prejemki, bodisi kaka podpora, povrnjeni izdatki, prehodni zneski, morebitni upravni prispevki i. t d. V zadnji (deseti) stolpec pa se vpišejo skupni prejemki dotičnega dneva. V razdelnik izdatkov je vpisati v prvi in drugi stolpec dan, oziroma zaporedno številko. Kakor pri razdelniku prejemkov tako se morata tudi tukaj ta dva vpisa vjemati z onim v blagajniškem dnevniku. V tretji stolpec se vpišejo članom vrnjeni deleži, v četrti vrnjeno posojilo, v peti izdatki za blago, v šesti izdatki za voznino od blaga, v sedmi izdatki za užitnino, ali če zadruga te ne plačuje, porabi se lahko ta stolpec za kak drug izdatek, kateri nima lastnega stolpca. V osmi in deveti stolpec se vpišejo zneski, kateri so se izdali za nakup nepremičnega oziroma premičnega inventarja, v deseti plačani davki in pristojbine, v enajsti razni upravni stroški, v dvanajsti in trinajsti plačane obresti od deležev oziroma izposojil in v štirinajsti plače uslužbencev. V naslednje tri prazne stolpce se vpišejo izredni izdatki n. pr. morebitne nagrade, prehodni zneski i. t. d. in v zadnji (osemnajsti) stolpec izdatki dotičnega dne. Ako se razdelnika sproti vodita in ko-nečna vsota prejšnjih mesecev h konečni vsoti tekočega meseca pripiše, tako da ima zadruga konec vsakega meseca razviden promet za tisti mesec in za celo leto dotičnega poslovnega leta, potem je tako postopanje pravilno in ni potreba koncem leta sestavljati rekapitulacije. Ako pa zadruga ne pripisuje konečne svote prejšnjih mesecev h konečni svoti tekočega meseca, mora napraviti rekapitulacijo, ko je mesec december zaključen. Rekapitulacija ali ponavljanje se napravi na ta način, da se vpišejo konečne vsote vsakega meseca (pričenši z januarjem in končavši z decembrom) v dotični stolpec, posamezni stolpci se seštejejo in ti vsi mo- rajo dati isti znesek kakor zadnji stolpec sam. Ako se skupni zneski vseh z onim zadnjega stolpca ne vjemajo, potem se je vrinila pomota in razdelnika se smeta sele zaključiti, ko se je pomota našla. Pripomniti je še to, da se morata deseti stolpec „davki in pristojbine“, in enajsti stolpec „upravni stroški“ v razdelniku izdatkov podrobno navesti n. pr. v stolpcu „davki in pristojbine“ je vpisana skupna vsota K 84,50, s to vsoto pa se je plačal zemljiški in pridobninski davek in neposredne pristojbine, tedaj se razdeli tako-le: zemljiški davek .... K IG'— pridobninski davek . . „ 68'— neposredne pristojbine . „ •- '50 V stolpcu „Upravni stroški“ pa je vpisana skupna svota K’ 249'20, katera se razdeli sledeče: dnine K 120'— pisarniške potrebščine . V 30-80 poštnine in brzojavi . . V 25-60 kurjava in razsvetljava •n 60' — najemnina 240- - potnine n 50-— zavarovalnina 7) 14-30 bolniška blagajna . . . 77 8-50 itd. Ta razdelitev davkov in upravnih stroš- kov je pa vsled tega potrebna, ker jo zahtevajo davčne oblasti in ako se takoj pri zaključku knjig in sestave bilance ne napravi, se mora napraviti pozneje, ko se računi davčni oblasti predložijo. Ko je v blagajniškem dnevniku in v razdelnikih vse vknjiženo, event. pomote najdene in popravljene, rekapitulacija napravljena in gotovina prejšnjega leta med prejemke prišteta, se vse tri knjige zaključijo in razlika med prejemki in izdatki, katera mora biti v dnevniku in razdelnikih enaka, je gotovina koncem dotičnega poslovnega leta. Na podlagi teh podatkov, ako so točno napravljeni, je sestava računskega zaključka lahka. Te podatke naj pošljejo Zadružni zvezi one zadruge, katere želijo, da se jim sestavi računski zaključek in bilanca v Ljubljani. Onim zadrugam, katere pri sestavi računskega zaključka ne potrebujejo pomoči od Zadružne zveze, pa naj služijo sledeča navodila. Najprvo je sestaviti denarni promet na podlagi blagajniških razdelnikov, ki naj obsega vse prejemke in izdatke v poslovnem letu. To delo je prav lahko, ker je itak vse iz razdelnika razvidno. V prometu naj se navedejo davki in upravni stroški razdeljeno, kakor že prej omenjeno. III. Bilanca. Na to se sestavi bilanca na podlagi denarnega prometa, bilance iz prejšnjega poslovnega leta in inventure iz tekočega leta. Med aktive je staviti v bilanco: gotovino, vrednost blaga, vrednost nepremičnega in premičnega inventarja, terjatve na blagu, morebitni naloženi denar in njega obresti, predplačano najemnino, deleže, katere ima zadruga pri enem ali drugem zavodu i. t. d. Ako so iz prometa razvidni prehodni zneski in ako se je prehodnih zneskov več izdalo kakor sprejelo ali pa nasprotno, tedaj tvori razlika v prvem slučaju aktivni, v drugem pa pasivni bilančni objekt in je ta tudi staviti v bilanci. Med pasiva je staviti: deleže, dolžne obresti istih, izposojila, dolžne obresti istih, dolg na blagu, dolg na inventarju, dolg na najemnini, sploh vse dolgove, ki jih zadruga ima 31. decembra. Poleg tega je staviti med pasiva tudi rezervni zaklad in eventualno njega obresti, ter prehodni znesek, ako se iz prometa vidi, da se je prehodnih zneskov več sprejelo, kakor izdalo. Ko se je to vse postavilo v bilanco, se aktiva in pasiva seštejejo. Ako so aktiva večja, kakor pasiva, tvori razlika čisti dobiček, kateri se postavi med pasiva, v nasprotnem slučaju pomenja razlika zgubo, ki se postavi med aktiva, tako da sta končni svoti aktiv in pasiv jednaki. IV. Račun zgube in dobička. Pri sestavljanju prometa in bilance je treba strogo paziti na to, kaj je v enem ali drugem dobiček ali zguba za dotično poslovno leto, ko se dela račun, da se sestavi pravilen račun z g u b e in d o b i č k a. V dobiček spadajo obresti naloženega denarja, ki so narasle za dotično poslovno leto, od članov vplačane vpisnine, predpla-čana najemnina, morebitna podpora, upravni prispevki i. t. d. Zlasti pa spada v dobiček tudi blagovni ali kosmati dobiček, kateri se izračuna na sledeči način: Najprvo se seštejejo postavke iz bilance prejšnjega poslovnega leta: Dolg na blagu................ iz bilance tekočega poslovnega leta: Vrednost blaga............... Terjatve na blagu............ iz denarnega prometa: Prejemki za blago............ Potem se seštejejo postavke iz bilance prejšnjega poslovnega leta: Vrednost blaga............... Terjatve na blagu............ iz bilance tekočega poslovnega leta: Dolg na blagu..........: . . iz denarnega prometa: Izdatki za blago............. Ta svota se odšteje od prve svote in razlika je kosmati dobiček. V zgubo pa spadajo plačane voznine, užitnine, davki, upravni stroški (tukaj jih ni potreba razdeliti), za dotično poslovno leto plačane in dolžne obresti od deležev, izposojil in rezervnega zaklada, če se ta obrestuje, dolžna najemnina, morebitne nagrade, odpisi pri inventarju i. t. d. Ako je račun zgube in dobička pravilno sestavljen, se mora v njem pokazati ista razlika, kakor pri bilanci in ta se postavi če je dobiček, pod zgubo, če je zguba, pa pod dobiček, da sta kakor pri bilanci, tako tudi tukaj končni vsoti jednaki. Predstojeća navodila so kratka, vendar popolnoma zadostujejo za pravilno sestavo računskega zaključka in bilance. Ako se bodo p. n. članice po teh navodilih ravnale, bo sestava računov lahko delo njim in Zvezi. Kramaršič. Nekaj podatkov i/ zadnjega štetja živine. Na podlagi statističnih podatkov, ki smo jih priobčili v zadnji številki, smo na splošno razmotrivali premembe, ki so nastopile v avstrijski živinoreji. Danes se hočemo podrobneje baviti z nekaterimi vrstami domačih živalij. Kot najvažnejša vrsta pride v poštev goveja živina. 1. Goveja živina. Sledeča tabela IV. predstavlja izid štirih poslednjih štetij kakor tudi premembe (v absolutnih številkah in odstotkih), ki so se pokazale po teh štetjih v stanju živine v posameznih deželah. Nazadovanje števila goveje živine označuje najbolj to, da ga opažamo skoro v vseh deželah, čeprav ne povsod v enaki meri. Se pred 10 leti so vse dežele mogle izkazati močan prirastek, razen dveh kronovin, Salc-burškega in Bukovine, ki sta pa tudi imeli le majhno izgubo; za zadnjo števno dobo pa je izid skoro ravno nasproten. Samo v štirih deželah, to je v Nižji Avstriji, Istri, na Češkem in Moravskem se je število goveje živine povečalo. Toda tudi tu je napredek znatno nižji nego v desetletju 1890 do 1900. Odstotki glede prirastka so pa tudi tu povsod padli. Izmed dežel s pasivno bilanco je največjo absolutno izgubo utrpela Galicija, namreč 213.087 glav. Relativno največji upadek v številu goveje živine opažamo — ne glede na Trst — na Koroškem, t. j. za Tabela IV. OSSl^OcpO^OOipiO-jttipiOCOCOM CD 05 CO 00 OO l—_ C- O O Ö 'd*' CQ t— co co cd GO CD CO 05 05 -di co< cd iq io co co o 05 c-' 05 cm od cd cd co co* ^ o od cd cd’ id t- ip Tl* !>• Ip lO p CO p Tt< p P . M + + + 'j; p p p cci p p p p p cq p Os’ C-’ ö CD 05" Ö p lO p p p p 00 p O CO p p CO lO t- cd cd cd Tji id 05 05 cd cd cd 05 cd 00" p p ip ppt>-ppt-ppc- .-ipi>. Č> id rfi + + I CO r—i CO O CO ^O^OiOCDt— O^D^rO^G'lCO • • • •••••••• cd cd od cm’ id Tti © CD i-H O' C3 05 CO CO a> t^. CO -J p to tö tö ö ob 01 c» tö Ö d' o* — 373 Relativno najbolj se je število prašičev pomnožilo na Kranjskem (ako se ne oziramo na Trst), namreč za 64'4 odstotka. Dokaj višji prirastek nego ga kaže državna povpre-čniea imajo dalje Goriška z GDI, Istra z 56-2, Solnograška z 47'2 in češka z 47'0 odstotki. Manjša kakor v obče v državi je bila pomnožitev v 7 deželah, med njimi najmanjša na Koroškem, kjer se je število pomnožilo samo za Tl odstotka napram 1. 1900. Prirastek je bil v 11 deželah hitrejši nego v letih 1890 do 1900; počasnejši pa v 6 deželah in sicer v sudetskih deželah (izvzemši Češko), dalje v karpatskih pokrajinah in v Dalmaciji. Hitrejši pa je bil prirastek v alpskih deželah (izvzemši Koroško) in kraških deželah (izvzemši Dalmacijo). Kolikor pridejo v poštev alpske dežele in en del kraških dežel, se zdi, da je razvoj živinoreje v zvezi z razvojem prašičereje; kajti dežele, kjer se je število živine najbolj zmanjšalo, morejo nasprotno pokazati mnogo boljše uspehe pri prašičereji. Presenetljivo velik prirastek napram desetletju 1890 do 1900 kaže osobito Kranjska, kjer je število od 13‘5 odstotkov poskočilo na t)4-4 odstotke, dalje Istra (od 10T na 56‘2 odstotka), potem Tirolska in Štajerska. Ta pojav podpira domnevo, da se živinorejci v tisti meri, v kateri opuščajo govedorejo, obračajo k prašičereji. 3. Ovce. Iz tabele VII je razvidno, da je število ovac nazadovalo po vseh deželah, razun v Dalmaciji, Bukovini in tržaškem ozemlju. Nazadovanje je povsod višje nego splošna državna povprečnica, ki kaže nazadovanje za 7’3 odstotka. Da je vkljub temu splošna državna povprečnica primeroma nizka, izhaja od tod, ker se je število ovac v Dalmaciji znatno pomnožilo, namreč za 139.708, tako da ima Dalmacija skoro toliko ovac kakor vse druge dežele skupaj. Primeroma največje nazadovanje kaže Predarelska (40’8 °/0), skoro ravno toliko Goriška (40*5 °/0) in Šlezija (40’4°/0), najmanjše pa Istra (10\5 °/0). Z ozirom na rezultate zadnjih dveh štetij se dado tudi tu pasivne dežele ločiti v dve vrsti. V alpskih deželah (izvzemši Nižjo Avstrijo in Tirolsko) in v kraških pokrajinah (izvzemši tržaško ozemlje) je bilo nazadovanje hitrejše kakor v prejšnjem desetletju; bolj počasi pa je število padalo v karpatskih in sudetskih deželah. 4. Razmerje med številom živine in produktivno površino. Jasno sliko o tem, ali je v kaki deželi malo ali veliko živine, dobimo najbolj zanesljivo, ako se primerja razmerje med številom živine in preduktivno površino dotične dežele. K produktivni površini štejemo njive, travnike, vrte, vinograde, pašnike, planinske pašnike in gozd. To razmerje nam pojasnjuje tabela VIII. Ta tabela nam predočuje na eni strani, kako na gosto je naseljeno prebivalstvo in na drugi strani, kako na gosto biva živina označenih treh vrst v posameznih deželah po zadnjih dveh štetjih. Najbolj na gosto nahajamo govejo živino kakor pred 10 leti na Gornjem Avstrijskem, najbolj na redko v Dalmaciji. Povprečno je 1. 1900 prišlo v vsej državi na vsak km2 produktivne površine 33'7 glav goveje živine, 1. 1910 pa le 32,5 glav. Nad to splošno povprečnico stoji 7 dežel, med njimi vse sudetske dežele in Štajersko. V primeri z 1. 1900 opažamo, da je bila goveja živina bolj na redko nastanjena po vseh deželah, razun na Nižjem Avstrijskem, v Istri, na Peškem in na Moravskem. Nasprotno je opaziti pri prašičih, da se je njihovo število povsod znatno zvišalo in da jih napram letu 1910 povsod pride mnogo več na 1 km2 produktivne površine. Splošna državna povprečnica se je dvignila ST 2- O co o» 4- cd a» 4* 05 CD 03 CO tO 05 CO Ql P 9° 00 GO co Vo io CO Q' cd co o 03 to ĆO 05 O' O O fco 4^ o 05 4^- CP CO o O 03 to o‘i QC 4—- CC 00 -4 —I CD 1 00 05 |«Ö ^ Q’ CC CC 03 p1 pl *05 Q< to ö 05 i^. CO 03 03 CD 4- CC O' to O 03 —1 05 4*- 4*» CD 05 Qi 03 *4- IO *00 Ö 05 Ql to to 03 03 4*- Ql 05 O 4^. 03 05 tO 4^ CO 4— *-J O 4** 03 4^- 05 - ^ • • ■ Ql ob 03 Ö Ö 4^ ob to 03 QO — I CO CC CJ1 4- tC 4- O CO 03 Qi 05 CD CD CC 03 03 Q« 03 Qi 03 CO O -v.| — 05 CO b© ^ tsS Qi ö 4“ 00 tC CD CO Ü» Qi 4^ 03 03 4* r'—) rt' r i«, 10 co to cn co 00 -l CO ö 4^ Ö O QO Q*» 4* ob 05 Tabela VIL Tabela VIII. Dežele Na prebivalcev 1 km2 produkti) goveda me površine odps prašičev ide ovac 1900 1910 1900 1910 1900 1910 1900 1910 Nižja Avstrija. . 162 185 31-8 32-0 27-9 37-2 3-2 2-3 Gornja Avstrija . 73 77 53-0 49 9 25-4 32-0 4-3 2-9 Solnograško . . . 32 35 23-3 21-2 2'5 3-7 7-4 5-9 Štajersko 65 69 34-4 32-7 325 40T 5-9 4-2 Koroško 39 42 27-3 23-7 18-1 19-8 12-6 7-6 Kranjsko .... 53 55 26-7 23-9 11-3 18-7 4T 2-5 Trst z okolico. . 2.076 2.708 56.5 36-9 20-0 38-3 0-7 3-3 Goriško 90 102 29-4 29-2 13-9 22-5 98 5-9 Istra 72 84 12-2 12-6 6.8 10-6 47-5 42-6 Primorsko .... 102 120 18-7 18-6 9-4 15-0 33-9 29 4 Tirolsko 40 44 19-6 19-1 3-3 4-6 8-2 7-0 Predarelsko . . . 56 64 27-4 25-6 5-3 7-5 35 2*1 češko 126 135 45-0 45-7 13'7 20-2 4-6 3T Moravsko .... 113 122 36-7 37‘3 21-2 29-5 1-8 1-1 Slezija 136 152 40-8 3 9‘5 215 29-0 1-9 1-2 Galicija 97 106 35-9 33-1 166 24-2 5-8 4-7 Bukovina 72 79 23.9 22-6 18-2 21,7 14*7 18-8 Dalmacija .... 47 52 8-6 8-4 4-5 5-7 70'7 82-0 Skupaj. . . 93 101 33-7 32-5 16'6 22-8 9-3 8-6 od 16 6 na 22,8. Najbolj na gosto nahajamo prašiče na Štajerskem, kjer jih odpade na 1 km2 40T glav, najbolj na redko na Sol-nograškem, kjer odpade na vsak km2 le 3*7 glav. Ravno nasproten razvoj se nam pa javlja pri ovcah. Povprečno v vsej državi kakor tudi v veliki večini posameznih dežel jih pride na 1 km2 mnogo manj nego 1. 1900. Samo v dveh deželah (če se ne upošteva tržaško ozemlje), t. j. v Bukovini in Dalma- ciji, jih nahajamo po več nego pred 10 leti. Osobito v Dalmaciji se je število znatno dvignilo, kajti 1. 1910 odpade na 1 km2 82 ovac, 1. 1900 pa samo 70'7 glav. 5. Razmerje med številom prebivalstva in živine. Ako na podlagi tabele IX primerjamo število živine s tem, kako na gosto je po posameznih deželah naseljeno prebivalstvo, dobimo še manj razveseljivo sliko o uspehih zadnjega štetja. - 376 - Tabela IX. Dežele Število prebivalcev Na 1000 prebivalcev odpade goveda 1900 II 1910 prašičev ovac 1900 1910 1900 1910 1900 1910 Nižja Avstrija 3,100.493 3,530.698 195-7 172-6 171-6 201-2 19-8 12 6 Gor. Avstrija 810 246 852.667 726 6 648-4 347-7 416-6 589 37-8 Solnograško . 192.763 214.997 734 4 598-2 79 6 1050 233-8 167 4 Štajersko . . . 1,356.494 1,441.604 529-9 4741 500-1 580-3 90-9 6ÖT Koroško . . . 367.324 394.735 697-6 563-4 4630 470-2 322-9 180 7 Kranjsko . . . 508.150 525.083 499-5 432 3 212-3 337-7 76-0 46-1 Trst z okolico 178.599 229.475 27-2 13-6 9-7 14 1 04 12 Goriško .... 232.897 261.721 325-3 286 5 154-0 j 220-7 108-9 57 6 Istra 345 050 403.261 171-2 150-0 94-1 125-7 6590 504 8 Primorsko . . 756 546 894.457 184-6 154-9 92-6 124-9 334 2 244-,7 Tirolsko . . . 852.712 946.498 496-5 436 0 82-8 105-2 207-1 159-4 Predarelsko . 129.237 145.794 484-6 401 9 94 4 1175 61-2 321 Češko 6,318.697 6,774.309 357-5 338-1 109-0 149-5 36-2 22-6 Moravsko . . 2,437.706 2,620.914 323-9 305-8 186-8 241-7 15-5 9 2 Šlezija .... 680.422 756.590 297 8 259 9 157-0 190-6 14-9 7-6 Galicija .... 7,315.939 8,022.126 371-7 3122 171-5 t 228-8 59 9 44-7 Bukovina . . . 730.195 801.364 330-7 284-4 2510 273-7 202-0 236-5 Dalmacija . . 593 784 646 062 182-2 1621 95-6 ! 109 7 1,495-6 1,590-8 Skupaj . . . 26,150.708 28,567.898 363-7 320-6 179-0 225 1 100-2 850 Dočitn je 1. 1900 prišlo na vsak km2 produktivne površine v vsej državi povprečno 93 prebivalcev, se je to število 1. 1910 zvišalo na 101. Z narastkom prebivalstva je mogla v enakem razmerju tekmovati samo prašičereja. Govedoreja in ovčjereja pa sta daleč zaostali za narastkom prebivalstva. Povprečno se je razmerje med številom prebivalstva in goveje živine poslabšalo v vsej državi. Dočim je 1. 1900 na vsakih 1000 prebivalcev odpadlo BGST glav, jih je 1. 1910 le 320’6. Še večja razlika se nam kaže v posameznih deželah. Na Salc-burškem je n. pr. 1. 1900 na vsakih 1000 prebivalcev 734 glav goveje živine, 1. 1910 pa samo 598. Podobno nazadovanje opažamo v drugih alpskih deželah in v Galiciji. Dosti bolj hitro nego prebivalstvo se je pomnožilo število prašičev. L. 1900 je odpadlo na vsakih 1000 prebivalcev povprečno v vsej državi 179 prašičev, 1. 1910 pa že 225. Se večji prirastek kažejo posamezne dežele, osobito Kranjsko (337 prašičev leta 1910, napram 212 v 1. 1900 na vsakih 1000 prebivalcev), Gornja Avstrija (416 napram 347), Štajersko (580 napram 500), Goriško (220 napram 154) i. dr. Splošno se je razmerje poslabšalo pri ovcah. Med tem, ko je 1. 1900 odpadlo povprečno v vsej državi na vsakih 1000 pre- bivalcev se 100'2 glav, se je 1. 1910 znižalo to število na 85. Se bolj neugodno je to razmerje v pojedinih deželah, najbolj na Koroškem, potem na Goriškem, Predarelskem, Štajerskem i. t. d. Ako izvzamemo tržaško ozemlje, je razmerje boljše samo v dveh deželah, namreč v Bukovini in Dalmaciji, kjer je na vsakih 1000 prebivalcev odpadlo 1. 1900 1495, 1. 1910 pa 1590 ovac. Uzgoj nekih korisnih krmilili Mlina za Istru. (Konec.) Crvena djetelina, koju još nazivlju i ljubičasta djetelina (trefoion) radi boje njezinog sjemenja, jest bilina sa žilom srčani-com, koja ulazi duboku u zemlju, al manje od Ijekavice, njezina je stabljika razgranjena, a uzdiže se od 50—60 centimetara sa tro-listnim lišćem. Poljedelski se mora smatrati kao dvogodišnja bilina, pošto posije druge godine već se ne isplaćuje njezin prirod. U Istri ju se medjutim obično drži po tri godine. Al ona ne podnaša tako lahko ljetne suše kao Ijekavica ili vučjak U našem joj podneblju medjutim ne šteti zimska studen. Djetelina zahtjeva dobru pripravu tla i za-pušta najbolje uvjete kulturama, koje ju slijede; radi toga nju bi trebalo sijati iza koje okopavine (kukuruza, krumpira, kravlje repe itd.), a iza uje bi se moralo sijati one stvari, koje bi mogle upotrebiti sve one dobre uvjete, koje ona zapušta (krumpir, kukuruz, žito). Iz toga nastaje čveterogodišnje kruženje; 1. godine, kukuruz, krumpir ili koja druga okopavina pognojena sa štajskim gnojem; 2. godine, žito med koga se u proljeću posije djetelinu; 3. godine, djetelište; 4. godine, žito. Kadšto se ovo posljednje žito prepusti i odmah iza djeteline započimlje se ponovno sa kukuruzom, krumpirom ili drugim. Medjutim savjetuje se četverogodišnje kolanje, pošto se tako ima u 4 godine dva- put žito i pošto se tako često ne ponavlja na istom zemljištu djetelina. Takovo bi se kolanje moralo uvesti po Istri svuda onda, kuda djetelina dobro uspjeva, i gdje se neće da uvede umjesto nje u takvo kolanje Ijekavicu. Sjeme djeteline neka bude po mogućnosti talijansko, ako ga se već kod kuće ne proizvadja; sjeme iz gornje Italije je izvrsne kakvoće za prirod. Ovo treba da ima 98 °/o čistoće, a 900/o klicavosti. Mora biti od po-slednjog priroda, a ne staro, te ne smije biti pomiješano sa drugim sjemenjem, navlastito sa vilinom kosom. Djetelina se obično sije u proljeću medju jesensku pšenicu, medju rž, zob ili ječam. Radi toga zemljište se niti pripravlja niti gnoji posebice za nju, nego onda kad se sije žitaricu; ali ako se misli medju pšenicu ili drugo žito u proljeću posijati djetelinu, tad treba već tada obdjelati zemlju na 25—30 cm. i tako ju pognojiti, da i buduća djetelina nadje u zemlji svega, što joj potrebuje. Ona potrebuje fosforni i pepeljikov gnoj i radi toga kad se sije pšenicu neka se obilno i time pognoji, da i jedna i druga biljka nadju u zemlji dovoljno fosfora i pe-peljike. Ako se je n. p. odlučilo za pšenicu 4 kvintala superfosfata i 1 kvintal kalijeve soli po hektaru, to ako se ima med nju u proljeću posijati i djetelinu, onda neka se metne 6 kvintala superfosfata i 2 kvintala kalijeve soli. Djetelinu se sije medju pšenicu oko konca februara ili u prvoj polovici marča; ne smije se ni preuraniti, da ju možebitni mrazovi ne oštete, ni zakasniti, da pak ne nastupi suša. Gdje je blaga i suha zima, može ju se posijati i u jeseni, dakako onda samu. Sije se obično rukom, prodrljav ili pograbljav malko sjeme, samo ako je zemlja suha i rahla, tad se preporuča, da se zemlju provalja i da se time pritisne sjeme u zemlju. Po hektaru treba 25—30 kg. sjemena. Djetelina nikne i raste izmedju pšenice sve - 378 — do žetve. Poaljije neka raste izmedju strni, koju se nesmije pokositi odmah iza žetve, nego kasnije, kad djetelina na otvorenom bolje izraste, te zajedno sa strni dade dobru mješovitu košnju. Ako pak nastupi suša, toda služi strn, da štiti mlade biljčice od sunčane žege i u tom slučaju ne smije ju se kositi do dobre kiše, koja opet oživi po-venulu i skoro mrtvu djetelinu. Ako je povoljna jesen i ako se je zemlji pružilo dovoljno oplodnih tvarina, moći će se djetelinu još jednom pokositi u septembru ; ako pak ova dovoljno ne iziaste, onda ju je bolje pustiti ne pokošenu, al se nikako ne preporučuje popasti livadu s blagom, pošto ovo silno ošteti mlade biljke Buduće zime treba djetelište pognojiti sa umjetnim gnojevima i to sa 4—8 kvintala Thomasove drozge, 2 — 3 kvintala kalijeve soli i 2 do 4 kvintala krede. Manje količine davaju se dobrim zemljištima, koja su bila već od prije redovito pognojena sa umjetnim gnojevima. mršavima, lahkima i podložnima suši. Kreda je osobito korisna djetelini, a preporuča se dati ju u proljeću, kad se već probudi rast. Prije nego li se livada u proljeću makne, dobro ju je prodrljati. Prva obilna košnja biva v maju, a mjesec i pol po prilici iza toga druga, nego ako je osušno ljeto ni za polovicu prve. Nego ako se uzme u obzir, da se djetelinu ne goji samo radi krme, nego takodjer za oploditi njome tlo, onda je bolje žrtvovati ovo drugu košnju, pod-orav ju pod zemlju. Zemlja ostane na taj način izložena suncu kroz ljeto, podorana djetelina sagnije, i ako se iza toga posije pšenicu, ova će ju naći kao gnoj, te će izvrsno uspjeti. Djetelina se kosi, kada je livada u potpunom cvijetu. Pokošenu travu bolje je metnuti na kup i pustiti ju skisati za 48 do 72 sata, od česa se dobije tamno sijeno. Takvo sijeno životinje vrlo ugodno je lu, a ne izgubi tako lahko lišće, koje je najhra- njiviji dio u njemu. Suha trava teži jedva 1/4 prijašnje težine. Vučjak (lupinella) je takodjer biljka sa srčanicom žilom, koja, ako to tlo dopušta, ide i do preko metra duboko; glavna ta žila ima pako mnogo postranskih žilica. Stabljika naraste do 80 cm. visine, lišće je sastavljeno od listića poredje-nih poput riblje kosti, boje gusto zelene; cvijeće je poredano poput klasja, boje živo-rumene. Kako smo već spomenuli, vučjak je biljka našeg podneblja, medjutim voli, baš obratno od djeteline i Ijekarice, suho i toplo podneblje. To ne znači, da baš neće uspje-vati u studenijim predjelima, ali u tom slučaju nije njegova kultura toliko unosna, izim za brežuljaste i suhe zemlje, na kojima bi djetelina i Ijekarica malo donijela. Kad je mlad ne prija mu zimska studen, uvijek mu pako škodi suvišna mokrina. Značajan je njegov otpor proti suši. On osobito voli va-pnenu i laporastu zemlju, al uspjeva dobro i u našim crvenim, kamenitim i kršovitim zemljama, samo ako može duboko spustiti koren, pa makar oko pukotina stijenja. Radi ovih svojstava, to je biljka, koja zaslužuje veliku pažnju za Istru. Vučjak se sije ili rano u jeseni — u septembru — ili u proljeću: gdje prijeti veća zimska studen, tu ga je bolje sijati u proljeću. U jeseni se sije sa obučenim sjemenom, a u proljeću sa golim. Sjeme neka bude friško, od poslednje berbe. Po hektaru treba oko 50 kg. gologa sjemena. Livada od vučjaka traje 3—4 godine, te se može sijati ili sam ili u kolanju kao djetelina i Ijekarica. Ako ga se samoga sije, mora se pripraviti zemlju kao za Ije-karicu, dakle radje duboko, navlastito ako je zemljište zbijeno. Obično ga se pak sije kao djetelinu, medju pšenicu ili drugu zimsku žitaricu, dakako budućega proljeća. Kojiput sije ga se u proljeću pomješano sa zoblju. Sjeme se pokrije sa drljačom, a ako je zemlja mekana, tad se provalja. Sto se tiče gnojenja i drugog nastojanja oko vučjaka, koli prigodom sjetve, toli budućih godina, to vrijede ona ista pravila, koja smo istaknuli za Ijekarieu. Vučjak radje polagano raste, te prve godine ne daje baš velikoga roda; najbolje se. razvije u trećoj godini. Kosi ga se kad je u cvijetu, a ne smije se čekati da ocvate, jer onda bi sijeno, i onako po sebi dosta debelo, postalo preveć vlaknasto. Prva se košnja obavlja obično početkom junija, a može se spraviti 50—60 kvintala sijena po hektaru, što odgovora 200—300 kvintala zelene trave. Ako se travu čini uskisati u kupovima, tad se dobije hitrije i mekše sijeno. Takvo je sijeno vrlo hranjivo i sve ga životinje rado jedu. Druga košnja ne dostigne niti trećinu prve i zbog toga se može vučjak računati kao travu jedne košnje. Nekoji čine popasti sa životinjama ovu drugu koš-nju, al time se šteti livadi. Za željeti je, da se doskora raširi po cijeloj Istri uzgoj vučjaka po svim vapne-nim, suhim, kamenitim i krševitim stranama, po kojima ni Ijekarica, ni djetelina ne može dobro uspjevati. Po italijanskem priredio: J. Mahulja. Strojne zadruge. (Na občnem zboru štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani 26. oktobra 1911 predaval Anton Belec, župan v Št Vidu nad Ljubljano). Naloga mi je, poročati o naših strojnih zadrugah, to je o zadrugah, ustanovljenih v namen, da skupno kupujemo in skupno rabimo stroje, s kojimi lažje opravljamo kmetijska dela. Delavci so vedno dražji, tudi jih ni lahko dobiti; edina pomoč so zakonito dovoljene zadruge, ki je država in dežela pri nakupu strojev radovoljno podpirata. Kako potrebno je, da se v označeni namen kmetje strinjajo v zadruge, dokažem iz skušenj, ki smo je doživeli v St. Vidu nad Ljubljano. Ustanovili smo pred 20 leti kmetijsko podružnico z namenom, skupno si nabavljati stroje za medsebojno rabo. Skušali in trudili smo se nad 10 let z raznimi stroji, nakupili več vrst vitlov (gepljev), da smo z vprežno živino gonili stroje. Pa to se nam ni dobro obneslo, vedno smo imeli s tem gonilom velike stroške in težave, tako da so začeli mnogi obupavati. Vsled tega smo jeli misliti, bi se li ne dalo priti do cilja po drugačnem načinu organizacije. Poizvedel sem za kmetijske zadruge, ki tudi dobivajo podpore. Sklical sem zato kmetovalce, pogovorili smo se in končno ustanovili kmetijsko zadrugo. Iznova smo začeli delati z vitli in živino, a kmalu uvideli, da bo treba pridobiti gonilno silo na drug način. Ker pa ni bilo najti v naši domovini boljših naprav, sem jih šel iskat na Laško, Francosko, Angleško, Nizozemsko in Nemško, od koder sem jo krenil domov. Na tem potovanju sem si ogledal razne kmetijske stroje in naprave. Vesel sem se vrnil na dom, takoj sklical naše zadružnike ter jim razložil, kaj sem po svetu videl. Nujno sem jim priporočal, da si kupimo bencinski motor*); ta naj nam goni naše stroje. Kmetje so se novote ustrašili ter v večini izrekli zoper motor. Dobili smo pa motor za en mesec na poskušnjo s pogojem, da ga smemo tovarni celo na njene stroške vrniti, ako bi nam ne ugajal. To je naše može nekoliko pomirilo, vendar popolnoma še-le, ko je motor že delj časa prav dobro in z najboljšim uspehom delal. Zdaj ga rabimo že pet let in smo ž njim jako zadovoljni. Dokaz temu je, da imamo v naši župniji, ki šteje okoli 4000 duš, danes že 4 motorje. Naš je bil s podporo in s svojim zaslužkom v dveh letih plačan. *) Bencinski motor je stroj, ki ga goni bencinov plin; bencin je silno vnetljiva in nekoliko petroleju podobna tekočina. Bencinski motor pa zopet goni razne kmetijske stroje. Z motorjem se je začelo pri nas novo življenje in veliko veselje. Posebno nam pomaga motor ob mlatitvi; imamo namreč dobro mlatilnico, s kojo 2—3 okna (štante; okno ali stant je del kozolca med dvema stebroma) zmlatimo v eni uri, da se z lepim zrnjem obenem vreče nasipijejo. V eni uri porabi motor 2*27 kg bencina, ki stane 45 '/s vin. To je torej gonilna sila, ki je zelo poceni. Da se namlati približno 100 mernikov žita (1 mernik je */2 vagana ali 30-75 1), je treba mlatiti okoli 3 ure, in po treh urah je žito že tudi na tri kvalitete razvrščeno v vrečah: najlepše, srednje in slabo, vsako posebej. Za to delo stane bencin 1 K 36 vin. Kmet plačuje od ene ure dela z motorjem 1 K in ima torej za 3 K na-mlačenih 100 mernikov, 1 K 50 vin. ostaja zadrugi kot dobiček. Na Nemškem so zadruge te vrste, ki se imenujejo tam „Strojne zadruge“, tudi pričele delati z bencinskimi motorji, a velikimi mlatilnicami, kakoršue imajo Ogri na svojih veleposestvih. Toda ti stroji so za njihove razmere preveliki, prepeljava je pre-težavna, postavljanje silno zamudno in vzdrževanje drago, 1 ura mlatitve pride na 4j/2 do 7 mark (5'40—8 40 K). Zato se njihove zadruge tudi ne vzdržujejo, kar so oni sami rekli. Po moji skušnji so za naše kmetije in za kmetije, kakoršne so na Štajerskem, najprimernejši bencinski motorji na kolesih in s 5—7 konjskimi silami, mlatilnice pa one, ki so najmanjše in vsipavajo v vreče očiščenega zrnja dve vrsti. Taki stroji se lahko prevažajo, naglo postavljajo in po ceni vzdržujejo. Pri nas imamo navadnega kmetskega fanta, ki se je novemu poslu hitro privadil in nam že 5 let motor in stroje oskrbuje prav dobro. V našem kraju rabimo za krmljenje živine mnogo rezanice; pri pripravljanju tega krmila nam je motor v veliko pomoč. Težave pa smo imeli s slamoreznicami, ki jih je gonil motor. Težke slamoreznice je bilo težavno prevažati in postavljati, lahke je pa motor kmalu omajal, da so se ali velikokrat poškodovale, ali bile nevarne za človeka. Zato sem se letos napotil v svet, ogledovat si slamoreznice. Kupili smo po Gospodarski Zvezi v Ljubljani slamo-rezni stroj na pihalo. Ta stroj je na štirih kolesih, popolnoma zaprt, ima spodaj pihalo in deluje čudovito praktično. Posebna prednost njegova je, da rabi manj delavcev, nego drugi slični stroji, da se ni bati nesreče in da se ga prav lahko prevaža in postavlja. Slamorezni stroj se zapelje k poslopju, ki je v njem shranjena slama, zraven njega se postavi motor in nato vse skupaj spravi v tek. Imamo ga že kaka dva meseca in ljudje so ž njim zelo zadovoljni. Bencina rabi motor v eni uri za 45 vin., nareže pa stroj v 3—4 urah toliko, kakor par živine z vitrom ves dan. Dobiček je lahko izračuniti. Bencinski motor nam rabi tudi jako dobro za žaganje drv. Omeniti hočem še dve pripravi, ki je imamo v zadrugi. Prva je stroj za čiščenje žita ali čistilnik, ki nam je tudi v veliko pomoč. Odkar ga imamo, imamo lepe in čiste njive, tako, da nimajo plevice skoraj nič dela pri pletvi. Za predoranje na deteljiščih in na celini smo si pa napravili brano na nože. Predno orjemo, prebranamo, ali bolje rečeno, z brano razrežemo vso rušo, na kar se prav lahko in dobro orje. Kakor sem že dejal, s kmetijsko podružnico v gmotnem oziru nismo imeli sreče. Povoljen uspeh nam je naklonila še-le zadruga. Ko smo jo bili pa ustanovili, smo postali srečnejši, ker se nam je nudila subvencija za vsak stroj posebej. Zato smo kupili doslej samo zanesljivo dobre stroje, četudi so bili dražji; prihranili pa smo si s tem veliko stroškov, kakoršue smo imeli prej pri slabejših strojih za neprestane poprave in vsled kakoršnih smo k letnini vedno doplačevali in kljub temu se vedno globlje pogrezali v dolg. Pri slabih strojih je bil se vrhu tega skoro vsak oškodovan, ki jih je rabil, ker je vsled poškodbe stroja pogosto več za delo pripravljenih ljudi stalo brez dela in čakalo na popravo. Odkar imamo bencinski motor in dobre stroje, se nam je delo močno olajšalo in se nam stroški lepo vračajo. Računski zaključek nam izkazuje, da se nam je v zadnjih 5 letih, to je odkar imamo bencinski motor, vrednost premoženja pomnožila na 9000 K ; več kot trikrat toliko pa iznaša dobiček, ki smo ga že imeli od strojev. Naša zadruga šteje 120 članov; za te izvršuje motor malone vse delo; da se opravlja redno, je pripisovati dobri oskrbi strojev. Zdaj pa še senčne strani o upravi strojne zadruge. Zadruga se more upravljati dobro, pa tudi — slabo. Najslabeje je pač, ako kupuje slabe stroje. Slabi stroji so najhujši sovražnik zadruge. Kadar se zadruga osnuje, si kmetje z navdušenjem naročijo stroje. Stroj pride, začne delati, a naenkrat odreče. Delo se ustavi, treba je poprave, ki zahteva več časa; ako se je kak del zdrobil, se ga mora še-le naročiti. Navdušenje pojema, nasprotniki, katerih nikjer ne manjka, se posmehujejo, rekoč: ,,Z zadrugo ne bo nič! Sama popravila, sami stroški!“ Tudi v St. Vidu se nam je tako godilo: Ker so bili stroji prešibki, se nam je vedno kaj polomilo; imeli smo vedno poprave, vedno plačila; da smo nazadnje zabredli v dolgove, sem že omenil. Prva skrb zadruge bodi, da izve zanesljivo dobre tovarne, ki postrežejo s solidnimi in precizno izdelanimi stroji. Dobe se n. pr. taki motorji, ki požro veliko bencina, ki se pri delu ustavljajo. Na Kranjskem imamo zelo različne bencinske motorje. Nekateri silno neredno delujejo, tako, da je nekdo rekel: „Motor je kakor štatljiv konj: če se mu zljubi, goni, če ne, pa trdovratno stoji in nagaja.“ Ko sem si letos po raznih tovarnah ogledoval stroje, bil sem tudi v Monakovem. Tu je sedež bavarske kmetske zveze, in pri njej sem poizvedoval po boljših tovarnah. Ker mi je bilo znano, da so bili na Kranjskem naročili motor nemškega izdelka, ki jim je delal mnogo sitnosti, sem povpraševal tudi za to tvrdko. Dalo se mi je naslov in celo tovarno obvestilo, da pridem tja gledat strojev. Ko dospem tja in stopim v pisarno ter poprosim, da bi se mi stroje pokazalo, mi začudeni odgovore: „Novega motorja nimamo nobenega pokazati; mi le kupujemo stare motorje, je popravimo, našemu sistemu malo prikrojimo in prodajamo.“ Mislim si: „Ni čuda, da taki-le motorji zadrugam delajo toliko sitnosti in stroškov.“ Nato prosim ravnatelja, naj mi vsaj pokaže tovarno, da vidim, kako se motorji popravljajo; a mož mi odgovori: „Ni vredno, da bi hodili te stare motorje gledat.“ Poizvedel sem, da je takih delavnic, ki se imenujejo tovarne in v kojih se stari motorji popravljajo in za nove prodajajo, več. Se en primer. Tudi Ogri imajo dobro vpeljano zadružništvo s centralo v Budapešti. Tudi tu sem se oglasil ter slišal, da ima ogrska eskomptna banka velike tovarne za stroje; poleg tega ima pa tudi veliko delavnico, ki stare ali „štatljive“ motorje po ceni kupuje, popravlja in prodaja. Toda Ogri so bili toliko odkriti, da so mi to delavnico pokazali. Seveda so trdili, da ljudem s tem le pomagajo, da motorje po ceni prodajajo. Ta primera jasno pravita, da moramo pri nakupu motorjev in strojev biti sploh skrajno previdni in naročevati le pri zanesljivo poštenih tovarnah. Ogledal sem si precejšnje število tovarn za kmetijske stroje. Vse boljše sem opisal Gospodarski Zvezi v Ljubljani, da našim zadrugam lahko naročuje najboljše blago. Senena stran pri strojni zadrugi pa je tudi nedelaven odbor. Neobhodno potrebno je, da se odborniki za zadrugo in stroje živo zanimajo. So odborniki, ki mislijo, da je že dovolj, če so kot taki izvoljeni, delati in skrbeti jim pa ni treba. Toda temu ni tako. Pri strojni zadrugi je posebno potrebno, da ima odbor večkrat seje, se o raznih potrebah posvetuje in pazi na to, da ima motor vedno opraviti. Pri tem pa je tudi gledati, da se delo motorja po vaseh, oziroma posameznih članih, enakomerno in po potrebi razdeli, sicer nastanejo prepiri. Nadalje je potrebno, da se pogovori in sklepi vsake seje na kratko zapišejo in vsak zapisnik v naslednji seji prebere. Po skušnjah, ki sem jih doživel v šent-viški zadrugi, vam, predragi .Štajerci, toplo priporočam, da si snujete strojne zadruge; v dobi, v koji so delavske moči zelo redke in zelo drage, vam bodo pri kmetijskem delu v najboljšo pomoč. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca novembra t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge. Na Kranjskem: Škofja Loka (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga za občini Zminec in Škofja Loka, r. z. z o. p. Sora (dež. sod. Ljubljana), Kmetijska zadruga v Sori, r z z o. p. Bohinjska Bela (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga na Bohinjski Beli, r. z. z o. p. Višnja gora (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga v Višnji gori, r. z. z o. p. Na Koroškem; Libuče (dež. sod. Celovec), Živinorejska zadruga za Libuče in okolico, r. z. z o. p. Na Primorskem: Lupoglava (okrož. sod. Rovinj), Gospodarsko trgovačko društvo, r. z. n. o. j. u Lupoglavi. Kozjana (dež. sod. Trst), Konsumno in posojilno društvo v Kozjanah, r. z. z o. p. Živinorejski tečaj v Selcih nad Škofjo Loko. Pri živinorejski zadrugi v Selcih nad Škofjo Loko se je vršil prvi enomesečni praktični in teoretični živinorejski tečaj, ki se je dne 30. novembra t. 1. ob navzočnosti deželnega odbornika dr. Lampeta in došlih zastopnikov živinorejskih zadrug slovesno zaključil. Ob koncu tečaja se je vršila javna skušnja iz predmetov, ki so se teoretično podučevali po 3 ure na dan in vsak navzoči se je lahko prepričal, da so se fantje v tem kratko jim odmerjenem času dosti naučili z ozirom na praktično delo, katerega so morali vsak dan poleg tega izvrševati. Pri obhodu po hlevih se je imel vsakdo priliko prepričati, o nujni potrebi največje snage v hlevih in pri živini. V tem oziru še danes marsikateri kmet ni na jasnem, zato je bilo to potrebno v praktičnem tečaju pokazati. Ta tečaj se je omogoči! s podporo visokega deželnega odbora, kateri je znova dokazal koliko mu je ležeče na tem, da se povzdigne živinoreja ter se kmetu pomaga do boljše bodočnosti. Kako je bil tečaj potreben, bode prihodnost pokazala. Sprejelo se je 25 fantov v tečaj, med temi 19 iz Selške doline, 1 iz Stareloke, 3 iz Horjula. Med temi 22 stalnih učencev ter 3 hospitanti. Učno sobo je dalo na razpolago izobraževalno društvo v lepi prostorni dvorani. Poleg tega je 5 najboljših zadružnikov živinorejske zadruge dalo svoje moderne hleve in živino za oskrbovanje in krmljenje na razpolago. Gospod Tavčar je prepustil v vporabo svojo tehtnico za potrebno tehtanje živine. Skupno se je oskrbovalo skozi cel mesec 45 glav živine, med temi je bilo na poizkusni molži in krmljenju 9 krav in 6 glav mlade živine. Vsakemu hlevu je bilo prideljenih 5 fantov, učencev, ki so živino krmili, snažili, tehtali krmo ter molzli krave ob določenem času. Zjutraj se je vsak dan pričel tečaj z molžo ob pol sedmi uri. Od sedme do devete ure je trajalo krmljenje. Cas od 9. do 10. ure vsaki dan je bil odločen za krtačenje živine. Od 10. do pol 11. za kemično preskušnjo mleka ter be-lenjo hlevov. Od pol 11. do 12. ure zopet molža. Od 12. do pol l.obed in prosto. Predavanja pa so se vršila o različnih predmetih od pol 1. do pol 3. popoldan. Nato se je zopet pričelo s popoldanskim krmljenjem, ki je trajalo do pol 5. Od pol 5. do 6. ure se je zopet molzlo. Nato — 383 - je bila večerja, zatem pa vsak večer od pol 7. do pol 8. predavanje, ki je bilo javno in se ga je lahko udeležil vsakdo, kdor se je zanimal in hotel biti deležen poduka. Podučevalo se je o pridelovanju krme, zboljšanju pašnikov, o prvi pomoči pri oboleli živini, o krmljenju živine, vnovčevanju živine, zboljšanju hlevov in svinjakov, prašičjereji, iz-reji telet. Poleg tega se je še predavalo v vodstvu živinorejskih zadrug, zadružništvu ter kmečkem pravoznanstvu. Krmljenje je bilo od 3. do 12. novembra navadno, od 13. do 18. prehodnje od slabše na boljšo krmo in od 19. do 30. z boljšo klajo. Poleg tega se je pri 2 kravah izvršila še posebna poskusna, kako upliva snaga na mlečnost in kakovost mleka. Krmile so se krave cel čas enako. Skušnja je pokazala, kako snaga živini koristi. Vse podrobnosti s potrebnimi tabelami izidejo v teku časa v posebni brošuri, ki bode za vsakega živinorejca velevažuega pomena. Krištof France. Franjevci in registracijske sodnije. V Dalmaciji se mnogi franjevci bavijo z dušnim pastirstvom in upravljajo samostojno župnije. Franjevci so bili prvi, ki so počeli v Dalmaciji širiti rajfajznovke in se zavzemali, da se osnuje čim več teh, za narod koristnih in za njegov gospodarski preporod potrebnih zadružnih organizacij. Navadno so bili prvi predsedniki rajf-ajznovkam župniki - franjevci, ki so vodstvo najbolje razumevali. V zadnjem času pa je bilo opažati neko sistematično gonjo, da se iztisnejo franjevci ne samo s predsedniških mest, ampak da bi niti ne mogli postati člani pri rajlajzenskih posojilnicah. Registracijske sodnije so doslej povsod v Dalmaciji zavzemale stališče, da more franjevac, ki deluje v dušnem pastirstvu, postati član uprave in se kot tak vpisati v zadružni register. Nedavno tega pa je okrožna sodnija v Splitu zavrnila predlog za vpis nekega franjevca, češ da je zbog obljube siromaštva nesposoben upravljati in voditi zadružne posle. — Proti tej odločbi je zadruga napravila priziv na apelacijsko sodnijo v Zadru. Poleg tega se je poslanec dr. Dulibič pritožil pri pravosodnem ministrstvu zaradi take prakse. Pravosodni minister je vzel pritožbo na znanje in je izjavil, da bo poskrbel, da bo tudi v bodoče smel frančiškan, ki je obenem župnik, postati odbornik pri gospodarskih zadrugah. Posvet mlekarskih zadrug. Dne 20. novembra t. 1. se je pri Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug vršilo posvetovanje v zadevah mlekarskih zadrug. Na vsporedu so bila razna važna vprašanja, ki se tičejo mlekarstva. Ker bi obširnejše poročilo gotovo zanimalo naše mlekarske zadruge, bomo o priliki nekoliko več poročali o tej konferenci. Gospodarske drobtine. Nova nahajališča prirodnih gnojil. Kalijeva in fosforna gnojila so se doslej dobivala ponajveč iz Nemčije, ker se ondi nahajajo veliki skladi kamenja, iz katerega se je v tovarnah pripravljal kalij in fosfor. Zdi se pa, da bo sedaj Nemčija svoje prvenstvo izgubila. Časniki namreč poročajo, da so se v pokrajini Maryland v Ameriki našle nove ogromne zaloge kalijevega in fosfornatega kamenja. Ustanovila se je baje tudi že družba z velikim kapitalom, ki namerava kmalu pričeti v tovarnah izdelovati umetna gnojila. Računajo, da bo tem tovarnam mogoče vsako leto izdelati 300 milijonov stotov umetnih gnojil in jih spraviti na trg. Ako se ta vest uresniči, bodo se umetna gnojila znatno pocenila in jih bo potem mogel upotrebljati tudi tak kmetovalec, kateri si jih zaradi draginje doslej ni mogel kupovati. Zanimivosti o štrajkih leta 1910. Leto 1910 izkazuje večje število stavk, a manjše število stavkujočih. Leta 1910 je stavkalo 55.764 delavcev in delavk proti 61.978 leta 1909 in sicer v 2888 (1909 leta 1741) podjetjih. Stavkalo se je lani v 657 slučajih, predlanskim pa v 580. Stavke se razdele po posameznih deželah takole: Češka 38*2 odstotka, Nižje Avstrijsko 24'4 odstotka vseh stavk, Galicija 8'5 in Moravska 7-8 odstotka; ostale kronovine izkazujejo še manjše odstotke. Najdaljša stavka je trajala 480 dni, to je 16 mesecev. Seveda je bil pri večini stavk glavni vzrok zvišanje plače, hranitev pravic in manjši razpori s podjetniki. Od strani podjetnikov je bilo izprtih 19.292 delavcev. Od teh so bili 103 izključeni. Sadno drevje na vojaških vežbališčih. Vojno ministerstvo je ukazalo, da naj se nasadi po dvoriščih vojašnic, po vežbališčih in drugih zemljiščih vojaških objektov sadno drevje na korist moštvu. Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji, registr. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila 470.901-13 Tekoči račun z zvezo . . 1.977 — Inventar premični . . . 183-48 Zaostale obresti posojil 6 438-65 Vrednost tiskovin . . , 83-35 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Naložen denar 5.108-51 Delnica Union 500 — Gotovina 31. dec. 1910 4.264-97 Skupaj . . 490.45709 Pasiva. K Deleži 478-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 477.582-48 Predplačane obresti posojil 2.129-21 Rezervni zaklad z obresti . 8.086-34 Cisti dobiček 2.181-06 Skupaj . . 490.457 09 Denarni promet ... K 997.304 33 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 226 Pristopilo Izstopilo Stanje koncem 1. 1910 . ... 239 Bilanca Mlekarske zadruge v Horjulu, registr. zadruga z omej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Akti va. K Terjat, na blagu pri nezadr. 342-- Vrednost vodovoda . . . 93 76 Vrednost premič. inventar. 5.374-20 Kavcija za sol 75 — Tekoči račun z zvezo . , 3.832 — Deleži pri drugih zavodih. 64 — Gotovina 31. dec. 1910 89-89 Skupaj . . 9.870-85 Pasiva. K Deleži 1.123-— Izposojila. ..... 600-— Dolg na blagu zadruž. . . 1.388-53 Kavcija odjemalca . , 1.000 — Narasle obresti kavcije . . 36-62 Rezervni zaklad z obrest. . 5.175-20 Cisti dobiček 547-50 Skupaj . . 9.87085 Denarni promet ... K 114.379 87 Stanje članov začetkom 1, 1910 . 165 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1910 . . . 168 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dravi, registr. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila 41.920-— Inventar premični . . . 225-— Zaostale obresti posojil 35-38 Delež pri „Zadružni zvezi“ 200-— Delež v Celju 100,— Gotovina 31. decem. 1910 2 269-26 Skupaj . . 44.865-76 Pasiva. K Deleži 720-— Hranilne vloge s kapilab-zovanimi obrestmi . . 40.769-95 Tekoči račun z zvezo . . 2.504 — Predplačane obresti posojil 340 88 Rezervni zaklad .... 328-61 C sti dobiček 202-32 Skupaj . . 44.865-76 Denarni promet ... K 95.23 P56 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 54 Pristopilo .--.... . . 22 Izstopilo . . 4 Stanje koncem 1. 1910 . . . . 72 Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila . Tekkoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni Zvezi“ Tekoči račun s člani . . Naložen denar .... Gotovina 31. decembra 1910 206.559-19 238.869,— 543-85 6.142-75 1.000 — 1 IG.040-85 178.878-40 6.392-52 Skupaj . . 755.026-56 Pasiva. K Deleži Hran. vloge s kap. obrest. . Predplačane obresti posoj. Rezervni zaklad . . . . Cisti dobiček 2.007'— 740.782-83 206-74 11.419 51 610-48 Skupaj . . 755.026-56 Denarni promet ... K OSS.SSS'Ofi Stanje članov začetkom 1. 1910 . 405 Prirastlo . ...........................11 Odpadlo................................14 Stanje koncem 1. 1910 .... 402 Bilanca Krščanskega gospodar, društva v Idriji, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Vrednost blaga . . . . 42 799 19 Vrednost premič. invent. . V Ljudski hranil, v Idriji 1.238 93 naložen denar . . . . 2.112-89 Delež pri Zadružni zvezi . 10-— Delež pri Gospo zvezi . . Delež pri Ljudski branil. 340 — v Idriji 2-— Gotovina 31. decem. 1910 362 45 Skupaj . . 46.865-46 Pasiva. K Deleži 15.817 — Dolg na blagu nezadruž. . 6.276-72 Rezervni zaklad z obrest.. 16.961 71 Cisti dobiček 7.81003 Skupaj . . 46.865-46 Denarni promet ... K 264.764-29 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 557 Prirastlo . . . 21 Odpadlo ... 20 Stanje koncem 1. 1910 ... 558 Bilanca ISckstiinjskc posojilnice v Ločah, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila Naložen denar Nevzdignjene obresti . . Prehodni zneski . . . . Zaostale obresti posojil . Gotovina 31. dec. 1910 354.533-72 60.612-24 3 685-39 67-50 5.566-85 2 18617 Skupaj . . 426.651-87 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Predplačane obresti posojil Dividendne obresti . . . Rezerva s pristopnino . . Cisti dobiček 15.300— 381.467-18 1.575-82 4.07658 22.84606 1.386-23 Skupaj . . 426.051-87 Denarni promet ... K 661.215'41 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 505 Prirastlo............................ 16 Odpadlo...............................26 Stanje koncem 1. 1910 .... 495 ^ OKU, is id poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec november 1911. Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K I v K V K 1 V K V K 1 V K 1 v K V Artiče .... 14553 70 13708 12 .28261 82 4121 2567 5120 3609 292 Besnica Zgornja 1430 11 620 70 2050 81 990 120 50 — — 100 — 57 Baška .... 21361 94 19191 97 40553 91 11941 57 5210 08 2760 200 — 225 Beram .... 3932 60 4805 94 8738 54 1103 70 1495 11 2140 — 1186 23 132 Bilčovs . . . 2549! 65 24081 81 49573 46 17690 23 6338 80 5760 — 480 43 Bled . . . . 11159 29 11339 40 22498 69 3204 — 6948 05 4210 — 1630 — 276 Boh. Bistrica 14991 11 16701 26 31692 37 3222 40 8463 28 410 — 120 — Bloke .... 18821 97 18007 50 36829 47 5409 — 7633 10 4980 — 9279 81 364 Boljun .... 9977 04 8648 82 18625 86 3850 — 1754 22 1300 — 1021 80 154 Boljunec . . . 6415 35 5233 59 11648 94 2700 — 600 42 3566 .... 2999 56 445 Borovnica. . . 12685 20 11841 12 24526 32 3912 69 7930 64 2750 — 5219 65 388; Boštanj . . . 4006 08 3938 92 7945 — 1996 36 690 — 2240 — 1787 — 159 Bučka .... 4031 27 3013 34 7044 61 200 — 2911 21 — — 3111 65 311 Cerklje pri Krš. 5348 32 4604 57 9952 89 2257 — 3058 93 1000 — 2495 — Cirknica . . . 25912 20 24271 09 50183 29 14039 25 17869 — 6292 93 5907 67 674 Češnjica . . . 14419 99 12835 19 27253 18 1646 1887 10 — — 4150 01 227 Črni vrh . . . 7441 77 9381 07 16822 84 2690 65 4817 36 2850 — 3957 — 280, Črnuče .... 1777 86 1899 45 3677 31 1549 70 899 45 300 — — — 61 D. M. v Polju . 2192 27 4253 84 6446 11 1686 ■ 3122 84 1110 — 237 — 161 Dicmo-Donje . 36089 55 35688 37 71777 92 2847 — 3752 12 12400 — 13998 67 270 Dob .... 3608 24 3787 63 7395 87 1720 — 1151 — 900 — 1800 — Dobje .... 3782 89 3304 62 7087 51 960 — 2172 99 100 — 394 — 971 Dobrepolje . . 37487 26 33353 39 70840 65 18658 — 21657 98 10570 14 14380 — + 1 Dobrinj . . . 21707 31 22830 96 44538 27 8150 — 5205 — 2530 — 4670 — 459 Dobrova . . . 5387 51 4555 02 9942 53 3976 30 1946 76 600 — 45 — 52 Dol 2937 31 3400 22 6337 53 540 — 1762 — 1080 — 700 — 90 Dolsko .... 2975 59 2891 52 5867 11 1038 — 2887 75 — — 1220 — 73 Domžale . . . 15710 42 13194 06 28904 48 2244 60 5153 43 7894 02 7136 361 Dračevica . . . 7263 37 5872 39 13135 76 3926 84 2955 — 60 — — 59 Draga .... 2338 30 910 — 3248 30 1023 — 787 — 120 — 1200 — 132 Dragatuš . . . 894 77 1927 94 2822 71 860 — 1062 81 850 — — — 85 Fara .... 13454 15 14881 03 28335 18 3791 — 10092 75 4700 — 800 — 191 Frankolovo . . 8966 09 5156 63 14122 72 4070 70 3312 — 1504 — 664 57 245 Gornjigrad . . Gradac h. p. b. 9380 09 12558 98 21939 07 2279 14 10606 09 1800 — -7- — 109 kod Makarske 8932 14 8931 18 17863 32 3430 — 910 — 1250 125 78 84 Griže .... 5476 86 3445 11 8921 97 2526 — 23 — 600 — 28 Hinje .... 15514 10 15219 08 30733 18 6180 — 550 — 9128 89 8765 69 73 Homec . . . 4977 68 5119 02 10096 70 1544 17 1747 97 170 — 10 — Horjul .... 57424 75 55658 16 113082 91 4770 80 12691 83 42559 02 39605 28 369 Hrenovice . . 6905 35 11919 99 18825 34 739 24 2251 16 3710 — 5262 38 406! Idrija .... 12961 81 12723 13 25684 94 5837 40 10101’ '5 2336 79 2178 67 260 Ig 13879 77 12554 16 26433 93 5557 — 751 35 593 60 4955 — 376; Jarenina . . . 3776 86 4053 94 7830 80 3220 — 1891 72 — 399 203 Jelšane . . . 7829 84 8933 09 16762 93 16762 93 7499 72 2156 — 6720 — 104 Kamnik . . . 79616 32 79599 36 159215 68 35782 77 29878 39 10800 — 7311 59 754 Kandija . . . 80810 97 82065 93 162876 90 26876 50' 28390 01 15410 45646 11 2226 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > — O Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c JI K v K v K v K v K v K V K v Karojba . . . 2268 35 2051 34 4319 69 600 640 1410 106 160 Kaštelir . . . 14991353 149498 19 299411 72 55943 -- 67941 92 34936 — 19581 — 250 Kievo . . . 35173 96 33804 55 68978 51 11013 09 7699 69 8731 52 3897 93 210 Knežak . . . 41397 14 43244 56 85141 70 10200 35 12699 26 3300 — 26630 52 432 Kočevje . . . 1647 30 2519 71 4167 01 973 — 2519 71 — — 650 — 82 Komenda . . 12591 90 10437 30 23049 20 4259 — 8877 49 570 — 1455 06 198 Konjice . . . 24346 70 15343 98 39690 68 16272 28 5206 65 2420 — 4222 — 238 Kranj .... 103975 52 107390 57 211366 09 23859 33 29560 — 20850 10 3668 — 295 Križevci . . . 191603 77 186145 67 377749 44 14549ff 20 135948 56 30650 — 25096 90 470 Krka .... 5807 35 2695 35 8499 60 4423 61 1213 77 1460 — 1170 172 Kropa .... 6354 10 7086 11 13440 21 717 — 1365 14 1515 — 243 — Kršan .... 4045 14 4134 52 8179 66 1690 — 691 84 2284 — 994 91 263 Kraševo . . . 23281 72 22809 38 46091 10 8092 02 3500 28 825 — 3208 18 230 Kaštel (Buje) . 1414 78 2697 18 4111 96 140 — — — 1343 50 992 87 94 Lanišče . . . 17836 12 13696 85 31542 97 11118 51 8118 69 5400 — 1101 83 108 Laporje . . . 3880 31 3976 77 7757 08 2961 — 255 — 1250 — 200 — 90 Leše .... 5912 89 4489 85 10402 74 3570 — 2431 02 50 — — — 34 Ljubljana, Ij. pos. Ljubljana, vz. 2356241 98 2322676 79 4678918 77 248636 — 391146 76 101163 16 145781 71 2839 podp. dr. . . 558881 84 553512 38 1112394 22 15031 24 87131 76 27004 92 53503,23 — Ljubno . . . 59058 67 47488 26 106546 93 20464 — 21353 65 9700 — 1091065 166 Logatec Gornji . 3544 55 3689 07 7233 62 1460 97 1940 35 1700 — 202933 98 Lošinj Mali . . 161926 27 159016 34 320942 61 85071 06 47895 62 64123 55 27752,41 474 Luče .... 2718 89 1711 15 3430 04 1500 — 1701 20 — — 40 — — Makole . . . 37860 07 28055 90 65915 97 13595 06 14072 77 3375 — 458220 — Marija na Žili . 1392 68 1658 60 3051 28 176 — 1116 — — — 180 98 Mengeš . . . 16653 09 14151 40 30804 49 5163 — 8266 64 2712 — 2192 — :>00 Mirna peč . . 1918 40 655 60 2574 — 1518 — 650 — — — 400 — 78 Moravče . . . 13316 16 5095 34 18411 50 — — — — — — — — 249 Mozirje . . . 5855 25 5962 65 11817 90 4179 — 2682 95 — — 1505 — 160 Motnik . . . 4989 93 5959 89 10949 82 2707 78 3777 — 170 — 280 54 Naklo .... 1747 50 2093 73 3841 03 1330 — 1549 83 500 — 2311,91 118 Nedelja Velika . ■ 2332 12 2378 61 4710 73 1296 — 1366 — — — 927 141 Petrovče . . . 5261 93 6170 — 11431 93 3290 — 1870 — 1000 _ 1240 99 Planina-Studeno 2585 37 2252 80 4838 17 2390 — 1312 80 920 — 52 223 Pločice-Konavlje 46338 01 45181 10 91519 11 23782 53 18878 52 9839 55 11495 88 118 Podčetrtek . . 5302 69 4830 84 10133 53 3483 — 1830 — 600 — 5 — 86 Polhov gradeč . 8211 02 3496 62 11707 64 6638 — 2073 99 610 — — — 180 Poljane . . . 31619 22 33795 35 65414 57 10268 36 13547 81 2570 — 9420 — 469 Poljčane . . . 3074 53 2902 55 5977 08 2142 — 2535 — 340 — 617 — 145 Pomjan . . . 5083 35 4526 10 9609 45 — — 1220 — 2220 — 493 332 Ponikva . . . 1167 70 3426 48 4594 18 831 — 3343 01 — — 237 112 Postojna . . . 2799 12 2217 66 5016 78 2744 16 2119 17 — — 20 139 Ptuj .... 19289 20 18931 01 38220 21 8867 87 3876 84 10210 — 1349 25 173 Preddvor. . . 16323 73 15975 32 32299 05 2733 — 13328 52 2200 — 3000 118 Predloka . 4791 09 2610 30 7401 39 4035 — 2593 25 — — 400 107 Prihova . . . 3387 99 3656 79 7044 78 1461 — 2520 35 1100 — 1673 127 Punat .... 18075 10 16648 31 35723 41 10206 50 10822 54 2000 — — — 117 i Radoviča . . . 2968 57 2535 52 5504 09 1036 — 1306 — 1200 — 1410 ' 138 Radovljica . . 46208 68 38070 60 84279 28 13241 20 13132 75 23530 — 5760 260 Rajhenburg . . 10382 51 10038 52 20421 03 8513 92 1461 90 2140 — 365 289 Rečica .... 22636 62 20861 61 43498 23 13545 70 11914 43 800 — 1910,78 — Ribnica na Pob. 20755 53 16743 — 37489 53 4219 43 1074 83 14800 — 4450 46 Ribnica . . . 59682 33 54813 62 114495 95 13317 19583 70 15660 16670 475 Pre- T7.rin tki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemk promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno a —i