Poftalna plačan* f co'ovinl Leto 1X1 »eu. SZ V Liomionl, v peteK 2. morco 19Z8. ceno Din f Izbaja vsak dao populdne, izvzemši aedelje in praznike. — Inserati 4o »> petit ft 2— Din. do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Dio. Popust po dogovoru. Inseralui davek posebej. .. ■■'■■■■■ Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knafiova ulica št 5. pritiičte. — Telefon 2304. * Uredništvo: Knafiova ulica St 5. L nadstropje. — Telefon 2034. Namesto proračumlce razprave - komedija Vlada gre preka vseh treznih pomislekov in forsira sprejetje proračuna. - Vceraj je bil v odsotnosti KDK proračun v načelu sprejet. - Burni in komični prizori na današnji seji Beograd, 2. marca. VČerajšnja po-poldanska in večerna seja Narodne skupščine je dala nov dokaz da se lio-če vlada z nasiljem reski kritike in kontrole opozicije. Vlada je na vse načine zavlaćevala proračunsko debato, ki je bila prekinjena vsled vladne knze. sedaj pa jo je hotela tako pospešiti. da bi opozicija sploh ne prišla do beseJe. Ker je ostala konferenca šefov parlamentarnih skupin brezuspešna, so šefi viadnih strank na svoji včerajšnji po-poldanski seji skler.ili. da za vsako ceno preprečijo nadaljno kritiko opozicije, predvsem pa s strani KDK. Že pred-vćerajšnji dogodki v Narodni skupščini so imeli namen spraviti KUK v poiožaj, ki bi n onemogočil sodelovanje v Na-rodni skupščini. V zvezi s tem je vlad-na većina inscenirala izkljueitev g. Radića, včeraj pa je s sklepom šefov viadnih skupin nasprotstva še bolj po-glo'bHa. Na popoldanski seji. ki je pričela ob 17. je skupsčina takoi nada'jevala proračunsko debato. Ker se poslanci KDK seje nišo udeležili. so bili od opozicije navzoči le zemljoradnici in socijalist Petejan, ki so edini posesli v debato. Govorniki zemljoradniki so tuđi na po-poldanski seji odločno protestira1! proti takemu postopanju vladne većine na-pram opoziciji. Ko pa so videli. da v!ad-na većina namenoma in sistematično izigrava opozicijo, so v znak protesta korporativno zapustili sejo tako, da so ostali v Narodni skupščini samo ćlani vladne većine. Vladna većina ie nato brez debate zaključila generalno debato in sprejela proračun v načelu ter Jakoj nato prešla k specijalni razpravi. Že na snočnji seji je vladna većina po kratkem govoru posl. Agatanovića spreiela proračun vrhovne državne uprave, o katerem se je običajno razp-ravlialo naimanj 2 dni. Seja je bila nato zaključena. KDK nadaljuje bojkot — Beograd, 2. niar.a. Bojkot skupštinskih« sej s strani KDK, še t:olj pa včerajšna avdienca s. Stepana Rad ča, sta povzročila v viadnih vrstan veliko razburjen.'e. Vladinovci uvidevaio, da so sli prcdaleč in iščejo izhuda iz situacije, ki se razvija bas v na>protno smer, kakor pa so režiir.ovci pričako-vali 'm računali. Pred đanašnio sejo Narodne skupščine sta se sestala gg. Davidović in Vukičević v min.^trski sobi ter sta imela nad eno uro traiaio čo konferenco- Po konkrenci sta bila oba zelo rezervirana in ništa hotela podati novinarjem nikakih izjav. Kakor pa se izve, sta razpravljala o tem. kako bi se pripravilo KDK do tega. da opusti obstrukcijo in se vrne v Narodno skupščino. Iz viadnih krogov se je. zatrjevalo, da smatrajo, da je kazen g. Radića že potekla ker je treba včerajš-n o dopoldansko, popoldansko in ve-černo sejo Narodne skupščine smatrati za tri seje, tako da bi g. Radić danes zopet lahko prisostvoval skupščinski seji. Te verzije so imele očevidno namen pomiriti poslance KDK, ki so nad po-stopanjem vlade in njene večine skraj-no revoltirani in zahtevajo, da KDK zapusti i Narodno skupščino i Beograd in uvede akci'o med narodom. Klub KDK je imel danes vse dopoldne trajajočo sejo, na kateri je razpravljal o situaciji. Seja opoldne še traja in od-ločitev še ni padla. Med tem pa je prišlo v Narodni skupščini do novih škandalov, ki one-mogočajo poravnavo dosedamih kon-fliktov. Vladna večina je s svojim po-stopanjern ponovno pokazala, da se za-naša zgoli na svojo oblast in da so ji zahteve precanov deveta briga- Nov poskus nasilja Današnja dopoldanska seja Narodne skupščine je pričela sele ob 10. Izmed opozicije se je udel-ežilo seje samo par poslancev zemljoradniškega kluba da v imenu apozicije vrše kontrolo nad postopanjem večine. Predsednik dr. Perić je takoj odre-dil prehod na dnevni red ter izjavil. da se k prvi točki dnevnega reda, t. j. poročJu ver.fikajijskega odbora o mandatu radikalskega poslanca Radika Pare2anina ni nikdo javil k besedi in da odreja zato takojšnje glasovan e. Navzoči zemljoradniski poslanci so protj temu najodločneje protestira!.. Posl. Voja Lazić je z ogorčenjem uko tovil, da skuša vlada vtihotapiti Pare-žaninov mandat. K debati se ni mogel nikdo javiti, ker še niti poročilo odbora nj bilo prečitano. Nastas Petrović: Jaz sem se prija-vil k besedi in zahtevam besedo. Ćeda Kokanović: To je nov duh Ninka Perača. V Narodcii skupščini je nastalo strahovito prerekanje med ra dirali in zemljoradniki ki so vedno hrupnejše protestirali proti nezakon temu posto-Pan;u in zahtevali. da se vrši debata Posl. Kokanović: Sramota, da ste predsednik Predsednik ga kaznu je dvakrat za-poredoma s pismenim opominom. Ko so radikalj uvideli, da se :im nakana ne bo posrećila, so končno vendarle pristali na to. da se vrši debata. Prvi ie dohil besedo zemljoradnik Voja Lazić. ki pa so ga člani vladne večine zla-sti kleroradikali skušali prekričati tako, da njegovih izvaianj deloma sp'oh ni bilo siišati. Voja Lazić je v svojem govoru predvsem konstatira!, da je po-slanec SDS g. Vilder že ?8. oktobra \9>7 predložil Narodni skupšč ni točne dokumente, iz katerih je razvidno, da g. Parežanin nima zakonitih pogojev za izvrševanje poslanskega mandata. Na dan volitev je bil star sele 28 let 6 me&ecev in 13 dni. doč'm predpicujeta ustava in volilni zakon najinanj 30 let. Govornik ugotavlja, da pomeni tako postopanj očitno kr-^err'e zakona in ustave ter zahteva da se mandat Pa-reženina razveljavi. Vladna večina je šla preko vsega tega in je proti jasn'm določham zakona verificirala tuđi ta mandat. Odnesen original proračuna Zelo viharna pa je bila nato sledeča proračunska raz-prava. Predsednik dr. Perić je takoj odredil razpravo o proračunu ministrstva pravde. M'nister pravde g. Milorad Vujičić je podal zelo kratek ekspoze. v katerem se ni niti z besedico dotakni! najaktualneisih vpra-šanj svojega resora, marveč samo zahteva, nai Narodna skrpščina sprejme proračun kakor ie predložen. K hesedi sta se nato prijavila federalist PaveliĆ in zemlj-oradnik Dimitrije Vujić. Sled-nji je izrečoio vprašal predsjednika sknpščime. ali ima Š2 toliko časa, da lahko stopi v svoj klub po svoje be-ležke. Predseđnik mu je nato izjavil, da ima najmanj 10 minut časa, na kar je poslanec Vujić takoj odsel v svoj klub rn se Čez 4 minute vrnil v skupšči-no. Med tem pa je predsednik Narodne skupščine debato že zaMjučil in odobril glasovanje. Zemljoradniki so proti temu energično protestirali, ker je bilo očividno, da hoće predsednik za vsako ceno preprečiti, da bi prišla opozici-jr do besede. Na vse zahteve zemljorad-nikov ie dr. Perić odgovarjal, da vztra-ja pri glasovanju. Tajnik skupščine je nato začel čitati nroračun. Zemljoradniki so obstopili njegovo mizo in začeli kontrolirati, ker se zapazili, da izpušča po ćele strani in da se ne glasuje o vsakem po?1avju zase, kakor predpi-suje poslovnik. Ko je predseđnik Narodne skupsči-ne ostal na vse opomine in zahteve zemljo rad nikov gluh. je posl. Kokanović skočil k skupščinskemu tajniku, mu iztr^al proračun iz rok in pobegnil :z dvorane. Radikali in klerikalci so takoj navalili na zemljoradnike in tekli za Kokanovićem. fcateremu so grozili, da ga potvjejo na tla. Pri tem sta se zlasti odlikovala radika] Grjrurović i-n kleri-kalec Žebot. Kokanović pa je s* proračunom pobes:nil iz skupščine. V naj-več.iem kravalu je nato predsednik dr. Perić izjavil, da je proračun ministrstva pravde v podrobnostih sprejet in zaključi! sejo. Zaslužena blamaža hegemonističnega režima Zaradi razžaljenja vladarja kazno vani St* Radić v avdijenci. — — Ogorčenje nad postopanjem vladne večine — Glasovi o . . vladni krizi. — Beograd, 2. marca. Naipomembne.išt doendek vćerajšniega dne ie bila dveurna avdiienca r. 5ieuana Rad ća. Ta avdijenca je vzbudila v političnih kroeih razumljivo senzacijo. Deistvo. da ie krali spreiel g. Rad'.ća v avdiienco v času ko ie vladna večina izrekla nad niim kazen zaradi ža-liive vladarja. ie" izzvalo v vsch političnih krojrih razne komentarie. v vrstuh KDK pa npiveč.ie zadoščenie. Na vladne krose ie napravila ta vladarieva kretma skraino ne-priicten vtis. ker ie krona s tc?r na na'boli maniiestanten način pokazala svoje m;šlie-nie o nekvaliiiciranem posiopaniu vlade na-prain KDK. 0. Radić ie do avd'iencf takoj odšel v poslanski klub. kier ie r>oročal o Doteku avdience. Po seji kluba ie bilo novirariem izdano obvestilo v katerem se nastoša, da je klub KF>K sozlasno izrazi! mnenie. da 'e treba odgovoriti na izzivanie vladne večine z abst nenco od ?kuDŠe nsk^^a dola in prenesli akciio .ned liudstvo. Smatra pa. da ie avdi;erca e. Riidća s;tunc!io popr>l:io-ma spremen;la. da nudi vladni več = ni mož-nost, da svoie postop?nie napram KDK pri-merno korigira. Klub zaenkrat o nadalinih korakih še ni skleoal. Med tem pa se ie zvedelo za sklep šefov vlndnih skupin. da hoče vladna večina or.emngočiii sodelovanie KDK v proraćun-sk» debati. Ko ie po tek D(A-roIdanske in ve-černe seje to v Dolni meri potrd^l. je nastal tuđi v vrstah KOK, kler ie izzvalo posto-panie vladne većine najvećie osorčenje, popolen preokret. Poedini člani KDK so zvtčer nai:!ašali. da bo Ki»K izvaiala skraj-ne konsckver.ee ter zapustila parlamcru. Fa ne sa.no v vrstah KDK. nego tadj med treznc:šimi radikali in demokrati je izzvalo posioDanić vladne većine vei.ku ogorčenje. V reh krogih se poudaria, da so inscenirali skupšeinske dos:odke ož^i pr> stasi \ uk:čevića Dc-stvu. da dr. Penć kut predsednik Narodne skuoSĆIne ni obžaiov.l napada na pred.sednika KIK. marvjč pr^ci-la:^al kazen za z. Kad ća. tolinačia> v ith krogih kot dokaz, da ijsra dr. Perii pod enim klobukom z e. Vukićević^m. V ten krogih smatran), da ie oosrai dr. l'e^.c r,*3-uiognč kot oredscdn.k N^-od::j skuSč n? Prevladuie oa boinzen. d«j »;i ;nojjlt. K[)K sprejeti tako usodne s'j in zapusrij Btvgrad. kar bi imelo »M'h^e u,:s!ed;ce i za državo i za Narodno skuDičino. Zani-i-.ivo ie. da se ie danes v rad k:.'iskjin ten-trumu zatrievalo, da se ie vladna koalicija po zadnj.h dosodkih «>.-:* *.i» i iako sl.i'u, da bi moK'o še pred sprejet:e-n proračui.a priti do nove vladne kr;ze. Centru r.asi srnatrajo protiprečansko vla'Jo, čije šibi-ianski In hegemon stićni zui~i*' seda; še boH kaže obstrukciia predsra\niki>v P'e-čar.skih pokraiin. za absolutno nevzdižno Nova vluda. ki bi izš!a iz te krize, bi mo-rrla bit: faktično predstavnica ?rbov, Hr-vatov in Slovencev ter bi morala izvesti priprave za revizije ustave, ki postaja vedno aktualneiša. Nervpzno pričakovanje sklepov KDK Seja kluba se nadaljuje popoldne. — Vladna večina s svojim postopanjem onemogoča mirno poravnavo« — Beograd, 2. marca. Z naivečjo nervoznoitjo in napetostjo pričakuje vsa politična javnost sklepe kluba KDK» ki je začel svoja posvetu van ja dopoldne in jih nadaljuje še popoldne. Vsi se zavedajo, da bodo ti skltpi usodne-ga značaja za nadaljni razvoj notra-njepolitičiie situacije. Po^topanje vladne većine napram opoziciji KDK na-ravno>t sili, da se v borbi proti hege-monističnemu srbiianskemu in proti-prečanskemu režimu posluži najskraj-nejših sred^tev Solidarnost opozicije, ki se je dokumentirala v postopanju zemljoradnikov na včerajšnji in današnji seji Narodne skupščine, dokazu e, da ne gre več samo za običajno borbo med strankami, oiarveč, da se bije boj za osnovna načela državne politike. Vladinovci, ki jih je včerajšnja av-diijc-nca g. Radića skrajno presenetila, so še vedrio upali, da bo KDK omil la svoje stališe*: napram vladi in se vrnila v Narodno skupščino. To se ni zgodilo Klub KDK je imel danes vse dopoldne do 13. ure tra'ajnčo sejo, na kateri se je vršila obširna razprava o situac ji. Se'a se popoldne ob 17 nadaljuje. V političnih krogih splošno ugotavljajo, da je včerajšnje in današnje postopa-nje vladne večine v Narodni skupščini situacijo še poslabšalo in da ni verjetno, da bi mogla KDK sedaj še pepu-ščati. i * , Zopet omejitev obrata v premogovnikih TPD Generalna direkcija državnih železnic odpovedala za mare 26.000 ton premoga. — Rudarji bodo delali v marcu samo 17 dni. Med rudarji Trboveljske premogo-kopn« družbe se je danes pojavilo veliko razburjenje, ker so se razširile vesti, da bo družba primorana odpustiti več sto delavcev oziroma da bo uvedla v mesecu marcu še posebne »praznike« in sicer 8 dni, ko rudarji ne bodo delali. Rudarji so naravnost obupani, kaj-ti že sedaj ne morejo izhajati s svojim zaslužkom, ko delajo 25 dni na mesec. Prejeli smo tekom dopoldneva na podlagi kratkega obvestila iz Beograda nekatera pojasnila, ki drastično po as-njujejo brezglavo postopanje generalne direkcije državnih železnic. Dne 29 februarja zvečer je generalna direkcija kar telefonično obvestila ravnateljitvo TPD v Ljubljani, da naj družba za mesec mare dobavi železnicam le 54.000 ton premoga, od tega pa mora biti 34 tisoč ton kosovca, a 20.000 ton droti-nejšega prenioga. Gen-eralna direkcija noče v-poštevati meseca decembra lan-skega leta med družbo in njo skienje-nega dogovora, da iif:a TPD dobavljati železniški upravi mesečno 80.000 ton pretnoga Ta dogovor je bil sklenjen za dobo treh mesecev in je vseboval tud»i usodno klavzulo. da se srne ta dobava za 15 odstotkov povišati ali zni-žati. Na to klavzu!o s« sedaj generalna direkcija sklicuje. TPD je prišla radi te odredbe v težak položaj. Tehnično nems^oče je dobaviti v enem mesecu 34.000 ton kosovca poleg 20.000 ton cfcrobnejšega, ker se nahaja že v depojih 97.000 ton drobnejšega premoga. Po^^prečna dnevna produkcija TPD znaša 5.250 ton. Družba bo. če ostane v veljavi odredba generalne direkcije, primorana, da uvede ta mesec še 8 praznikov, t. i., da vsak rudar ne bo delal ta mesec 25 dni, marveč sama 17 dni. Če torej vztraja železniška uprava pri svojem sklepu, bo 7000 rudarjev TPD primoranih ta mesec kl.iub napurnemu delu do-besedno stradati. Kakor nam javlja jo iz Beograda, je tja prispel generalni ravnatelj TPD g. Rihard Skubec, da posreduje pri generalni direkciii državnih železnic, naj razveljavi svoj skCep z dne 29. februarja t. 1. DR. MARINKOVTĆ ODPOTO-VAL V 2ENEVO — Beograd. 2 marca. Danes popoldne cb 1^. odpctuje zunanji ministe dr. Marin-Icović v spremstvu svojegra kabinftnesra sefa v Zenevo, od koder se napoti po konfe r^nci ministrov Male antante v neko Iranco ?ko KlraviliSče. ODBOR ZA INTERPARLAMENTARNO UNIJO — Beograd. 2. marca. Na izpraznjeno tnesta v odboru za interparlamentarno unijo, ki mu pred«*«»Huje bivši zunanji ministar dr. NinČić, »o bili izvoljeni sl-^deČi radikal-ski pfvslanri: dr. ^*e£-dan MilaSinovid, Gjuro Jnnković, dr. Jev-remović in Ratko Parežanin. Zopet lizel Danes okoli 6. ziutrai je bila reSevalna pestaja pokiicana, nai neinudt>ma priđe av-toinobil Dred neko hi§o na Miklošičevi ce-sii, ćt-š da se je tam zasiruDtla neka mladenka, ker te izvild Dribl.žno za en žna-niarček iizola Rcš:ini avto je odpelial mladenko. 24!e:no M.lico U., usluibenko v Fol-lakovi tovarili čevliev v iavno bolnico. Vzrok zastruplienia ie bil kai čuden. Mf-I ca ie zabublienj v nekesa tliiso pri večji ljublianski tvrdki. Ona in nien izvol.iencc Josko sta se liubila vn sra skicnila. da se v kraikem ooroiita. Toda JoSkovS siarSi so odločno nas^ro:ova!i tei zakonski zvezi. Snoii ie bila Milica na Juškmcm domu. Danes zjutraj pa ie iz obupa Dograbila za lizol ter «a v-pričo svuie&a izvolienca i7-pila. Joško ie šj Diavočasno zapaz 1 obupni čin svoie izvolienke ter li izvil iz rok čašico. Takoi ie cbvestil resevalno postalo, ki Je Mil co o-dDeljala v bolnico, kjer so ji izprali žolodec ter ie sedai izven vsakr nevnrnosti. Tržne cene v Ljnbljani Od zadnje objave tržne-ga nadzorstva i dne 15. iebru.irja «ve tržne etne v bistvu niso izprtmenile. Cenejša so p^^tala iajca. ki iih na iiKu v v.chilju, cere sadju so neizpremenjene samo srhe čc5p Je in lu-ščeni orthi so dražji ZviSale so se cene tiekaterim m!ev>kim izdelkorn, tako ,c dra/ja mnka St. 0. dražia ie tu4i pšenica. dalje iećmen. nova su^tna kmuza in ajda. Cene z-elenjavi s-o raz'i^ne Na tr^u je kot novina ajserica, cenej^a ie er.diviia. kakor tuđi moto^lec. dražji je rad;č. Tndi špinaća je cenejša Po poda:kih tržnega nadzorstva so cene na tr?u nastopne: I. Mesni izdelki: mtso v mesnicah 19, na trsu- I 19. II 16—17. III 9 — 13 te'ečje meso I 22 5t). U 20. prašičje meso F 25, II J*—2\ siani-na na drobno po kakovosti 22—24. na debelo 21 50—23 prekajetia s.'a. nina 25—30 ma"' 2fy— 2S. štrika 3 »—.1? 5\ prckajeno meso 3^^—32 50 II 25—27 50. koštrunovo meso 13—14. iagnje:ina 18—20% konjsko I 8 II 6 hrenovke ^2 kz, saiak-dl 32t tlačenka 20 polprekajene kranjske klo-base 32—35 suhe kranjske 50. II. Perutnlna, div ja ina in ribe. Koko? 25—40 po kuknvo<;ti. cveielin 25—3<1 doma-či zajec 10—25 Divjačine na trjru ni. Cene ribam neizpremcmjt ne R:b ni tr^u malo. Karp 25. klin 15. š-čuka 28—30, mrena 15, pečenka 10 III Mlečnl Izdelki: mleko I 2.50—3. su-rovo mislo 40—14 Čajno tna^'o 40 —^5 (preje 50—60) nnvadno maslo 40—44. bo-hinjsk; sir 29—32 >irček 8—10, eno iaice 1 Din. (preje 1—1 25) IV. Sadle- Luksuzna iaboika 10. jaholVa I S, II 6. III 4 (prele 5). aranže \.S0-~S. li-mone 0.75—1 f;ce 10—16, crclii Kl. lusčeni 3i>—32 (preje 30). suhe češplje 10—12 (preie R> suhe hru^ke 8—9 V M!cvsV| Izdelki: nv ka St 0 5.50^ 5.75 (nreje 5 50), St 2 5 25. St. 5 5, Si. 6 4—4.5O ka>a 6. »e>r>re-nj 5—6, jeSirenjčck 10—1?. (preie 10—13). kf-ruzrin mnka 3.50 —4, (preje 4) koruzni zdrob 4—5 pšenični zdrnb rV—7. ržena moKa 4.50—5, n—3O5 (pr \ie 2^0—290). aj-da 2sO— 290 (preje 275 —2^1) fi/lol ribn-'Čan 42^ pre^eličar 5?5. grah 430—sno. lcča 700—900. VI. Zeleniava. Ajserca 16—1ft, moto-vilec 18 (preie 20), radi.? 12—20 (preje 12—16). kurfijnl 10—12 (preie R—10), 5pi. nača 14—16. (preje 16— ?0>. čtbu'a 5—6. Čečeni 6—.s. kron'pir na dtbe'o 1.^5 repa 1 kisla repa 3. ks!o ze!ie 4. rdeče zelie 5—6. poznn zelie 3—4, korc-nie 2—4. peter-Šilj 4—5, zelenjava za juho 4—5. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.S55—22.915 (22.S85). Berlin 13.57—13.60 (13.585). bru-scli U—7.9275. budimpešta 9.9315—9.9615 (9.94.65). eurih lU93.5_lt;96.5 (1(^5). D.u-naj 8.UD15—«.0315 (8.0165). Landon 277.12— 277.92 (277.52). Newvork 56.77—56.97 (56.K7). Pariz 0—223.85. Praca 168.15^ 168.95 (168.55). Trst 300—3Ć)2 (301). Efekti: Cel.ska 164—0. Liubljanska kredima 135—0. Praštcd ona 88*»—0, Kreditni zavod (brez kupona) 155—0, VevČe 135—(». Kraniska industriiska 3>f>—0, Ruie 2t>5— 28<). Stavbna 56—0. $e^ir 125—0. Lesni trn: Tendenca zelo Čvrsta. Z.i-k'iiičeni 4 vagoni in sicer 1 vaeo-n desk (smreka - jelka). 18 mm. Dod.nernih, fco vagon meia po 42H, 1 vajron desk (smreia-jelka), 28 mm. monte. fco vanon meja po 525 in 2 vasroia desk (smreka - iclka), LS rriiTi, monte. media 25—26. fco va-son meja do 4«0. Deželni Dridelkl: Tendenca ra žito mirneša Cene so nekoliko nazadovale, Zakliučkov ni bilo. ZAGREBSKA BORZA, Devize: Dunai 801.65. Berlin 13.5«5, Mi!an *)1, Praea t6^.55. London 277.52 Cu-rih 10.95. Nevvmk 56.87. Efekti; 7 odst. imvest pc*ojilo 19?1 91 denar, 2 in pxil odst. drž. rente za ratnu sletu 443 — 444 Agrarna 58 — 59, Hipotekama banka '65, Ljubljanska kredina 135 denar, Praštediona 8*2 in pol, Trbovcljska 515 — 530, Vevče 140. Drava 510 denar. INOZEMSKE BORZE. — Curlh: Beograd 9.135. Berlin 13.732, Praca 15.39. Milan 27.45. Pariz J0.44, Loti-don 25.34375. Newyork 519.45. Sirili 2. tStOVENSKT N AR OD» đnc 2. marca 1928. Str* 52 Zakaj je dr. Korošec odklo-nil anketo o glavnfači? Vprašanje glavnjače je vprašanje radikalske korupcije, — Vrana vrani ne izkljuje oči. — Krivci bodo zasliSeTaH krivce. — Za preiskavo naj se delegira pre:ansko sodišce, osumljeni orad-niki naj se suspendirajo. — Slab klerikalni zagovor razmer v dr. Koroščevem farovžu« Da zagovarja «SIovenc» postopanje dr. Kor oče a povodom razprave o glavnjači v Narodni skupščmi, ko je odkJonil parla* mentarno anketo o razmerah v njej, je po* polnoma um«vno. Malo manj j« umevno, da je njeoov zagovor tako slabo utemeljen Res je, da je težko braniti slabo stvar, to« da zdrava pamet se vsaj z k>giko ne sme spretL V obrambi dr. Korošca z-imenjava da* rasnji «Slovenec» n_ pr zgradbo glavnjaoe s sistemom, ki vlada v njej. Zato piše, da smo glavnjačo pač sprejeli kot pra&tar in* stirut bivše kraljevine Srbije, da se »amo* sto jul demokrati v vladi nišo nikdar škan* dalizirali nad njo in da enako nismo čuK nobenih pritožb nad glavnjačo, ko so radi« ćevci sedieli v vladnih portfelj ih. «SIove» nec» bo vsekakor priznaj, da je že precej časa od tedaj, ko so bili samostojni demo* krati v vladi in da je bilo prva leta po voj» ni manj prilike m »redstev za razširjenje beograjske jetnišnice spričo ćelo kope dru* gih nujnih pr^blemov. kakor pa jih je po desetih Ietih obstoja naše države. Ce pa pravi, da se nišo čule tedaj nobene pritož« be, je to samo dokaz, da se pač tedaj nišo vršite take svinjarije v glavnjači, kakor se sedaj pod kleroradikalnim režimom. Kjer ni to/n i ka, ni sodntka Smešna je seveda «SIovenčeva» trđitev, da je dr. Korošec prvi, ki se je lotil tega problema. Če bi ne bilo nujnega predloga KDK, bi se ga gotovo ne lotil. Ker pa je dr. Korošec odkkmil parlamentarno pre* iskovalno komisijo, ki bi naj ugotovila res-nično dejansko stanje ne samo v poslopjti glavnjaoe, ampak tuđi v policijski upravi, je dokazal, da se boji resnice, da hoće šči* titi svoje radikalske zmreznike, da je pri* stranski in da od njegovih obljub zaradi ureditve raziner v glavnjači, ki je Jtultumi skandal prve vrste, ne moremo mnogo pri« čakovati. Ako bi dr Korošec pri«tai na predlog o anketi, bi odvrnil od sebe velik del odgovornosti, tako pa si jo je le nove* 6al. «SIovenceva» trditev, dt je dr KorošČe* va oseba sama po sebi jamstvo, da bo raz» mere v glavnjači razčistil, ni nić kaj ver* jetna. Dr. Korošec je šef parlamentarne de» legdcije, ki je že nad eno leto v vladi, in kaj nam je dal? Bil je takoj po prevratu colo podpredsednik vlade in pozneje po* novno minister, pa ga razmere v glavnj«či nrso prav nic rarburile. In vsi še dobro ve* mo, kako žal'ostno se je končala dr. Koro* ščeva, pred leti teko bombastično započeta akcija proti korupciji! Kterikalci so za skle* oo vladne leće preprečili fzrocitev radi kal« skih korupcijonistov sodišču in tuđi zako* na proti korupciji, ki so ga tedaj napove* dali, še doslej nišo predložili In vprašanje glavnjače ni samo vprašanje pomanjkljive stavbe, ampak je pređvsem vprašanje radiš kalske korupcije, ki jo sedanja vlada v pol* nt meri tolerira. Poznamo dr Koro&ca in prav zato ne verjamemo v njegove obljube Vlada seveda ni mogla povsem ignori* rati strahovitih obtožb. ki so bile iznesene o razmerah v glavnjači v Narodni skupšči« ni. Zato je dr. Korošec tuđi obljubil, da bo izveđel strogo preiskar© o vaeh teh obtož* bah. Da bi javnost smatra U to njegovo iz* javo za resno, je tuđi odredil, naj se ste* nografski zapisnik predvčerajšnjc »ej« Na* rodne skupščine dostavi državnemu pravd* ništvu, da uvede postopanje v vseh nave* denih prime rih. Sprićo tega vpraSuje n. pr. zagrebški •Jutarnji list», kdo bo vodi-1 preiskavo proti uradnikom in uslužbencem glav njače, ki jih dolže, do so mučili ljudi, da so are ti* rancem lomili roke m noge, da so posilje« vali are ti rane ženske, da so nekega areti* ranca vtaknvli v vrećo m ga vrgli v Dunav it&? To preiskavo bodo voditi isti uradnu ki, ki so tuđi obtožent. Dogodilo se bo, da bo državni pravdu i k, ki mu dela v gtav* nj adi kon veni rajo, ker dobiva ugodno gra* divo za obtožnice, tozil uradnike v glavnja« či, preiskavo pa bodo vodili isti uradniki proti samim sebi. Preiskavo bo vodila ista policija in Simić bo zasli$e\ral Pavlovića, Pavlović pa Sirnica, v najboljšem slučaju pa te bo določil kak uradnik notranjega mmistrstva, da vodi prerakavo proti svojim tovarišem vz uprave mesta. Ce bi ta urad* nik proti Shniću in Pavloviću uporabil vsa ona sredstva, kaJcor jih ta dva uporabi jata napram svojim areti rancem, bi gotovo pri* znala ne samo, da sta pretepala, ampak tu* di jedla žive ljudi, ako bi se to zahtevalo od njih. Naravno je, da se ta preiskava ne bo vodila objektivno, temveč po na\*om ditih vlade, ki ji ni za ugotovitev resničnih dejstev, kakor je pokazala razprava v Sam rod^i skupščini In tako pribaja iagreb5ki list do zaključka, da bi imla odredba dr Korošta s.imo sedaj popolnoma objektiven rezultat ako bi se preiskava porerita kakemn pre-fanskema -»odišfo. Pr*>d Tsem pa bi hilšra popolnoma o««im1j*»ni V enakem smislu piSejo tuđi mnogi drugi listi. Poleg vseSlovenČevi« zagovori dr. KoroSoa m njegovega sedanjega farovža. beograjske gbvnjače ne bodo dosegli ti stega uspeha, ki si ga SLS v svoji odvisnosti od radikal-pkih korupcijonistov želi. Pisane zgodbe iz naših krajev Aretiran italijanski dezerter. — Tragična smrt tihotapca___Kdo je zakrivil letalsko nesrećo pri Rajlovcu? — Lažna grofica Krasinska. — Aretacija mednarodnega sleparja. Naši graničari so včeraj ustrelili v občini Horgoš r>ri Subotici nekega mla-deniča, ki je liotel pre>koračiti mejo brez potnega lista in se na trikratni poziv ob-mejne straže ni odzval. Zgodilo se je to pred polnočjo. Vojaki so opazili neke^a moške^a, kako koraka proti madžarski meji. Bil je oddaljen kakih 100 m od meje, ko ga je straža pozvala, naj ob-stane. Tedaj se je neznanec spustil v beg. Ker se na trikratni poziv ni usta-vil. sta oba vojaka sprožila in begurca smrtno zadela. V žepu ustreljene^a moškega so našli legitimacijo na ime Bogoljuba Štefanovića. trgovca iz Ku-manova. Vest o traeični smrti mbde-niča, ki je nameraval preko meje brez potnega lista in najbrž z namenom. da bi iz Madžarske trhotapil blago v našo državo, se je hitro raznesla po vaši Horgoš. Okoli trupla se je zbrala mno-žica in neka služkinja je v ubitem mla-deniču spoznala svojega fanta Ivana Perčenija ki je stalno bi val v Horgošu in je torek nenadoma izginil. Policija je uvedla preiskavo. da ugotovi, ali je ustreljeni Stefanović ali Perčeni. * Iz Sarajeva poroćajo, da je posebna vojaška koinisija včeraj na kraju letal-ske nesreće* ki se je predvčerajšmim pripetila v Rajlovcu pri Sarajevu, ugotovila. da je nes-rečo zakrtvil narednik pilot Simić. ker je z aeroplanom manevrira! zelo nespretno. Ko se je letalo dvignilo v visino kakih 300 m, je pilot Simić napravi) nagel obrat na levo. Castniki in vojaki na aerodromu so takoj opazili, da je pilot napravi! premaj-hen obratni krog in je s tem Igubil rav-notežje. Letalo se je nagnilo na stran in začelo padati z ertim krilom proti zemlji. V zadnjem hipu ?e Dilot ar>arat vzravnal. Toda bilo ie že prepozno letalo je treščilo z vso silo na tla tako. da se je motor zaril pol metra v zemljo. Tedaj je pocila posoda za benoin. ki se je razlil po letalu in se vnel. Ves aparat je bil z letalcema vred hipoma v piamenu. Popolnoma sežgana ponesre-ćenca so z naporom izvlekli izpod raz-valin in ju pokopali z vojaškimi častmi. • Včeraj so odpeljali Julko Črnokra-kovo. ki se ie izdaiala za grofico. iz umobolnice v Zagrebu v policijske za-pore ker so zdravniki spoznali, da ne more odgovarjati za svoja dejanja. Na vsa vprašanja preiskovalnega sodnlka je odgovorila, da ničesar ne ve. Ko so ji povedali. kaj vse je počela, se je začudila. Z lažjo je oslenarila trgovca Mailenderja za 7000 Din. Oblastim se je izdajala pod napačnim imenom. Za-nimivo je, kako bi se Julka leta 1922. kmalu omožila s trgovcem Andjelkom ŽarkoviĆem. Predstavila se mu je kot Julka pl. Padovsky. soproga kapetana srbske vojsske. Žarković je iskal bogato ženo. da bi razširil svoje podjetje. Julka mu je pisala, da ima velikanska po-sestva v Zagrebu in Subotici. Ko sta se sestala, mu je ponovno rekla, da se more o ntenem bogastvu prepričati pri notarju Božidaru pl. Gaju v Zagrebu. Izmamila je od lahkovernega trgovca 800 Din pod pretvezo. da rabi denar njen stric, ki je trenutno v denarnih stiskah. Se zarrfmivejša }e njena pu-stolovščina z uradnikom Petrom Ivani-Ševićem. Po posredovanju po§tnega uradnika Marka Oštreca se je lažna grofica seznanila z Ivaniševićem. Prosila je Oštreca. "ai uredi njeno poroko z njim pa mu bo potem povnvla vse stroške in mu dala Se nagrado 4000 Din. Denar da ima naložen v neki banki. Oštrec je res naiel sobo v nekem hotelu, kjer je «grofica* oreživda ne-kaj lepih dni v objemu svoiega bu **>če-ga moža. Oštrec je ootrošil za grofico več tisoč dinarjev. Nekega dne pa je prišla k njemu Julkina mati in mu pove, da je njena hčerku umobolna m nima niti prebite pare. Julka Crnokrak je bila že večkrat predkaznovana in izgnana tl Zagreba. * Iz Splita poročajo, da je tamošnja policija aretiraia mednarodnega sleparja Milana Bugarskega. V Splitu se je iz-dajal za univerzitetnega profesorja Mito Jovanovića. Pred dvema letoma je Bugarski osleparil Agencijo Mundus v Dubrovniku za 320.000 Din. Po tej veliki slepartji je Bugarski izginil in oblasti so izdale za njim tiralico. Slepar se je dolgo skrivah Te dni je pa neki uradnik agencije ki jo je Bugarski pre-varil, slučajno naletel nanj v Splitu. Bugarski je živel zek) razkošno. Policija ga je aretiraia. ko se je izprehajal v družbi dveh dam iz odlične splitske družbe. Z damama se je mednarodni slepar kretal v najboljših lokalih. Na policiji je trdovratno tajil svojo identi-teto. Pri njem so pa našli legtimacijo na ime njegove sestre Katice Bugarski. Splitska policija je obvestila o aretaciji beograjsko policijo ki že dolgo i sce mednarodnega sleparja zaradi različnih poneverb, ki jih ie izvršil v Beogradu, na Dunaju, v Gradcu in tuđi v Ljubljani ter drugih večjih mestih. • Iz Subotice poročajo, da je subotis ška obmejna policija v Kelebiji ujela v blizini madžajske meje sumljiveca mošVega. ki ie bil oblečen v italiiansko vojaško uniformo. Hotel je prekora* čiti mejo brez potnega lista. Aretira* nec je izjavil, da se piše Johanv Lun* gano in je italijanski narednik. Pred dobrim mesecem |e pobegnil iz Italije ob priliki vojaških manevrov na itali* janskosjusoslovenski meji. Služil je v videmski garniziji. Nekaj časa se je ?K>tepa! brez cilja in se končno odio« čil, da pobegne na Madžarsko, ker ie čital, da so Italiiani in Madžari vel'ki prijatelji Z uniforme je streal voja« §ke znake in prišel v Zagreb, kjer se ie mudU n« kaj dni. Nato se je napotil peš preko Osijeka in Som bora v Subr« tico Potoval je 40 dni in živel od mi* loščine. Spal je pod milim nebom ali pa v kaki sudi. V Subotici se je zadržal pol dneva in se takoj nato napotil pro* ti madžarski meji Seliake je spraše* val, kako se pnde najlažje čez me'o. Obmejne patru^jc so ga pa zadržale. Na vprašanje, zakaj ie pobegnil iz ita* lijanske vorske, je odaovoril, da v faši« stični vojski ni mogoče održati. Popi» sal je podrobno vse strahote m teror, v katerem žive italijanski voiaki. Ttalis ianskrga dezerterja so izročili voja* škim oblastim. Burno zborcvanje privatnih nameščencev V sredo dne 29. februarja eto 20 se je vtšM v saknu hote a »Llcyd« polnoštevil-no obi;kani rc-djii ob;ni zbor rukajšne po-dni?'nice »Zveze privat-nih nameščencev Tugoslavijt;« Predno se je priš'o na dnev* ni red, se ie razvila d-bata o sklep-čnosti obonega zbora. k: ie konča'a z ugotovitvi. jo, da ima cbTmi zbor po r-.bm kvorum. Poročila so pod ili predsedaik Loize Jam rrik in blagajnik Franjo Falatov. nakar je bil po poročilu in pre-dlogu nadzornega od* bora predložen upravi ab?oluror!j, ki je bil soslasno spr-ejet. Nato je bila izvoljena kandidacijska komisija z nalogo, da se-stavi in predloži ct>5nemu zboru kandidat-no listo za novo upravo podružnice. Med tem Časom, ko ie kandidacijska komisija sestavljala kand datno listo, so referirali o bodnčem delu in naloa:ah podružnice do-sedanji predscrova!ci v tem vprnSanju sahtevajo noia^ila, n.Tkar Plankar iziavlja. da bo pojasnila px>da! predsedn:k Zveze Pfeifer, ki ie O ćeli za-devi podrobno informiram. Iz porociIa predsedn-ka se ie dalo posneti. da so nekareri funkoiVonarji Zveze, med temi rudi imenovani TerČelJ, radi katerega \e nastal spor, deknali za-kulis-no, brez sozlasnosti i enim d-e1< m od. bora, brez kontrole nadzomega odbora in brez vednosti članstva, ter da so formirali neki pr'rpravijalni odbor za ustanovitev nove »Zveze zasebnih nameSčencev za Slo-ve4iik>< Čita originalni zapisnik* po katerem bi inventar in tmetje »Zveze privamih nameščencev Jugoslavije« pripadlo novi orKrn'zaciji Smatra, da je ta akt in čin papo In oma nemoralen, ker si je nekoliči. na prisvojila pravico nepoštenih transak-ć) z imetjem orga-nizacije. Naglaša, da bodo krivci zato moraH nositi posledke ter da je samo od njihovesa nadajnega po-stopanja odvisno, kak§no stališče bo na. pram njihovi akciji zavrela centralna u-nrava (Medklici: Ne spadaio vec v organi zaci >o!« »Ven z niimi!«) K besedi se je priglas'1 Josip Pl^ikar t riamenom, da pojasnila Pfeiferja z nekate-rimi poda-rki tzpopotni Med kričali, ki so se zborovanja ttdele2:M samo za to, da z neumestmmi medklici, psovkami *n oseb-nimi žalitvam; poskuSajo ePrfd porokot. V nedeljo, 4. marca: >Pred (X)rokoc. GostOTanJe flanoT dunaj^kega Burg-theatra se vrši nepreklieno v torek dne 6. 1. m. ob pol osmih zvečer v opernem gleda-h^ču. Uprizori se komePepeIko<, ki se vrši po izredno niz kih cenah popoMne ob 15. v ljubljanski drami. Verdiiera opera »Ples ? maskahe v običajni naši izvrstni zasedbi se poje v so-boto. dne 3. t m. za abonente reda B. Pri nedelj^ki popoldanski upriioritvi Offfenbachove oper« >HoffmannoTe pripo-Tedke« debntira na nošeni odru mlada, sim-patiPna pevka ena. Mimi SV-hmidt, poje vlo-go Olimpije. Ostala zasedba kakor običajno z j?. Banovcem kot Hoffmannom in g. Rumpljem kot Lindorfom, Coppeliusom, Dappertutom in Mirakliem, Giuleto poje aa. Poličeva, Antonio gna. Majdireva, Nikolaja pa ga. Medvedova. Za to popoMnn?ko preGrofica Marica f kct ljudska predstava. V neđeljo iveeer se uprizori v ljubljanski drami kot ljudska predstava pri znj-Sanih cenah kome*lija »Nedeljski otl+lih«. Vodstvom osnovnih šol ▼ tjublianski okoliri. Uprava NarcKlneea g!edali5Ča v Ljubljani je pripravljena uprizoriti poljubni dan v tednu eno izmed obeh mladinskih i^er, ki sta na repertoariu, ^^n^jjulcica in škratje« ali pa >Per»elka< Posamezni sede-ii bi stali 10, 8. 6. 5, 4 in 3 Din. stoji*«* no 2 in 1 Din Potrebno je le, da ae šolska vodstva med »eboj domeni.jo srlede dneva in 5te-vila obiskovalcev Potrebno je okrog 600 po-«»etnikov, da je ffleduliSoe polno in upri-»oritev pri tako nizkih cenh mogoca. Prijave sprejema gledaliSka uprava. Isto pri-poro&i uprava tiKlr onim Šol.«kim vodstvom, ki priredijo vsakoletne majniške izlete v Ljubljane Rurk* >Pr>d poroko« ponavlja $*nt-iakoh«ki gledali^ki oder x soboto. 3. in f nedfljo 4. marea. Popoln uspeh, ki ea ie že-la burka pri premijeri in reprizi, dokazuje, da obČinstvo rado posluša komade vesel3 vsebine. Zato vabimo vse, ki Ijubijo nepri-^ilien humor, da nosetijo pristavi. V glavnih viogah nastopiio najboljši igralci odra. Vstopnice so v pretprodaji od petka dalie v trgovini Pelra Sterka. na si. Milo$ Karnifnik na Starem trjfU- Kupite vstopnice že v pred-prodaji. Rahmaninov klavireki koncert v C-motn se je v Liubljnni prvič tzvaial 1. 1912. na koncertu Filharmonične družbe (solist V Var^aV Na splošno zahtevo se je koncert 1. 1913. nonovil. Rahmaninov. rojen 1. 1873.. je evo\*or. ki se z največjo vnenio iu z naravnog z»jledno požrtvovalnostjo za svoje koncerte trudi na.«topi ta v«tT * tremi skiadbami «lavnega rojnka Jakoba Gal-iusa (Petelin). ki je bil rojen leta 1550. v Ribnici. (iallus je zložil 517 skla«Jb, pove-c:ni cerkvenetja značaja, vst* nanio za zbor, lickatere izm^d njih ludi z 26 glasov Veči-nc svojega življenja je preživi v današnji Cehoslovaški na Monsvskem in v Pragit k>r je umri 18 julija \h\)\ Gallusov! zbori so >e danes prave um^tnine ter za-htevajo Zii svoje izvnjanje izredno izvežban zbor Prepričani snio da ie zbor na5e Mati« e najboljsi interpret teh častitljivih sklndb, ki so vnžni dokumenti nnse Mare Lrlasb^ne kulture Pretprodaja vstopnic v Matični knjigarni. žBe/e zrnca KOLEDAR. Dancs: Petck 2 .narca 1°?S. katoličanl: Simpl:c;i, pravoslavni; 18 februvarja. Lav. Jutri: Sobota. 3. marca 192S. kato'ičnni: Kun gunđa, pravoslavni: 19 februarja, Ar- hioa. DANAŠNJE PRIRED1TVE. Drama: .Sestrična iz Varsave«. Opera: Zaorto Kino Matica; »Gola zapeinvost«. Kino Dvor: '.Liubimkanie«. Guslarsk! večer Tanasit'a Vučića ob 20. uri v Unionu. DE2URNE LEKARNE. Danes: Bohinc. Rimska cesta: LevstiK Resleva cesta DANES OB: 4, K-6, ?i8, 9. OLIVE F ORDEN v razkošno opremljen cm filmu GOLA ZAPELJIVOST Usoda lepe poštene doklice. ki je postala mod'.'l — Liubezen, roman« tika, smeh, veselje, plesi itd. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 V dezeSi rumenega solnca (Filmsko pred&i&rje ZKD.) Prihr>dnji program ZKD v kinu Matici Ko zopet izredno 7aniTniv in poučen Film, ki ga bo ZKD t^krat predvajula. nas po# pelje v domovino Malajcev na velika Sundske otoke. To otočje sestoji iz zelo obsežnih orokov: Sumatra, Java, B«>rneo in Celebes Naša ekspedicija, ki ji sledimo v zanimivem filmu mm nazorno prrdoču« je v p l:i vrt cm otok Sumatro, nie^a lepo, naravne krasote, šege in običaje ondotn:h prt_b;v.dcev, živalstvo in eksotično rastliti* stvo. Zlasti mnogo zanimivega nam nudijo slike iz živ?lstva S'imatra ie d'*Tno^''na najrazlićnejših vrst opte; tu najdemo naj* lepše eksemplarje orangutanov, ki so v filmu izredno naravno pot, Žiga VVohlfart. Albina Brcar, Ada Haberle, Vali Smerkolj. Vaclav V'ček, LkHja Wissiak, Anica Dt?žm?n. Zo. fija Gcrlnvič, Mari] Rus, Alojzij Sekula, Ruža Škelk. Emil Nav'nšc-k. Josip Schon-berger, Vaclav Skru2ny st.. Vaclav Skruž-ny ml., Ciril Gorup, Matija Ivanuša, Mi-lon Kosič. Josipina Peoiik in Ivan Mate. jek. — — Iz sodne službe Potrjon Ie za stal. nega pravni praktikant pri dež. sodišču v Ptuju Anton Kancier ter pomaknjejn v višjo skupino — Iz posrne službe. Tz Kočevja je pre-meičena v Mursko Soboto poštna ura-dnica Marija Pnkiž — V naše državljanstvo |e spreiet do. sed -nj italiiam^ki držnvijan Karlo Pahor, profesor glasbe v Ptuj«. — Prepovedana knj;j?a. Norranje mini-strstvo je prcpovcda'o uvažati in Š'rrti v naši državi knjigo »Der Gross - Ba'kan«, ki jo je naj>isal ital:janski novinar Cinga. relli in ki je izšla v nemškem jeziku na Dima ju. — Žebotove farbarlje železniških urad-nikov. Današnii •Si-ovcmec* objavlja pod debelim naslovom, da *drbe želcz-ni^ki u-iradniki v Sloveniji svoje prav:ce« »n to na intervencijo poslanca Fr Žvbota, katere. inu je baje generalno ravnateljstvo drž. Žcleznic spnročllo, da bodo napredovali urndniki II kategor:je, ki so bi'i pri zadnjem napredovanju prezrti oziroma crtani. »Slovenčevo« poročilo pravi, da je ljubljansko ravnateljstvo predlagalo izpop^l-nitve in korekture napred-ovanj V Ljubljani na meroda-nem mestu o takem pred-lo:^u ni Tiičesar znanega. V Beograd sploh od decembra 1927. ni bil poslan noben predlog za zadevno napredovanje uradni-kov II kategori'e. Nov predlog za napredovanje bo predložen gene^alnemu ravna, teljsrvu še le meseca jinaiia, kakor je to do'.očono v predpisih. Zeboi zna pač farbati žefczniSke uradnike! Med železniski-mi uradniki se siri povsein druga vest. namreč. da ie dobila žel. direkeja v Ljubljani po-polnoma drugaćno sporočilo iz Beograda, ki bo najbrž še bolj razburilo že-lezniške uradnike — Obnovljena zemijIŠka knjiga na Du-naju Av^stri^ki konzulat v Ljubljani je prejel nazmanilo o obnovljeni zemljiški knjigi ki je b la povodom požara v dunai-ski justični palači uničena Seznam nepre-midnin. za katere je bila nova zemlj:ška knjiga otvoriena, je pri konzu'atu interen. tom na vpogled. — Carinski o-4elk|. FinanSno ministr-stvo je skienilo, da se oddelek carinarnice Dravograd - Meža, ki je bil po sporazumu z Avsirijo otvorjen, ukine in da se ustanovi v Ble turgu odsek oddelka carinarnice Dravograd - Mcža v Prevaljah. Oddelek carinarnice Dravo?rad • Meža v Maren-bergu bodo vodili odslej organi finanene kontrole. — Zanimanje Madžarov za našo rivi-iero. Po inicijativi madžarsk h gospodarskih kregnv se Je ustanovila ageneja, ki bo posredovala med našimi ;n madžarski, mi gospodar^.kimi ustanovam1' Te dni se je mudil na Su^kii zastopnik agencije, ki namerava 'zdati kniign o na§i rivijeri 2e letos poseti na?a morska letovišča mnogo Madžarov Na^i gospodarski krogi so po-krenili akcijo, da se zirradi na Jadranu več domov za mnd^nr^ko deco — Tuđi v Zagrebu sneži. V Zagrebu so Imeli zadnje dni mrzlo vreme. včeraj je pa začelo sneži ti. Vse kale, da dobimo v mar-cu zimo. ki je nam prizanesla v februarju. — Sokolsko gledališce v Ra^ovljici po. novi v nedeljo, dne 4. t m. ob pol 16. burko • Avtomob:lis:«, ki je povzročila pri prvi uprizoritvi izredno mnogo smeha. 208-ti — Gra~bena direkcija v Ljubljani opo-zarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za montiranje in barvanje železme konstrukcije in napeljavo poti na mostu čez reko Drino na Brodu pri Foči, ki se vrsi 15. marca 1928 ob 10. uri pri gradbeni direkciji v Sarajevu. Proračunska vsota zna-ša 594.074.36 Din. Natančn^ej&i pogoji so ra-zvidni iz oglasa , ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Tur-jaški trg št. 1-1 — Imenovanja ? tarifni odbor promet* nega ministrstTa Pri prometnem ministr-ptvu je bil 1. 1926 sestavljen in imenovan tarifni odbor Ta je bil na podlagi uredbe I>rometnega ministra z dne 24 avgusta 1927. ki se nana^a na reorganiziicijo in komer-cijalizarijo prometne službe. razreSen svoje dolžnosti Sedaj je pod pisan nov ukaz, s ka-terim se impnujejo novi Člani tega tarifnega odbora. Tz Slovenije so bili imenovani v ta odbor: tajnik Zbornice TOT g. Ivan Mo-horič kot zastopnik pridobitnih krogov ter Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju in prof. Bogumil Remec, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani. Zadnnja dva sta pozvana v tarifni odbor kot zastopnika zadružništva o+lnosno agrarnih krogov. — Smrtna kosa. Danes je preminula v Spcdnii Šiški vdova železniškega nadspre-vednika ga Marija A r h a r. Pokoina je bila simpatična, plemenita žena. Pogreb bo v redelio ob 4. popoldne z Medvedove ceste št. 25. — Blag jima spomin! Fežko pri-zadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Pri knhanjo kave se je opekla. V Voglah pri Kramu je včeraj zjutraj 16-let. na posestnikova hči Marija Sekne kuhaFa kavo Pri tem je po nesreći prevrnila lo-nec ter si je oparila obe roki Dobila ie tež-ke opekline ter je danes zjutraj prišla v ljubljansko bolnico. — Slovenska Matica objavila: Poleg v časopisih že objavljenih 45 poverjeništev so ustanovljena nadaljna poverjeništva ter so iih prevzeii gg.. ^6 Dravograd - Meža: Franjo Bla/on. načelnik žel p.; 47. Ježića: Anton Germek. šolsk^ upravitelj, za Ježico. Stožice. Černuče; 48 Marenberg: Avgust Kolšek notar za Marenberg - Vuhred; 49. Ormoi- Adolf H >zina solski upravitelj; 50. Ptuj. Franc Petek, poštni kontrolor v pok ; 51 Rogatec: Milan Verk, Solski upravitelj v Sv Križu pri Rog. Slaiini, za ves okraj; 52 Slov. Đesinca: Franc Ferenčak, viš. sod oficijat, za ves okraj: 53 Slov. Konjice: Milan Vončina. sod uradmk. za ves okraj: 54. Bačka: Fran Žaren. ravnatelj »Levante«; 55 Suhotica* J Pipan, žel urad. pri direkciji drž žel.; 56 Split- Svi. toslav Pcruzzi, prof na teh. s š.; 57 Šibenik: pr>f Ivo GdlvagTii; 58. Sušak: Anton Krž'č, carinik; 59 Dunaj: Franc Blazi-na, blagajnik *Slov krožka«. Za 1. 1928 izidejo o Veliki nr>či 3 knjige. 1 znanstvena (dr Izidurja Cankarja- Zgodov na likovne umetnosti) ter 2 leposlovni, za Članarino 50 F>in, plačljivo tuđi v obrok ih po po!ož. nicah ali ob sprejemu kni:g Prijave pri pnvcrjcni§k:h a1i pismeno na društvo Na željo prospekt (oklk) Kjer še ni^o ustanovljena poverenišiva (na sedežih okr. sodišć oz. v večjih prometnih kr.ijli), se bo to v kratkem zgodilo LNianovitev po-verjeništev se mora izvrševati srstematič-no in na enoten način, torej le po društve. nem upravniku Inieresentie okrajev, v ka. terih ne bo mogoče tega izvršiti do Velike noči, naj potrpijo in bo naklada knjig tako velika, da bo moglo dru$:vo ustreči rudi po izdaji knjig p-ristopivšim članom. Do-zdal je na novo pristopilo fe nad 1300 član-nv 209-n Va čkov večer v soboto 3. III. na Tabom za -------stare in mlade.------- I? Ljubljane —lj Pogreb veletrgovc g. Grobelnfta. Včeraj popoidne so spremili številrii prijatelji, znanci in stanovski tovariši vele-trgovca g. Ivana Grobelnika k večnemu počitku. Pogreb, katerega sta se udeležila med drugimi tuđi Ijublianski župan dr Puc in podžupan g. Josip Turk. je pokaza!, kako zelo je bil pokojni v Ljubljani priljubljen in kako težko ga bodo pogrešali vsi, k; so bili z njim v prijateljskih ali poslovnih stikih —lj Ljubljanski avtomoblll. Sedaj ima. jo Ijub'janski avtom<*bilt nove številke. Naval aviomobilistov na poiciisko ravnateljstvo je ponehal, prihajajo le Se zadnji Mohikanci Pločevinaste dešCice je ;zdelala tovarna »Saturnus« in stanejo 70 Din. Za oseb*ne avt<>nv>bile je bilo do danes izdanih 210 številk. za tovnrne 85. a za mrrtorna kolesa 145. Prihodnje dni bodo izdane še neka:ere Stevilke zamuđarkom. —lj RazgrniteT »talnega volilnera imenika za TolitTC obeinskeca odbora ca mest« Ljubljano, la volifve v Narodno »kupšeino in za volitv« ▼ obla^tno in sresk« sknp^in«. V smislu člena 6 zakona o volilni imenikih sp javno razglaba, da je stalni voliloi imenik sa rolitT* oWinskepa odbora la mesta Ljubljano. ta volit** v Narodno skupština in «a volitve" t oblastno in sresko »kapWino ori deželnpga sodi§ča potrjen t«»r e prilike, pridrie polnoštevirno ki pravočas^no. V ta namen je tuđi vstoptiina zelo znižana. Pri tej priliki predava o srbski narodni pesmi % prof dr. Lah. 207-n —!j Ruska Matica. V sobo-to dne 3. marca se bo vršilo v balkonski dvorani univer-ze predavanje g. univ. prof. Mihajla Ja* sinskega o predmetu »Civilni zakon (brak) in njegova zgodovinac. Začetek ob 19 ur'. Vstop prost. —lj Za društvo slepin daruje narnesto venca v počasčenie spomina ge. Ane Hei- nicove rodbina Ladislav Pcčanka 200 Din- — lj Pođzveza godbenikov (Podsavez muzičara) za Slovenijo ima svoj redni »bčni zbor dine 4. marca ob 10. uri pri Llovdu 35-T — lj Vab'lo. Na prijateljski sestanek, ki se vrS* dne 3 marca t. !. v prostorih sek-enesa salona gosp. Mikliča, Kolodvorska ulica. Vrbiio se vsi zelozniški updltojenci, ki so bili po nove-m zakonu pre\-edeni. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. — lj Nogavice razne vr^te ▼ velllil Iz-biri kupite najceneje Pri Dobeic-o, Pred §kofijo. 35-T Jutri v soboto ob \k 9. zvećer v dvorani «Kazine» ^MODERNI PLESNI VECER^ združen s «Plesnim tumirjem za prvenstvo Slovenije* v L 1928. —lj Orkestralna generalna vaja Glas bene Matice za ponedeljkov;-.koncert bo v soboto 3 t. m. ob 20. v Unionski dvorani. —lj Za »Moderni plesni večer«, kl se vrsi jutri, v soboto 3. marca v ve ikj dvorani »Kazine« ob pol 9. zvečer, vlada med vsem ^ružabnim svetom Slovenije največje zanimanje Na »Velikem pKsnen turniriu za prvenstvo Slovenije v L 1928.«, ki se vrši isti večer od 10. — 11 ure, nastopi deset plesnih parov - amaterjev v vseh Ictošnjih dru/abnih plesih y resnem tek-movanju za naslov prvaka Slovenije. Ood-ba Negode - Jazz, Vabljeni vsi ljubitelji modernega družabnega pie?a. 203-n —lj Slovetrsko zdravniiko k^ je bila drugače zelo nemirna in stražniki so imeli mnogo posla, da so pomirili nekatere razgrajače. Pozna se, da je bilo vceraj prveja. 1 Iz C«*lia c Mesrno rledalisce. V četrtek, dme a marca se vprizori Hnžgarjeva narodna igTa »Divli lovec« — c Dražba obcitiskega lova S^oljavas se vrsi 31 marca ob 11 uri dopoldne — Dražba obč:nske2a lova Smartno v Rožrr dolini isti dan ob 10. uri dop — Dražba obč lova Grajska vas se vr$i 2 aprila ob U. uri dop. — NatanČnelli pofoii se dobe Dri sreskem ooglavariu. — c Spiotna eradbena fattmr* v Cefin ima svoj drugi redni le>*ti nbčni zbor v petek. dne 0. marca ob 7 uri zvećer v kava misle i sobi Celiskeea doma z običa}nim dnevnim redon? Stric in nečak pred poroto Pred dunafsko poroto st« se ragovarfala te dni Mariborčan Herman Jaroš in njegov stric Matz radi roparskega umora. — Matz obsojen na dosmrtno, Jaroš na lOletno ječo. V pcmdeljek se je pričel ^red dunaj-sko poroto sezacijomalen proces. Na zatožni klopi sta sedela stric in nečak. oba obtožena roparskejta umora. Zločin, ki srta Ka izvršila, je eden najbe-stijalnejših. kar jih beleži kriminalna kronrka Dunaja v povo/nem času. Gnu-sen ni samo po svojih materijalnih in seksualnih motivih. marveč tuđi po na-č'mu izvedbe. Na zatožni klopi sta sedela Mariborčan Herman Jaroš in njegov stric Gottfried Matz. Oba sta se zafcovarjala radi roparskejra uniora Ane Matzove. lastnice male slaSčičarne na Dunaju. Gottfried Matz je bil njen mož, Merman Jaroš pa njen nečak. Tretji v tej družbi je bila Matzova ljubica Ana Gotzova. O zločinu smo svoj Čas abširno po-ročali in se ea naši čitatelji gotovo še dobro spominjalo. Matz ki je imel ljubavno razmerje z Gotzovo, se je hotel iznebiti svoje žene in zahotelo se mu je tuđi njenega denarja. Zato je nagovoril svojega malopridnecca nećaka Jaroša, naj mu pomaga ženo spraviti s sveta. Obliubil mu je zato 10.000 šil;n«tov nagrade. In JaroŠa ie ornamil denar-ma-mon. S stricem sta zasnovala peklenski nacrt kako se iznebita žene oziroma tete in nacrt sta tudt izvedla. Neke nedelje popoldne se ie pojavil Matz v slaščičarni svoje tete. ki je bila precej začudenda, ko ga je zagledala. Hotela ga je nekaj vprašati. v tem hipu pa je planil Jaroš na njo. Na porrvoč mu je priskoči! tuđi Matz. ki ie stal za njima. Pograbila sta nesrečno ženo in jo tre-ščila z glavo ob steno. Imela je še toliko moči da je klicala na pomoč, nato jo je pa pograbil mož za noge in za roke, Janoš ji je pa zadrgnil zaniko okrog vratu in jo pričel davi-ti. 2ena je obup-no prosila, na jo pustita živo. Matz je pa cinično odgovoril: »Sadai ne poma-ga nič. Ce jo pustiva, naju naznani in potem sva izgubljena. Nato >o je sam davil. Bestijalna zTo-činca sta hotela nato svok> žnev obe-siti. da bi fingirala samomor. toda uso-da jima je prekriža'a račune. V tistem hipu- je na-mreč stopila v lokal neka ženska in zapela klicati policijo. Cim jo je Jaroš opazil. je pnstrl svo>o žrtev in pobegnU iz lokala, Matz se je pa skril pod mizo. Pri razpravi. ki je nudila žalostno sliko moralne pokvarjenosti zloćinske trojice, je Jaroš priznal svoi zloćmi. dočim je Matzova ljubica Ana Ootz priznala, da je vedela. da kani Matz svojo ženo umoriti, ni ga pa nagovarjala k temu in tuđi ni mislila, da mis'i Matz resno. In dočim sta prva dva knlikor toliko skesano priznala svoh> krivdo, ie ostal Matz zakrknien. Valil ie vs:> krivdo na svojega neOaka in na svoio ljubico, kopičil je laž za lažjo. samo da bi se izmazal. Dejal ie tuđi. da ie božja-sten in da za svoje dejanje ne more od-govarjati. Drxrodiio se te ce'o Ja ie med razpravo blatil svoio žrtev, svojo pokojno ženo in ga ie moral predsednlk radi tega opominiati. Izkazal se je kot brezvesten in do skrajnosti ciničen zlo-čiiiec. Razprava je trajala tri dni. včerai pa je bila razglašena obsodba. GottfreJ Miitz je bil spoznan krivim roparskega umora z 11 : 1 glasu in je bil obsojen na dosmrtno ječo. Tuđi Jaroš je bi spoznan krivim roparskega umora, bil pa je obsojen samo na 10 let ječe. ker so porotniki zanikali dodatno vnraša-nje. da-li je imel od svo'ega dejania dobiček. dočim so pri Matzu tuđi potr-dili soglasno dodatno vprasanje raJi poneverbe. Ana Gotzova je bi'a opro-ščena. Proces je vzbudil v dunajskl javnosti ogromno zanimanje in je bila sodna dvorana vse dni nabito poina. Obsodbo je Jaroš mirno sprcjel. dočim se je Matz onesvestil. Komocija v Vatikanu V tajnih prostorih Vatikana poslu* je že od nekdaj tako zvana Sacra Ro> mana Kota, vrhovno sodišče za razve« ijavljenjc katoličkih zakonov. Katolik) vsega sveta, ki jih je zadela nesreća, da so stopili v zakonski jarem, v kate« rem se ne počutijo dobr >. se zatekajo k temu sodišču, da napravi konec nji» hovl nesreći in jim omo^oči pričeti novr življenje v novem zakonu. Toda te dobrote so deležni samo oni, ki la« hko pogreše par sto tisoč lir. Da je temu res tako, priča dejstvo, da se je obrnilo lani na vrhovno sodišče za raz» veljavljanje katoliških zakonov izmed 600 milijonov katolikov samo 52. Akti tega sodisča spadajo med naj« zfiupnejŠe v Vatikanu in so tako dobro shranjeni, da ne more nihče do njih. ražen članov sodišča. Na splošno za« čuđenje je pa napravi! Vatikan letos izjemo in je izdal javnosti nekatere za* nimive podrobnosti iz poslovanja sodi« šča, ki je ustanovljeno samo za privi* iegirance. Lani se je obrnilo na vati« kar.sko sodišče 52 bojjatašev, od kate* rih je doseglo svoj namen samo 27. Znani so tuđi motivi, ki so bili odio* čilni za razveljavljenje zakona. V enem primeru je šio za nasilje in strah, v drugem za nemoralno življenje ene« ga zakonca, v petih primerih en zako> nec ni bil zadovoljen s svojo boljso polovico, dalje je šio za aokazan od* por proti potomstvu, za utajitev prve» ga zakona, za bližnje sorodstvo med za« konci itd. Kurija ir tuđi iz-M.t, iz ka« terih držav so bi'i boga tust ki so >-hoteli ločiti. Iz Italije iih je b'lo 7, iz VarŠave 2. z Dunaja 2. t/ Pariza 2, iz Solnograda 2, iz \V estminstra 2, iz Du» blina in Avstralije po 1. Ćlovelc se nehote vprašuie. kako %r> mogle priti ni dan te o<)Jrobnosti iz poslovanja taj nega sodišć*. ki priča o dvojni morali ćelo tam, kjcr ic stekajo \!»e niti katolicizma. Na to vprašani« urfpovarja fašizem. Mussoiin. ^i na v*e načine prizadeva razmn<*>?ti prebi val« stve Italije. In Sacra Romana Ror« sr.^atra za svojo dolžnost ponukati rru •jri tem s propagiraniern zakonov med Itajjani doma in v tuj'r*i Kdur ima dovolj denarja, se torej lahko resi za» konskega jarma, kajti vatikansko so« dišče je za primerno nagrado vedno pripravljeno kršiti temeljne zakone katoliške cerkve. Zubkov ne priđe iz afer O Zubkovu prihajajo na dan vedno lepŠe stvari. Skandal, ki ga je povzro-čil v baru Casanova, je dal povod za odkritje novih pusiolovšćin, za katere niti njegova nadebudna boljka polovica ni vedela. Včeraj se je po Nemčiji raz-širila vest. da je bil Zubkov že v Rusiji poročen. da pa je svoj zakon prikri val. Ta vest. ki utegne imeti za Zubko-va fatalne posled;ce, je bila lansirana iz Bra-tislave. V Bratislavi živeča Rusima Ana Pavlovna, žena nekega mest-nega uradnifka. zatrjuje. da je Zubkov njen rodni brat, navedla pa je tuđi, da ie bil mož v Rusiji Že poročen. Njegov zakon da je bigamija, ker od svoje prve žene v Rusiji ni ločen. Bratislavski listi prinasajo o tem sledeče zanimive podrobnosti: Ana Pavlovna se Je 5 svojim moiem seznanila v Rusiji, kjer je bil ta vojni ujetnik. Te dni je prejela od svojeg a očeta iz Moskve izrezek nekega ruske-sa lista ki prinaša sliko Zubkova. Oče je spozna] v sliki svojega že osem let pogreAanega sina. Tuđi Pavlovna je ta-koj spoznala svojega brata. In doOim Zubkov svečano zatrjuje, da je sin ba-rona in univerzitetnega profesorja, pravi njtrgova sestra, da je niun oCe priprost čevljar iz Moskve. Zubkove trditve torej ne drže. Bratislavska policija je o vsem tem obvestila berlinsko, ki bo seveda skušata ugotoviti. če so te na-vedbe resnične. Pa tuđi drusače ima Zubkov mnotro masla na glavi. Hohenzollernci so m'a-dega Rusa že popreje postrani gledali in njegov zakon s princeso Schaum-bu-rg-Lippe. ki je sestra bivšega nein-škega cesarja jim ni bil po volji. Zato so samo iskaH r>rilike. da zakonca zopet razdvoje. Zubkovi skandali so ž© dali povod temu. drugo dejstvo. ki je Hohenzollemce spravilo iz ravnoteža, pa je da gmotni položaj princese ni več tako rožnat kot se zdi. Zubkov se je namreč zaplete] v razne špekulacije, ki so požrle ogromne zneske. zlasti je pa invest ral velikanske vsote za projektirani prekooceanski polet. Princesa. ki ima sicer letne apanaže okoli 50.CK)0 mark. je zaila v p'ačilne težko^e in zadnje čaše je morala ce!o izstaviti več menic. Zubkov je v Berlinu iskal poso-jila v znesku več milijonov mark. kot garancijo pa je nudil ves nakit prin-cese, čigaT efektivna vrednost znaša več milijonov mark. Baje so Hohen-zolernci ukrenili vse potrebno, da na-pravijo Zubkovemu početju konec. princesi pa nameravaio postaviti upravitelja premoženja. So odniki bi tuđi radi ves nakit in drugo imetje princese proglasili kot rodbinsko last. Zubkovu se torej ne obetajo preveč dobre perspektive. Tudi rekord V lovu za rekordi so AmeriČani ne« dosegljivi mojstri in v tem pogledu jim pač nihče ne more konkurirati. Američani *si laste vse rekorde, pa naj* si bodo pametni ali neumni. Sicer jim v sportnih discipiinah Evropa že dola konkurenco, toda na drugih poljih do* minirajo izključno Američani. Tam imate prvake za snaženje čevljev, rc« korderje, ki sede ćele tedne na vrhu kakega droga, plesne in bokserske re* korderje. ljudi, ki naj več na svetu po# pijejo in pojedo itd. Toda mesto Newyork je doživclo te dni redko slavo, da ima tudi rekor« derja, ki je pojedel največ česna. V Newyorku je razpisal neki gostilničar originalno tekmovanje in je ohljubil 1000 dolarjev nagrade onemu, ki poje največ česna. Prijavili so se samo trije tekmovalci. Zmacal je Italijan Joscph Bal lavi a, ki je požrl tri skodelice česna, dočim se je njegovima konkurentoma ustavil že pri drugi skodelici. Mož si je torej priboril naslov svetovnega pr» vaka v uživanju česna. Kako se je po« čutil po ztnagi, listi ne poročajo. Preklic Pođpfeani preklicujem svojo izjtro od dne 15. juli ja 1927, katera se tiče aret«cij» moje *>prog€- /v.an Jurkovič, st roje vod ja. Ljubljana, 2. maret 1Q28. 210/n Stran 4. •SLOVENSKI NAROD» đne2. maret 1928. Mev 5? ; žBoljševiški vohuri ^ — ■■ ,r/j<>£Mr s^'j^viaOku zuak's Roman XIV. Trgovski potnik Jackson je našel t Puebiu v hotelu Concordia Georga ze-lo lahko. ker je mladi in nestrpni Ctowy prežal na vsak vlak, ki je prihajal od zapada. Na nestrpna Georgova vprašanja je odgovarjal Jackson ali Mac Ltan mirno in oprezno. Nevarne bolezni miss Luise sploh ni omenih ker ie bil prepričan, da bi vročekrvni Georg tak oj pohitel v Harwest. Toda detektiv je imel za Ge-orga drugo važno na'ogo. Mac Lean }e povabil Georga v svojo sobo. Zaklenil je vrata in izjavil, da bi rad s svojim srostom zaupno spregovo-ril. Intorrniral se je nainrej podrobno o niegoverii življenju, o navadah. o rmja-teljih in znancih. s katerimi je občeval v tiradu in v soli. Georg je povedal vse odkrito, ker je detektivu brezpogojno zaupal in ker je čutil. da ga veže z njim iskreno prijateljstvo, dasi sta se komaj spoznala. Potem je pripovedoval Mac Leon o sebi. toda kmalu ie nrešel na svoj oo-fclic. ki sa ga je izbral prostovoljno. Posebno navdušeno je pripovedoval, kako lovi že već let razne zločince in pu-stolovce. Iz njegovega pripovedovanja je Gorg spoznal. da je Mac Lean izvr-sten detektiv in da opravlia detektivske posle s pravo ljube: ijo do pokliča. Georg se je zavedaV dn ie zadovn :~-gove Luise v zanesljivih rokah in da brezvestni M'^rdet ne uide roki pnvi::e. — Iz vašega pripovedovanja sem posnel. — je dejal Mac Lean, — da so on:, ki sem irm napovedoval boj na življenje in smrt. v medseboni zvezi. Vsi ti tički so zelo prebrisani. zavzemajo visoka mesta In imajo na razpolago ogromno bogastvo. Borba z njimi torej ne bo lahka. Kdor ima denar in dobre zveze, si lahko dovoli marsikaj kar bi spravilo drugega nemudoma pod ključ. Med bogatimi najdete največ rafiniranih zločlncev, ki pa seveda za svoje zločine ne odgovarjajo, ker je z zlatom namazana roka brez moči. Upam pa. da do-seževa isti cilj če razkrinkava Mor-deta ali grofa Enselmanna. Zavzeti se liočem za vaše interese, dragi Georg. zahtevam pa. da delate tuđi vi zame. Sodeč po najnovejših časopisnih vesteh se je pomaknilo vrenje med de'avstvom v državo Jova ni deloma tuđi v Illinois. Poveriti vam hočem važno nalogo. Najini skupni interesi zahtevajo, da odidete v velike industrijske kraje, kjer boste morali budno paziti na vse, kar se godi med delavstvom. Cim o-pazite kak večji nemir ali vrenie, me morate takoj obvestiti. Gre za to, da razkrinkate provokatorje. Ali se zave-tiate. da ste dovol'j sposobni in po-gumni, da izpolnite to težko nalogo? — Kjer gre za kaznovanje in od-stranitev dr Mordeta, sem ztnožen vsega. Zanesite se name, gospod Po-\>od si bom znal ugladiti pot. Kot amater znam več rokodelstev tako, da se ne bom zdel nikomur sumljiv. — Irntnltno. Onozarjam vas pa, da hrez moie vedno*-"ti in c"ovo!ienia ne smete ničesar ukreniti in da se ne smete spozabiti ta^o đalte. da bi komu izdali svoj namen. To mora ostati strogo tajno. Odpotujete že jutri v San Luis. Nastanite se v privatni niši. To pismo, ki ga izročite profesoriu mr. Robinu — točen naslov je na kuverti — vam od-pre vrata Mr. Robinu lahko zaupate vse. Iščite v San Luisu in čak»ajte tam, da dobite nova navodila. Za slučaj, da dobite povePe za Chieago, vam dam pismo na mojega bratranca mr. L Li-pira, trgovca, ki ga boste po naslovu lahko našli. — A vi? — je vprasal Georg in spravil obe pismi. — Imam opravka v Denveru, ka-mor se vi ne smete pokazati. Sicer vam bom pa itak pisal. kako in kaj je z me-noj. Ker vem. da nimate prevec denar-ia. ga vam posodim. Denar sem položil v kuverto. k«er nočcm. da bi ga šteli. Ko se zopet snideva, napraviva obračun. Pripravite sp na pot. Mac Lean je podafl Georgu obe roki in mu gleda] v oči. — Nerad se ločim od vas, toda de-lati morava vsak na svojo pest Bodite previdtai, pazite na vse in mkomur ne za up a i te. — A miss Luisa? Pravite, da je zdrava in da ji ne preti nevamost? — je vprašal Georg. — Zagotavljam vas. da je y oskrbi dr. Pratta na varnem in da jo boste kmalu videli, srečno in zadovoljno. Georgu so stopile solze v očL Objel je Mac Leana m zašepetal vidno gi-njen: — Bog vam poplaćaj stotero, za to uteho! Potem se je obrnil in naglo odšel iz sobe. Mac Lean je pogleda! za njim in vzdihnil: — Ce bi vedel, če bi vedel, ubogi dečko! • Dve uri po Georgovem odhodu je dobil Mac Lean ali trgovski potnik mr. Jackson, kakor je bil priglašen v hotelu, pismo od dr. Pratta. — Ah, ah, moja dražestna Betsy se vozi morda ta hip skozi Pueblo: torej hitro za milim angelčkotn. — se je smejal Mac Lean in hodil po sobi s pismom v roki. S popokianskim brzovla-kom se odpeljem za njo. Ob petih bom v Denveru. Danes ali hitri je ne sme-m posetiti, pojutrišnjim pa že napasem svoje oči in potolažim svoje srce. O. kako hrepenim po tebi, dražestna Betsv! Pueblo je oddaljeno od Denvera 160 km, ki jih prevodi ameriški brzovlak v dveh urah. Gospod Jackson se je dobro pre-skrbel z novinami da bi mu med vožnjo ne bilo dolgčas. V Denveru je izsto-pil in odšel v mesto, ki mu je bilo oči-vidno dobro znano. Drugi dan se je ustavila pred palačo, kjer so bili v pritličju do Ave 48 bančni prostori, krasna kočija, iz katere je sto-pil elegantno oblečen mladenič z lepo aktovko pod pazduho in odšel skozi na stežaj odprta steklena vrata v palačo. Bilo ie jasno da to ni navaden klijent, ki zna potrpežljivo čakati. Iz žepa je potegnil vizitko ni jo izročil obenem z dolarskim bankovcem prvemu slugi, ki ga je zagledal. — Rad bi govoril z gospodom ravnateljem. — Izvolite za menoj. — je dejal pre-senečeni sluga in hitro odprl odličnemu gostu vrata. Mimo grede se je ozrl na vizitko in opazil na nji krono. ki jo American sicer ne priznava. vendar pa visoko ceni. Tujec je vstopil v pišamo. y kateri je sedel za pisa'no mizo osamljen star gospod. Uradnik je vzel vizitko, vstal hitro in uljudno pozdravil odličnega gosta. — Gospod markiz. razpolagajte z menoj. — Hvala, — je odgovoril mladenič. — Zelo vam bom hvaležen, če mi sto-rite uslugo. Gospod ravnatelj. Ali bi mogel takoj govoriti z gospodom King-headom? Markiz Grawe de Darance ie debelo pogledal ko mu je ravnategj izjavtl. da prihaja prezjrodaj. — Kako to? Pravite, da je v Ameri-ki ob enajstih prezgodaj? Jaz sem pa že Šest ur na nogah. — Ah. ne. ne, navadno niti ob devetih ni prezgodaj — je hrtel zatrievati ravi-atelj. — Toda šef je že več dni bo-lehen. Vendar ga pa vprašam po telefonu, če dovolite. gospod markiz. Izvolite cigaro? Sedite, prosim. Markiz si je izbral cigaro, jo prižgal in sedel v naslaniač. — Veseli me gospod markiz. da as lahko takoj predstavim sefu. Izvolite za menoj. je dejal ravnatelj in odložil sluša I ko. — Gospod markiz, počastili ste me s posetom. — Bankir Kinghead je spre-jel odličnega gosta stoje. — Da. po trgovskih opravkih. Na potovanju po Amerrki me je zanesla usoda tuđi v Denver in rad bi si ogle- dal bližnje gore. Hvala za prijaznost gospod ravnatelj. — Ravnatelj se je pokkmil in odšel. Markiz se je ozrl po sobi in ko je ravnatelj odšel, je hitro zaprl za njim vrata. Še preden je presenećeni Kinghead spregovoril, mu je izročil markiz pismo. — Od dr. Pratta! — je vzkliknil bankir. — Da, prečitajte to pismo, — je dejal markiz in stopu k oknu. skozi kate re£ a se je videlo na prostrano dvo-rišče in v drugi del palače, kjer je stanova! bankir s svojo rodbino. Markiz se je naslonil na okno in stal nepremič-no. kakor bi čakal. da se zgodi za njegovim hrbtom nekaj, kar se je moralo zgoditi. Vedel je dobro, kakšen vtis bo napravilo na bankirja dr, Prattovo pismo. Kinghead je čitaj. Prebiedel je ko zid in pot mu ie obltval čelo. Težko je dina! in ko je prečital pismo, je omahnil v naslanjač. Zri je nemo predse in dol-go ni mogel spraviti iz sebe glasu. Zde-lo se je. da omaguje pod težo strašnih udarcev usode. ki ga je zadnje čaše tako neusmiljeno tepla. Slednjič je dvignil glavo in se ozrl na gosta. — Je-li to res? — je vprašal z dr-htečim glasom. — Dr. Prattu pač lahko veriamete. Dvomim da bi se upal lajfari. Iz pisma ste menda zvedeli, kdo sem. Moral sem se izdajati za markiza. sicer bi ne mogel priti neopaženo k vam. Prihajam kot detektiv, ki hoće vse videti in ve-deti. Ne bojte se. ne bom vas nadlego-val. Samo eno željo imam in upam da k) izpolnite. Ne ovirarte me pri delu in ne brteajte se zame. Če zvem kai važ-nejja. vas znova posetrm kot markiz. Mnogo mi je ležeče na tem. da ostane komornica Bersy. ki se je vrnila iz le-tovišča. ves čas v palači. Njena pomoč mi je nujno potrebna. Ce mi ne zaupate gospod. mi bo delo zelo otežkočeno in življenje vaše hčerke bo neprestano v nevarnosti.___________________^ Sospodorstuo Proti danku na poslovni promet Beograjska industrijska trgovska in obrt* na zbornica, udruženje bank tn Centrala industrijskih korporacij so poslale fi* nanćnemu mmistru s.pom«iicO, V kateri zahtevajo, da se davek na poslovni promet ukine SpK>tnenica se glasi: V gospodarskih krog:h cet« države je izz\rala veliko Jrnenadenje in začudenje vest, da se namerava>o med drugimi do» hod'ki zastaviti ^udi dohodki od davka na poslovni promet kot garancija za novo zu* nanje posojilo za stabilizacijo in javna dela. To posojilo bo najeto ra več desotletij in zato bi bila temelji^ napaka vezati nanj davek na poslovni promet in dati značaj stahn>sti tej davčni ofeiiki, Ici se pojavi ja, kakor kaže zgodovina davčne politike, sa* mo zača*no kot izredtio fiskalno sredstvo v slučajih nujne potrebe in ki je hnel ved» no za gospodarstvo države, v kateri je bil uveden, škodljive posleđice, ker se ne more prilagoditi davčni moči. Začudcnje, ki ga je izrvala vest o za* stavljanju dohodkov od davka na posložili promet, je tembolj upravičeno, ker gospo« darske zbornice in organizacije v naši dr* žavi že ćelo leto zahtevajo, da se ta davek ukme m ker sta tuđi vlada in Narodna skupščina priznali, da je neznosem m škod* ljiv. Med drugimi gospodarskim! organiza» cijami so vam, gospotl minister, predložile 30. januarja 1927. Trgovska, industrijska in obrtna zbornica v Beogradu ie bila na« glašena v resolucijah V. rednega kongresa Trgovskih zbornic in organizaci] 3 in 4. septembra 1927 Gospod mmister! Davek ni poslovni promet te bil uveden pri nas v času zelo težkega stanja državnih financ kot za ča* sen ukrep. dokler država ne dobi drugih virov stalnih dohodkov. Ti viri so zdaj otvorjeni in dajejo obilne rezultate Zato so odpadli razlogi in motivi, ki 90 dali po« vod za uvedbo te v normalnem času nena« vadne oblike davka Nas davek na poslovni promet ima poleg dTugih tuđi to slabo stran, da obremenjujej© večkrat eno in isto blago, da podpira inozemskege producenta m prodajalca te>r obremenjuje enostransko trgovino, industrijo in obrt, dočim je kme« tijstvo gledte »vojih pridelkov oproičctio tega davka. V času povoljne konjunkture in velike* ga povpraševanja po blagu se je dal davek na poslovni promet prevaiiti na konzumen* ta, docim je zdaj, ko se je konkurenca po* ostTila, ko sta konrum in kupna moc kon* zumenta v zvezi s težko gospodarsko kri# zo nazadovala, to nemogoče. Zato pritiska ta davek z vso silo na trgovino, md'jstri jo in obrt, torej na g^podarske pan-oge, ki so že z drugimi davki ncprrimerno bolj obremenjene, nego kmetijstvo. Trgovina, industrija in obrt ne morejo več prenašati poleg drugih davkov še davka na poslovni promet, tem manj, ker se mora ta davek plačevati ne gtede na to, da*li se bilanca gospodarskeoa dela zaključi z izgubo ali dobičkom. Gospod minister! Sklicujoč se na nave* den« razloge, prosimo ponovno, da se da* vek na poslovni promet kot nepravićen in duhu časa neprimeren ukine Odločno za« htcvamo, da se dohodki od davka na po* slovni promet pod nobemm pogojem ne odstopijo kot garancija za novo posojilo za stabilizaci>o in javna dela. —g DavSfine na potrošnjo primora ▼ ljubljanski «blačine je Zbornica zn trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani skli-cala na dan 1. marea t. 1. w*stanek intere-sentov, katerejja ?f je na povabilo udelez.il tuđi oblastni odbornik g. dr Adlesič. Šesta-nek je vodil zbomični prf*cise<1nik g. Ivan Jelačin. ki je v svojem nagovoru poja>nil Eflavne želje in težnje interesontov, v prvi vrsti pa zelje glede tolmačenjsi pojma pora be premocra za surovino pri industrijski pr<* •Iflavi in fflnie pričetka pobiranja nove davnine. V pvoi*»m nagovoru ie na<1ali*» nagla-Sal. da je davšeina tra debata, v katero so posesrli £r^.: Dragotin H ribar. R ^kub#H'. ine Snklie. K Noot. >\r Župane, dr. \Vindisrhpr. Pfcnik. Florjan^ic, ^»mijova in Hetela Tekom debate so popamnzniki da-tajlno navajali in utem^lievnli svoje želje jjle komador drž:»jev zn krnm|>e. 30<) držajev z lopate, 1 =troja /^ žasanje kovin, t predorskecra telefona sistema Siemens in Halske in 2."> komadov posodic za biirvilo pri brzojavnih aparatih — Predmetni pogo-ji so na vpojrled pri crradbenem odelenju te direkrije. — Direkcija drzavnesra rudnika v Brezi sprejema do 12 t. m poniklbe ple*ie dobave 5kripoev Direkcija državnega rudnika v Zpbukovri pri Celju sprejema do 13 t. m. ponudbe plede dobave 900 kg bencina in ca. 700 kg raznih olj. oajboijše, najtrajnejše zato najcenejše! Tuđi starejše gospodične hočejo plesati »Lepo to ni, kaj pa s> mislite, da nas starejših gospođice^ ne vab.te na s-nhotal valćkov večer! Ali mislite, da snio me, kar nas je pad 50 al; nad 20 let. kar tako od muh, mar se bojite, da si polom mo noge. Me i tako n.MTio imele nohenega prcdpus-.a, ker se modernih in vsako leto novih pri-smodarij iz Amerike in Afrike ne učimo, zdaj pa še tako neulju-dno z nami p-ostopa-te, da se ski.ro ne siucmo udcleiiti va'č-kove^a večera v sbo:n ,^ marca na Taboru Ti>di me rade sl;šinu> poskočne melodije donresa orkestra in domaic vize dobre harmonike. Nič ne dene. če smo ft malo v let.h. pa imamo Pe vedno mlado srce m toplo kri. pa se rade i>ozabavamo, pa tuđi denar imamo in damo za pijaco. Kaj pa tišti mladi zelenci in mlekozobne zelenke, ki se ce'i večer samo vrtHo pa en malinovec posrebajo. Ali je to kaj? Pa recite, da je To priv ali gospodarsko Me se borno to že zapomnile. ker Lako krivico težko prebolimo in raje ostanemo d-.mta. Edina možnost, da se prem.sllmo je v tem, da nas starej>e prav uljudno povabiie ^e je Čas, zapom-nite si pa za vselej: C^ pa te. Sja ne storite. posledice sami nn^ite, nai ho stnra al' pa ni'.ada. vsaka pleše valček rada.« Tako pismo je prejel prirod i f\*eni ndhor starejših fanrov .n mlad'h dcklet. Odbor se ve^li, da je zanimanje za sobotni valč-knv večer tud: med starcišimi gos.^od č-nami tako živahen. Prav uliudno Vas vabimo in globoko obžalujemo svojo pogreško M stari fant'e smo či^to na Va^i strani prinesite s seboj pr skrene noge. m!ado srce in primeren drcb'ž. da v snboto 3. marca zvečer prk.i^emo na Taboru, knko se veseli stara Ljubljana, ki ]i je ta večer posebej namenjen Odbor starih fantov. -------VALČKOV VEČER------- v soboto 3. III. na Taboru. — Pf ^! Pazite! Pazite! Tlačani Velefilm zasažnjenih ruskih kmetov, razkošja in orgij pokvarjene£a plemstva ter pravičnega ma&oevanja. PRIĐE V ELITNI KINO MATICA \. & E. Skabernfc Ljubljana Največja izhira Ceškega in angleSkega sukna DRUŽBA .ILIRIJA« Premoft, drva, koks oflhe * Duntjsk« cesta 46 polec Iv Zakotmka — Tele« fon 2830 108/L Kišo z več stanovanji v Ljubljani kupim takoj proti takojSnjtmu plačiJu — Po»re» dovalci izključeni. — Ponudbc pod «S<>lnčna lcga/374» na upr *Slov Naroda*. , 374 Strojni ključavničar irurjen ▼ večji tovarni, rmo žen %lo\'cn»kega in nemškega jezika — išče stalno službo Nastopi lahko takoj. — Ponud* be pod «5igurna moč 379» na upravo «SIov. Naroda*. Vse četrtletje dobavimo šest izbranih tu« ki ino«emskih revij za ceno 80.— dinarjev. — Bralni krožek, Ljubljana, Selenburgova ulica 7/IL Telefon 2937;________33/T Dr# G. Rccoli lekarnar v Liubliani priporoća pn laprfiu m ĆfU^it teiKi»Ć*h ieU»dca s^uir, prei? ku*cno eELODr.NO riNk TI RO 113-1. V globoki žalosti naznanjamo vsem >orodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je y.aša srčnoljub jena mamica, sestra, teta in svakinja. gospa Marija Arhar roj Kolimann vdova železn. nadsprevodnika danes, dne 2. rrrarca 1928, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrSi * nedeljo, dne 4. rr.arca 1928 ob x* 4 ri pop. od doma žalosti Sp. §;ška ■tedvedova cesta 25. na pokopalisče V v. Križu. V Ljubljana dne 2. marca 192 lici Arhar. žel. uradnica; Ivan Arhni od-nared. voj. muzike, hčerka in sin i stalo sorodstvo. Me«tni poprfbn! t*rort Ureiujc: Josip Zupan&t — Za »Narodno tukarno*. Frao Jeseriek. — Z* upravo m uteeratoi dd itotm; Otoo Christot — V« t Ljubljani