Novičar iz domačih in ptujih dežel. V 17. seji državnega dunajskega zbora je dr. Mtihl-feld podpiral svoj predlog o verski postavi. Voljen je bil odbor iz 15 udov, da poroča o tem predlogu. — Nemški liberalec se poteguje za „svobodo, enakost in bratinstvo" v veri in trdi, da glavni vzrok nesreč v našem cesarstvu je nepotrpnost verska! Ako bi bil Muhlfeld poslanec v turškem zboru, bi mu to verjeli, ker na Turškem se res godi verska sila; al iz njegovih ust nikdar še ni bilo slišati, da bi bil vlado avstrijsko opomnil, naj se usmili ubogih kristjanov na Turškem. Mi nesrečo Avstrije iščemo v prav drugih vzrokih, ne pa v verskih, in zato, ker gospodje Muhlfeldove stranke še nikoli niso besedice zinili o tem, kar je Avstrii prva in neobhodna potreba in to je narodna ravnoprav-nost, ne verjamemo jim, da je njihova „svoboda, enakost in bratinstvo", kaj več kot — piškav oreh. Ako Vam je v resnici mar za Avstrijo, vedite to: da z 241 242 ravnopravnostjo narodno stoji Avstrija — ali razpade! ikutarjem —ravnopravnost. — Poljakom se ie do-Zato taki in enaki predlogi, ki le juda m protestanta volilo deželno šolsko svetovalstvo, vendar po- j 1 • •• »i i• i i li« grlijo, večine avstrijskih prebivalcev —Slovanov— pa ne vidijo, pri nas nimajo nobene simpatije. V isto vrsto spada Herbstov predlog, ki se pcteguje za to, da se 1) zakonsko pravo (pravica v zakon stopiti) zopet ustanovi po predpisu občnih državljanskih postav, 2) da se ljudske šole vzamejo iz rok cerkvi in 3) da razmere med verami (katolško, protestantiško, judovsko itd.) se v red spravijo. V 19. seji je minister za denar-stvo razlagal sedanji denarstveni stan našega cesarstva. Žalosten je. Državni dolg po ministrovi temeljiti razlagi znaša 3046 milijonov gold. kapitala, 127 pa obresti. — Za pretresovanje gospodarskih (kmetijskih in obrt-nijskih) zadev se je v državnem zboru osnoval poseben odbor iz 36^poslancev, v kterem so Slovenci zastopani po gosp. Črne tu in dr. Klunu. Ta odbor namerava prinesti v državni zbor celo kopo predlogov, ktere zadevajo kmetijske, obrtnijske in druge gospodarske reči, zahtevati posebnega ministra za kmetijstvo in kmetijske zbornice. Tudi mi priznavamo živo potrebo, da se za narodno gospodarstvo v Avstrii kaj več stori kakor dozdaj, vendar ne bi želeli, da bi državni zbor v kakem „centralističnem cepetcu" segal v stvari, ktere na prid vsaki deželi rešiti morejo le deželni zbori. Naj se deželam da avtonomija, in treba ni posebnega ministra kmetijstva, s kterim se državi le veliki novi stroški navalijo, tedaj zopet veči davki. Oprostite kmetijstvo presilnih davkov, pa bode lože dihalo in veselejše napredovalo — brez ministra za kmetijstvo in brez „Ackerbaukammern", kterih treba ni, dokler imajo dežele kmetijske družbe, ki ne nakladajo deželam davka, kakor ga obrtnijske zbornice pa so pri vsem tem vendar le bolj birokratične naprave. — 25. dne t. m. se imajo izvoljeni poslanci ogerskega in dunajskega državnega zbora na Dunaji sniti in svoje obravnave pričeti. — Pravijo, daje gotovo, da presvitli cesar s cesarico potuje v Pariz; še celo o cesarju Napoleonu se govori, da pride na Dunaj. — Vladni dunajski časnik pravi, da ni res, da bi bila presvitla nadvojvodinja Zofija, mati Njih Veličanstva cesarja našega in pa cesarja Maksa, ob pamet prišla. — Škofa S t rossmajer-a, kamor koli je prišel po po-vratku svojem, je narod povsod sprejemal prisrčno in slovesno, v Slavonii so začeli nabirati novcev na pomoč vdovam in sirotam graničarjev, ki so leta 1848. in 1849. smrt storili za domovino in Avstrijo. Narod tro-jedne kraljevine ni potrt, če tudi vidi bridke dogodbe okoli sebe in se čudi, kako je to, da vrli Vončina ne županuje več na Reki, ker se je zoperstavil razuzdanosti na Reki, — da je dr. Subotic ob službo, ker je vendar z vladinim dovoljenjem šel na Rusovsko in ondi nič pregrešil, — da so „Pozora" po Bachovi postavi „opominjati" začeli, — da so župnika Tanda-riča v preiskavo deli, ker je pridigoval proti magjar-ski stranki, — da E. Kvaternik, ki seje pomilosten vrnil v Zagreb, je vendar moral zopet iz dežele itd. — Glavne skupščine slovesna seja akademije jugo-slavenske v Zagrebu je 28. dne t. m. — Pevsko društvo „Kolo" je razširilo svoje statute in se preme-nilo v „Kolo — hrvatsko umjetničko društvo." — Kakor dopisnik iz Banske Bistrice v Slovakii piše v „Zu-kunft", so magjaronski gospodje na ondašnji gimnazii zasledili „hudobo." Bila je preiskava — in kaj neki je ta „hudoba?" — to, da se učitelji ondašnji držijo rav-nopravnosti in da se v njih šolah čisla deželni — slovenski —jezik! Pa saj tudi nemškutarji vidijo „hu-dobo" v naših gimnazijah, in tudi ta „hudoba" je nem- ovsa 1 fl. 80~ seben ravnatelj se jim ni dovolil; svetovalec vladni bode referent. Morebiti je to še sreča za Rusine. — Ob priliki, ko se je 18001etnica obhajala na dan sv. Petra in Pavla letos v Rimu, je 450 škofov papežu izročilo pismo (adreso) vsegdar pohlevne udanosti, ktero s tem sklepa, da vladarji in narodi ne bojo dovolili, da bi se pravice papeževe ne priznavale ali veljava njegova tajila. S koliko svečanostjo je 18001et-nica bila omenjeni dan obhajana, vidi se iz tega, da 100.000 tujcev je bilo tisti dan v Rimu; 200 laških mest je poslalo poslance v Rim, da so se poklonili sv. očetu, ki je zdaj (čez 1800 let za sv. Petrom) njegov 257. naslednik. Svečanost cerkvena je trajala celih 7 ur. Procesije se je udeležilo nad 500 škofov, veliko 1000 duhovnov in brezštevilna druga množica. Pravijo, da je v cerkvi gorelo čez 20.000 sveč, in da 600 ljudi je bilo, ki so dobro uro imeli s prižiganjem opravila. — Garibaldovci na Laškem zopet zelo poskušajo, da bi papeževe dežele zajeli in jih pritaknili laškemu kraljestvu. Kralju samemu ta sila za zdaj ni po volji. — Kolera je zdaj tudi v^Rimu; čedalje bolj se pomika tudi proti Dalmacii. Se te pošasti nam je treba! — V Galicii so 11. dne t. m. bile strašne povodnji. — Predsednik novo osnovanemu slovanskemu društvu na Ruskem je veliki knez in naslednik carevič Aleksander, podpredsednik pa je minister nauka grof Tolstoj. — Govori se, da Ju are z a, ki je dal cesarja Maksa vstreliti, je zdaj vendar le volja, da truplo cesarjevo pusti iz Mehike. Dragoceno trugo, v ktero bi mrliča položili, so iz Dunaja že poslali v Trst. Podadmiral Tegethof potuje v tej zadevi v Mehiko. — Turške homatije se čedalje bolj bližajo svojemu koncu. Ustaja bulgarska se čedalje bolj širi in v Kandii so Omera paša zopet dobro naseškali. Ker ubogim kristjanskim Slovanom, ki zdihujejo pod jarmom turškim nihče pomagati noče, se sami skušajo rešiti iz krvavih nadlog. Turški sultan pa med tem zadovoljen potuje po Francozkem in Angležkem, zanašaje se na mahomedansko o so do! Kakor se kaže, bode ruska vlada se potegnila za kristjane na Turškem; z rusko vlado v zvezi je pruska in kakor se kaže tudi amerikanska; tej trojici, kakor nekteri časniki pišejo, se brž ko ne bode pridružila vlada ita-lijska. To vidi Napoleon, in sive lase mu dela ta zveza. Med tem pa prihaja razpor med prusko in francozko vlado čedalje veče; zato se tudi Napoleon čedalje bolj na vojsko pripravlja; državni zbor je vladi dovolil, da more 158 milijonov na posodo vzeti; še zmiraj nakupuje konj na Ogerskem in drugod; skozi Ljubljano jih pogostoma vozijo.