GLAS NARODA
Hm largest Slmman Da3y fas the United St>hii»
List slovenskih del&vcev v AmerikL
and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelse* 3—1242	Entered u Second Clan Matter September 21, 1903, at the Po«t Office at Hew York, H. Y, ander Act of Oongreee of March 3, 1870.	TELEFON: CHeleea 3—124)
No. 79. — Slev. 79.	NEW YORK, MONDAY, APRIL 5, 1917— PONEDELJEK, 5. APRILA 1937	Volume XL V.—Letnik XLV.
300.000 PREMOGARJEV SE JE VRNILO NA DELO
Konferenca Male antante zaključena
DELAVSKI VODITELJI PRAVIJO, DA JE ZMAGA PRI FORDU NJIHOV NAJVEČJI USPEH
Stavkarji so se vrnili v Fordovo in Chevrolet tovarno. — Unija praznuje svojo "zmago nad Fordom' . — Chrysler in Lewis sta se baje sporazumela glede temeljnih točk. — Sto tisoč avtnih delavcev ne more delati zaradi stavk.
V	Lansingu, Mich., se nadaljujejo pogajanja za uravnavo stavke v osmih detroitskih tovarnah Chryslerjeve korporacije. Obe stranki upata, da se bodo kmalu ugodno zaključila.
Danes se je vrnilo na delo tristotisoč kopačev mehkega premoga. Pogodba, ki je potekla dne 3 I. marca opolnoči, je bila obnovljena v nekoliko iz-premenjeni obliki.
V	Fordovo montažno tovarno v Kansas City se je vrnilo 2200 delavcev, v Chevrolet tovarne v Flint, Mich., pa 15,000.
Vsled raznih stavk je še vedno stotisoč avtnih delavcev brez dela. Pri Chryslerju jih štrajka 60 tisoč, pri Hudson Motor Co., 20,000; pri Red Car Co., 22,000; k temu je treba prišteti še 20,000 de lavcev pri Briggs Body družbi, ki so vsled stavke pri Chryslerju brez dela.
KANSAS CITY, 4. aprila. — Ed Hall, podpredsednik United Automobile Workers je sporočil danes vzradoščenim pristašem Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo (CIO), da je bila uravnava sedeče stavke v tukajšnji Fordovi tovarni edinstven primer. Prvič v zgodovini delavskega gibanja je bila uspešno izojevana stavka.proti Ford Motor Company.
Hall je govoril v veliki dvorani 1 500 poslušalcem ter izjavil, da so se sedeče stavke izkazale kot najuspešnejše orožje organiziranega delavstva. Fordova družba bo baje sprejela nazaj tristo odpuščenih delavcev, nakar se bodo jutri vrnili vsi delavci na delo.
Ob koncu zborovana je bila izročena Hallu izjava, ki jo je izdal Harry Bennett, osebni ravnatelj Ford Motor Company v Detroitu. Bennett pravi, da mu ni ničesar znanega, da bi družba zopet zaposlila omenenih tristo delavcev.
Hali je dejal časnikarskim poročevalcem: — Jutri pridite v Fordove tovarne, pa se boste na lastne oči prepričali, da so bili sprejeti nazaj.
LANSING, Mich., 4. aprila. — Več sto unijskih članov je danes priredilo pred državnim kapito-Jom demonstracijo. Nosili so plakate z napisi: - -"Mr. Cnrysler, mi smo še vedno mnenja, da ste pošteni. Dokažite nam, da ste res."
Chrysler, governer Murphy in John C. Lewis so se pojavili na balkonu kapitola, govoriti pa niso hoteli. Demonstrantom so parkrat pomahali z roko nakar so se vrnili v posvetovalnico.
Kmalu nato je pa stopil na balkon sam John Lewis ter pričel govoriti:
— Zal, da mi ni mogoče povedati, — je rekel, — kako pogajanja napredujejo. Njegova ekscelenca, governer države Michigan, mi je naročil, naj ne razpravljam o tem. Omenim pa lahko, da si priza-devami najti temelj, na katerem bi dosegli uravnavo mir in soglasje. Uravnava mora biti taka, da bo jamčila obema strankama vse pravice.
Za Lewisom sta govorila še organizatorja Martin in Frankensteen. Množica je začele kričati: — ;>e Murphy naj govori
Ko je bilo pa sporočeno, da je šel Murphy obedovat, so se demonstranti razšli. Ob šestih zvečer je bila konferenca odgodena do opoldne naslednjega
ITALIJANI IN NEMCI SO _ZAŠLI V PAST
Bežeči Italijani in Nemci so bili odrezani od svojega oporišča. — Se bodo morali podati, ali pa
bodo uničeni.
_ _ *»
MADRII), Španska, 4. apr.
—	Fašistična armada lf),0<M> mož je bila v jot a 'v past v Bučna Vista gorovju, ]<>() mili južno cul Madrida.
Ta armada, ki obstoji večinoma iz Italijanov in Nemcev, je bila odrezana od svojega o-porisea Cord obe in bo po|>olno-ma uničena, a ko se sama prostovoljna ne preda.
Ko se j«' fašistična armada pričela umikati proti Cordobi, je bila prva naloga republikansko armade, da fašistom odreže pot (v Cordobo. Pričela ;e je prava dirka, kdo pride prvi do cesto onstran Biv?na Vista gorovja. Dva republikanska oddelka sta na levem in desnem krilu bežeče fašistične armado prekoračila gorovje in zasedla mosta Kspiel, O vejo i'i Villaliarta. Tako je prišla fašistična armada med dva ognja in se jo morala na svojem boga obrniti proti za padu v smeri proti Relmez.
Xa svojem bogu so fašisti razstrelili mostove, poškropili gozdove z bencinom in ga zažgali. Navzlic temu pa so republikanci -po gorskih potili dospeli južno od Bolmeza ter zasedli cesto, ki vodi v Cordobo. Ob istem času pa >0 republikanci tudi dospeli do Pcnnar-rovo, .*>.'$ milj jugozapadno od Pozoblanco, kjer so republikanci. pričeli svojo zmagovito p rot i ofenzivo.
Po zavzetju vrhov v Buena Vista gorovju je vladna arti-lorija obvladala železnico, ki pelje v Cordobo, kjer ima poveljnik fašistične južne armade general Qneipo do Liano svoj glavni stan in skladišča za svojo armado.
Umikanje fašistov proti Bel-inezu se je kmalu premenilo v divji l>og, ki jo podoben begu Italjanov pri Guatlalajari pred tremi tedni. Na tisoče fašistov je bilo ubitih, na tisoče pa so jih republikanci ujeli, kakor tudi zpleuili velike zaloge vojnega materjala.
Prve čete republikanskega levega krila so dospele že 15 milj do Cordol>o in v 36 urah napredovale za l?0 milj. kar je najbitrojše .prodiranje v tej vojni.
PARIZ, Francija, 4. aprila
—	Poluradna špan-ka časnikarska agent ura poroča, da je tekom preteklega tedna dospelo za generala Franca 10,000 i-talijanskih "prostovoljcev"' v Cadiz.
Italijane so pripeljale italijanske ladje in so bili takoj po-
MATI IN HCl __UMORJENI
Zver v človeški podobi jima je razbila glavo z
JAPONSKE SKRBI GLEDE MORNARICE
opeko. — Dvanaj.tlet- Jap*nska ,e ne more ko" na deklica posiljena. 8atl v mornarici z An"
Strahovit umor, ki se je iz vršil na »velikonočno ncdeljof zjutraj v New Yorku, še ni pojasnjen. Zelo so bili oMUuilili fj(i let starega sedlarja Gede-ona, pa mu niso mogli dokazati. da je umoril svojo hčer, ženo in moškega, ki je stanova i pri njima.
Razburjenje, ki ga je izzval ta umor, so še ni poleglo, ko dospelo iz Los Angeles, Cal., istotako pošastno poročilo.
Oseminštiridesetletno Ed no A. Wordeu in njeno dvanajstletno hčerko so našli mrtvi v nujnem stanovanju. Morilec jima jo prebil glavo z opeko. — Prod umorom jo ubogega <»t roka še posilil.
Oob> otrokovo truplo jo loža lo na postelji. Poleg nje je bi la porcelanasta punčka. Xa mizi je bil molitveni k, na njem deset centov za cerkveno kolek-to.
Materino truplo je ležalo na tleh. V stanovanju so našli tudi materino ročno torbico, toda v nji ni bilo nobenega centa.
Policija jo mnenja, da je prišel morilec, v stanovanje skozi kuhinjsko okno in po isti pot' tudi odšel.
gr-lijo in Združenimi državami. — Izdatki so previsoki.
TOKIO, Japnoska, 4. aprila. — A ko jo .Japonska kdaj imela kako upanje, da bo z opustitvijo mornariških pogodb, ki so bile sklenjene v Wasliiiig-tonu in London, mogla zgraditi vojno mornarico, ki je bila enaka angleški in ameriški, je sedaj izgubila vsako tako upanje.
Japonska javnost je osupnila, ko je izvedela, da je Anglija izdelala petletni načrt za zgradbo .svoje mornarice in da bo 'v ta namen izdala 2,750,000 dolarjev. Japonski časopisi pa molče o tem.
Japonska je prepričana, da pomenijo izdatki Združenih držav za mornarico v znesku $512,847,000 samo pričetek velikega programa za povečanje bojne mornarico, vendar pa dvomi, da bi Združene države hotele doseči z Anglijo enako mornariško silo.
Koliko ladij namerava Ja-
Z ITALIJANSKIM PAKTOM JE JUGOSLAVIJA PREKRŠILA POGODBO Z MALO ANTANT0
BEOGRAD, J ugoslavija, 4. aprila. — Konferenca Male antante — Jugoslavije, Cehoslovaške in Rumunske — je bila v soboto zvečer končana. Uradno poročilo konference zatrjuje, da vlada med vsemi tremi državami popolno soglasje v vseh važnejših političnih problemih.
Voditelji srbske opozicije -o izdali oklic, v katerem obsojajo Stojadinovičevo politiko, k: je izdala .sivoje zaveznice Oclio-slovaško, Romunsko in Francijo in vodi Jugoslavijo v pre pad.
Poročilo poudarja, da je sedaj n.ednarodni položaj boljši in da je upanje, tla se bo v prihodnjih mesecih položaj še izboljšal. Po uradnem naznanilu bo Mala antanta še dalje o-stala zvesta načelom Ligo narodov, kakor tudi Balkanski zvezi in Franciji.
"Članico Male antante odklanjajo vsako pristransko pripadanje k fašizmu ali proti-fašizmu in t»o zato no priključijo nobenemu bloku v Kvro-pi," pravi uradno poročilo. — Mednarodne vlade drugih dr žav je treba >po>tovati, vsl» «t če>ar je Mala antanta .-t-rogo | v svoji ječi v Potite Roquet'-e nevtralna v španski državljan-! skušala usmrtiti, toda javno-ti ski »vojni.	»ni bilo naznanjeno, na kakšen
"Mala antanta je z zadovolj- način, stvom sprejela bolgarsko - ju Bivša gledališka igralka goslovansko in italijansko - jugoslovansko pogodim, ker j-prepričana, da boste pogodbi
NAPADALKA POSKUŠALA SAMOMOR
PARIZ, Francija, 4. aprila. — Madeleine de Fontanges. \i je streljala na grofa Cbarlesa de Chambruna, ker je zakrivil, da jo Mussolini prekinil ž nj»> svoje ljuba»vno razmerje, se je
STAVKA V TOVARNI ZA ČOKOLADO 1
HERSHEY, Pa.. 2. aprila. — Pri Hershev Chocolate Corporation jo zastavkalo dva tiso«" delavcev. Stavkarji pravijo, da se družba no drži pogodbo, ki jo bila sklenjena dne 17. marca.
ŽIDJE PREGNANI Z V AR SAVSKIH TRGOV
potiska zgraditi, ni znano, ker utrdili mir." •svojega programa noče obja Obe pogodbi nikakor ne 1m>-viti. Toda iz državnega prora- ste omajali sodelovanja med čuna je razvidno, da je vlada državami Male antante. namenila za mornarico 680 mi- Četudi na konferenci vnaiijih lijonov jenov ali okoli 'JIM) miii-j ministrov obnovitev avstrijsko Jonov dolarjev.	1 monarhije pod Habsburžani ni
To so največji dosedanji iz-fbila omenjena, vendar jngoelo-datki za japonsko bojno moi - vans ko časopisje zagotavlja, da narico. In skupni proraenn je! je Mala antanta še vedno k-A tako visok, da bo treba v veliki | dosle j nasprotna obnovitvi iu<»-lneri povišati davke in carino| narhije v Aivstriji in na Ma-
tu
poznejša časnikarica se je pritoževala nad vlažnostjo ječe in jo bila prepeljana »v bolnišnic.:, ker je zbolela za influenco.
Preiskovalni sodnik je tudi jMistavil tri zdravnike, da preiščejo njeno duševno stanje. Zdravniki jo bodo vsak dna obiskovali in jo strogo preiskovali.
ter izdati državne bonde. Japonska pa nikakor no mo-
džarskem, ker bi povratok nadvojvodo Otona neizogibno ime!
ro tekmovati z angleško in a- za posledico oborožen napad.
VARŠAVA, Poljska, 2. apr. — V predmestjih Sokolov in Lukov so se završili danes veli- movati
meriško mornarico, ker za to nima dovolj denarja. Zato je mornariški minister izjavil, <1h Japonska nikakor ne misli pričeti tekme v zgradbi bojnih 1 i»-dij z Anglijo in Združenimi državami.
Japonski pa ni mogočo tek
tema dvema država-
ki izgredi. Razburjena ljudska ma že iz finančnih ozirov, toda množica je pregnala vse Žide s ni ji treba imeti mornarice, ki trgov. Več Židov je bilo ranje- bi bila enaka mornaricama teh nili.	dveh držav z oziroma na to,
ker ima primeroma le ma!o
~	—^gg? obrežja, ki ga ji je treba brani-
ti.
slani v Sevilo, glavni stan go-	_
lierala Franca.
ZVEZNI S0DMK MCREY-NOLDS NE BO ODSTOPIL
SANTA BARBARA, Cal. 2. aprila. — James Clark Mc
CASABLANCA, Maroko, 4. aprila. — Fašistični letalci so bombardirali Ceuto v španskem Maroku, ki je »v rokah upornikov generala Franca. S tem so r./v^/i,]^ rdain najvišjiga"s^"li potrjena izročila, da so se fa- sča, je pisal svojemu prijatelju, s.sti uprli proti svojemu po- pastorjll Jaolesil Cleme n s u
veljniku.	Reidu, da ne namerava otlsto-
I notno je lnlo iz Gibraltar- pUi McRe^ioKls je star 7."» let.
ja poročuao ,da so Cento bom-___
bardirali^ republikanski aero- ! plani, pozneje pa se je izkazalo,' <la so fašistični letalci bombar- j dirali svoje uporne vojake. I
Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D.
Četudi na konferenci vnanjili ministrov obnovitev avstrijske monarhije pod Habsburžani ni bila omenjena, vendar Jugoslovansko časopisje zagotavlja, da je Mala antanta še vedno ki t doslej nasprotna obnovitni mena ril i je v Avstriji in na Madžarskem, ker bi po vrat ek nad-vojovde Otona neizogibno imel za posledico oborožen »popad Navzlic, lepo glasečemu so i>-radncmii poročilu je prišlo na dan, da sta «vnanja ministra CehosIoMiško in Romunske o-stro kritizirala jugoslovanskega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča, češ, «la je Jugoslavija kršila pogodbo Male antante, ko je sklenila	. .
svojo pogodbo z Italijo, ne da rt> Planiti se mnogo milijo-
bi se prej o tem posvetovala z ;,ov 1 in se JL trt*a ,>ttti
ostalima dvoma za^znicama. | brezposelnosti._
Stojadinovič jo priznal, da je CAVIETCiri vnM1Qkf> An ta kritika opravičena, toda jo j OUVJclaM MlnlluAK UD*
rekel, da je bila italijanska po-!	STAVLJEN
nudba tako 44velikodušna", da ; MOSKVA, Rusija, 4. apr.— je ni bilo mogoče zavreči. Sto- Komisar za pošto in brzojav jadinovič je rekel, da ni imel Henrik Jagoda je bil odstav-mti časa, da bi »se posvetoval s Ijen zaradi "zločinskega delc-Cehoslovaško in Romunsko,' vanja *'. Predno je bil i meno-ker je Italija zahtevala takoj- -van za komisarja, je bil Jago-šnji odgovor.	'da načelnik tajne policije GPU.
RUSKO PREBIVALSTVO NAGLO RASTE
I MOSKVA, Rusija, 4. apr. — i Zatrdilo slovitega ruskega zdravnika dr. Biirdenka na zadnjem sovjetskem kongresu, da bo Rusija v lotili štela 300,000,000 prebivalcev, se sedaj potrjuje, kajti leta 1:»:»-"> je prebivalstvo napredovalo za 4,500,000.
Samo v Moskvi je na mesec, rojenih povprečno 10,000 o-trok. Ako bodo rojstva tako naraščala, bo letos v Rusiji rojenih 9,000,000 otrok in bo prebivalstvo uarastlo za najmanj 7,000.000.
Ta nagli naraščaj jo posle«lica politike sovjetske vlade, ki je zelo obtožila ločitve zakona in je za otroke določila nagrade po 2000 rubljev na leto.
Ruska država je dvakrat tako velika kot cela fvvropa. Njeni viri so tako ogromni, da mo-
9LZ9
New York, Monday, April 5, 1937
THE LARGEST BtDVENF DAILY W VJ93.

u
Glas Naroda
19
(A OonxxattM) OVMd and Published by 9L0TKNIC PWU8H1NG OOVIKI
L. P—fllk. Tnw-
Iz Slovenije.
CHy. N. I.
O L A 8 NARODA (Veke of Um PMpto)
iMoed Brery Daj Except Soadtfi and Holiday*
la celo leto velja aa Amerik	La la	Za Mow t<ak aa celo lato	......|TJ»
KlOtdo • a•oOa	... 90.00	Zft pol ••••oo*«o**«ai	...... $3.50
Ss l^tl eeee oaeaoonooao**	... $3.00	7m Inozemstvo sa celo loto	......$7.00
La ^trt l^t® •••••••••••••t«	... »1.60	Za pol leta..............	......ISA)
Subscription Yearly 90.00
JOSIPIN A JAK AC UMRLA
i
A, .	. ... , j gubila
Obee priznanemu m pri ljub-!
Ijeneimi slovenskemu nmetniku j akad. s]ikarj.u Božidaru Jaka-cu je umrla v Novem mestu mati Josipina. Pokojnica j«* uča-kala visoko starost 74 1«»1.
I nisnico. Poškodbe obeh so strašne. (>ba sta dobila pretres : inožgan, oba bosta najbrze iz-tnijno vid in sta tudi
Doptii bm podpisa In oaetaoitl te d« prloMuJejo. Denar naj m blagovoli poMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nc->j t odi prejftnje bi v ali We nastani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement ou Agreement
"Glas Naroda" Unaja vaški daa lxvsemfll nedelj In prašnih«?
"GIJI8 NARODA 216 1Mb Street. New VarV. N. f.
Telephone: CHelsea 3—1242
ROPARSKI NAPAD
Xa Jožefov o zjutraj, ko so
V OKO GA JE ZABODEL
I^ini v noči na S. novembra okrog eni' uiv sta se 25-letni poljski delavce »lože Pusar od Sv. Rupert a pri I^iškeiu in Ivan M lark ar na poli domov
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA
Naši v Ameriki
; HOJA K. K FKOSJMU, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI
; sfokoCk slovenske: novice tz NASELBINE.
Vsebuje
SLOVNICO
IN KRATEK
SLOVAR
i John Žigiuan, oskrbnik dvo-I lane dr. Ms SXPJ v Sna bane. Pa., se je moral zadnje dni pod-• vreči operaciji na slepiču. Nahaja -e v General bolnišnici v < 'ationsHmrmi.
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Peter Zgaga
bili vsi domači v cerkvi, razen Uprla. Pri kozolcu posestnika j IH-letne hčerke Milke, sta vdr-! Franca Selška pri S. Rupertu I la v hišo Franca Zaplatarja, j j0 Mlakar z roko dvakrat sunil
t Po ilveiuesečni bolezni je pre-I minul v t'levelandu eden prvih Knjiga je delo prof. MULaCeka, pionirjev nevburške naselbine,! >atni potujejo, seme brigajo za
Nekatere pa rob rodne družbe prirejajo izlete v >laro domovino. Take izlete odlašajo v II -till, in v oglasu je običajno re-čeiio:
—• Izlet se vrši po«I osebnim nadzorstvom (ie.ua ali onega) uradnika naše družbe.
Po mojem mnenju bi glede nadzorstva ne bilo treba ničesar omeniti.
Samci in poročeni možje, ki
"VSE JE ODVISNO OD SPANSKE"
Na španskem bojišču je bojna sreča kar nenadno it prevrgla.
Pred nekaj tedni je španskim •vladnim četam na vso moč slaba predla. 1/. Francije iti Rusije ni bilo več izdatne pomoči. <!očim mi dobivali fašisti neuehonia nova opačenja. Posebno italijanski "prostovoljci" -o trumoma prihajali v Francov tubor.
Pravzaprav ni>o prihajali-, ampak poslani so bili tja — pod napačnimi pretvezami.
Mussolini je dal oglasiti v laškem časopisju, da j>otre-buje delavcev za Abcsinijo.
Ker je v Italiji posebno za delafvea velika mizerija, se je prigla-ilo na tisoče mladih fantov in mož. Spravili so jiji na ladje. Kapitani so se pa "zmotili". Namesto, da bi obrnili ladje proti Sueškemu prekopu in proti Abesiniji, so od pluli proti Gibraltarju oziroma Španski. Na Španskem so bili pa prostovoljci vtabnjeni* v Francovo armado.
Da niso s prevelikim veseljem prijeli za orožje, je umlji-
vo.
Republikanci, ki >vedo, za kaj se lx>re, so imeli razmeroma laliak opravek s pomilovanja vrednimi zavedenei.
Toda Hitler in Mussolini se ne dasta tako zlepa vgnati v kozji rog. Ne odnehata in ne odnehata, 'kajti človeškega materi jala imata dovol j, in dovolj denarja, izsesanega iz >-trada-jočega prebivalstva.
Grof Ciano, Mussolinijev zet in italijanski vnanji mini ster, je nedavno rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu:
— Evrop.ski mir je odvisen od Španske. <1e zmag« Franco, ne bo evropsko vojne. C'e zmagajo republikanci, se pa utegne marsikaj zgoditi. Ob ustju Sredozemskega morja sine biti le Italiji naklonjena vlada.
Pred nekaj dnevi so dosjx'la v Združene države zaupna poročila, da je sklenil Mnssolini s pomočjo Nemčije zaplesti Evropo v vojno.
To vojno more preprečiti le strahopetnost laških vojakov na eni in i zborno mehanizirana ruska armada na drugi strani.
Hitler in Mussolini naj prej dobro premislita, predno se lotiva stvari, ki je ne moreta uspešno izvesti.
posestnika v Volčjih njivah dva mlada, dobro oblečena iii<>*-ka. Hčerko sta davila ter zahtevala od nje denar. P resi niše na mladenka jima je izročila
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 _ Din. 1M
$ 8.00__Din. 200
0 7J*_____Din. 300
$11.70____Din. 500
$23.00____Din. 1000
$45.00 ____Din. 2000
Za $ 6.50____Up 10$
$ 12.25_____Lir 200
$ 30.00 ___Lir 500
$ 57.00 ____lir 1000
$112.50______Ur 2000
$107.50
III BE CENE SEDAJ H IT KO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMB1 GOMI ALI DOLJ
IZPLAČILA V
kraj«
▼ dinarjih aB
J$ i.«
410Ji
jHum
v dolarjih.
SEOVENIC PUBLISHING COMPANY
NGIti Naroda"
NEW ion, H. i.
Pusarja. To je Pusarja takoj razjezilo, da je odprl nož in sn-l nil Mlakarja v levo oko. Na kliniki v Ljubljani so morali pozneje Mlakarju odstraniti o-! ročno torbico, v kateri je li'dolfe,,. Pusar se je zagovarjal za-SO din. Roparja sta torbico radi težke poškodbe pred tri-razrezala; ker je nista znala od-; članskim senatom okrožnega preti. Eden je mladenko stra- j sodišča v Celju. O1>sojen je bil žil ter ji grozil z nožem, dragi j na i loto zapora in plačilo .'>00 pa je prebrskal omaro ter na-join povprečnice. šel v njej loO din. Očividno za-;
dovoljen s plenom ie nasilnemu UBOJ PO DOLGEM tovarišu dejal: "Pusti jo, ker PIJ A NČ!F V A NJI I tafko milo gleda!" Milka se jej
roparskega obiska tako pre-_ y Spodnjem Velovleku nad strašila, da je padla v nezavest, j Ptujem se je 28-1« tni posestni-Razbojnika sta v hiši pustila j tov sin .Josip Rojs z nekaj let pismo naslednje vsebine: "T>ra- starejšima prijateljima Horva
ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani. Cena $|,25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
SVAK UBIL SVAKA
Iz Moraveev v ljutomerskem okraju |H>ročajo o tragičnem
{Matija Sirk. v starosti 74 let. j Doma je bil iz (iomega Kainnja jpii D< brnieah, odkoder je pri-, šel sem prid ~)1 leti. Svoje čase je bil stavbenik, kakortudi
prvi gostilničar.
*
V	4 'levelainVn je umrl Peter i 'esen, star 71 let. Doma je bil iz Doba pri Domžalah na Gorenjskem. V Ameriki je bival 24 let.
*
V	Clevelandu je bil ubit od avtomobila rojak Anton (Jantar, star let. Bil je samec.
ga deklica! < Vz pol leta prideva po tebe z ukradenim avto-
ti.m in Bezjakom v neki gostil ni vsedel k pijači in ponicnku.
dogodkn, ki se je pripetil na, Ranjki je bil doma on Idrije.
mobilom. C.lej. da bo do takrat pjjj so vso noi-.t potem pa ostali oče pripravil oO.OOTl din. Orož-'v gostilni še dva dni. Ponoči je ništvo marljivo poizveduje za1" " zločinsko dvoji%o.
bilo dobre volje konec. Spo-rekli so se zaradi neke ženske in Horvat in Bezjak sta z vilami in nožem navalila na nesrečnega fanta. Ko so doklica-li pomoč, je mladi R'tj^ že izkrvavel. Horvat je orožnikom
STRAŠNA NESREČA V KAMNOLOMU
Avtobus iz Žužemberka je 20. marca pripeljal v ljubljansko bolnišnico dva grozno razmrc- j zabodel z vilami. Bezjak tudi
Bila sta; izpovedal, da je Rojsa zabodel z nožem. V Rogoznici so truplo ubitega Rojsa obducirali, potem pa je bil odrejen jx>greb.
•y-	.. ••*-•	... ' Z' -31
Jožefovo. V prepiru je usmrtil kočar Janez Kukovee svojega svaka Franca Trstenjaka. Kukovee se je pred dobrim letom priženil k Trstenjakovini. Njegova tašča je sicer ob poroki obetala, da bo posestvo izročila svoji hčerki, vendar pa je sedaj minilo že leto dni in svoje obljube še ni izpolnila. Zaradi tega so nastajali mod zetom in taščo rest o krat prepiri, ki so bili včasih prav siloviti. Do takega prepira je prišlo med oboma tudi na Jožefovo. Tašča
Zadnjih 20 let je bil 7.a7>osIcu pri Colli n wood Shale & Brick Co.
KRAVA POŽIGALKA.
Na posestvu nekega kočarja iz okolice Artstettena na Nižjem Avstrijskem je nastal mestih, posebno »v požar, ki se je zavoljo viharja razširil z (bliskovito naglico na štiri sosedna poslopja. Vsa poslopja in več glav živine so postali žrtev ognja, škodo cenijo
nobeno nadzoiM'\ o, pa naj h« tako ali tako.
Kdor potuje z ženo, je pa pod njenim nadzorst voi...
V kinematografu je elektrika odpovedala. Oledalei so bili po! ure v popolni temi. Nastala je strahovita zmeda, — takrat ko
zopet luči u a žgal i. *
Pred kratkim je predaval no-ki zdravnik, da človek lahko pogreši marsikak del telesa, pa vzlie temu vrši svoje delo.
Poslušalcem je predstavil delavca, ki ima le eno roko in ene nogo ter sta mu bila pri opera ciji z reza na slepič in ena lei lica. Kljub temu pa skoro nciuo-toina vrši svoje delo.
To je sicer čudno, ni pa naj večje čudo.
Največje čudo je, ker se nahajajo na važnih in odgovornih
neka te ril: evropskih državah, ljudje, ki so brez glave, pa nživajo .»plu šrio spoštovanje in so polegte-ga tudi dobro plačani.
varjena jxme^recenca to Franc Macarol in njegova mlajša sestra 31-letna Angela, oba iz Poganje vasi pri Žužemberku. Oba sta delala v tamkajšnjem kamnolomu ter sta razgtreljevala skale. Franc Macarol je napeljal vžigalno vrv do skal, toda do eksplozije ni hotelo priti, zato je stopil bližje, da bi pogledal, zakaj vzigalna vrv ne gori. V tistem | trenutku je strašno eksplodiralo. Franc in Angela sta oble-| zala pod kopo kamenja, vsa krvava in razbita. Franc, ki je bil bližje eksploziji, je bil takoj nezavesten. Angela pa je o-medlela tudi zaradi silnih bolečin. Drugi delavci so izvlekli oba ponesrečenca izpod kamenja in ju naložili na avtobus, ki ju je odpeljal v ljubljansko bol-
vavci. nonai je oio/.iirKoio ...........—■ ......-............................#«•».;	.i:««^.. v..
sam priznal, da ga je dvakrat je v strahu pred zetom poklica- «<
'	la svojega sina Franca, ki sta-j nm Pn *** kaKO 1° nozar nj1'
nuje v bližini. Ta je res prišel >tal-
BLAZNIKOVA
Pratika
za leto 1937
Cena
a poštnino vred
"Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y,
11
in prepir se je nadaljeval nuni obema svakoma. Kukovee potegnil nož ter ga zasadil svojemu svaku a* trebuh, katerega mu j<* dobesedno razparal. Težko poškodovanega so Trstenjaka prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil.
V kočarjevem hlevu se
Nenadoma je J Ma^l« ""ka krava, se strgala z vrvi in zbežala ven. Pri tem je prevrnila gorečo svetilko, ki je povzročila požar. Oasilci so si v viharju zaman prizadevali, da bi ogenj zadušili. Zadovoljni so morali biti s tem. da ni preskočil še na pos!op»a drugih kmetovalcev.
Malenkostno je i>kati v veliki resnici malo pomoto.
Velikodušno je pa iskati v ve-J°iliki pomoti malo resnico.
KDO KAJ VE
o mojem bratu PETAR PK ZELJ, rodom Hrvat in bival je na 6511 Komensky Ave., Chicago, III. V decembru lan-kega leta je bil ubit v avtomobilski nesreči. Podrobnosti naj se sporoči nprajvi Glas Naroda ali pa bratu: ROK PESELJ, Moste, Ljubljana, Jugoslavija.
<3x)
MRE2A ZA ZAŠČITO LONDONA
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-" vo po dnevnem kurzu.
i	v ITALIJO	i
PAIN-EXPELLfR
TIso?erl *o dobil! r^^0^ pri bolestih ali bolerinah Tnetih mišic — s pu.r vdrgnenji.
PA1N-EXPELLER
▼arstveno znamko Sidro ▼ rabi 70 let.
L I N I M C M T

Nekdo je predlagal, da bi v si ucaju vojne dbdali London j mrežo, ki bi jo držali v zraku veliki baloni. Mreža naj bi preprečila prihod sovražil ih letaL
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v start kraj ali dobiti koča oč tea, je potrebno, da Je poučen t rseb rtTareh. Vsled nafte dolgo-letne akofinje Vam samoremo dati najboljfia pejasaUa in todl tm potrebno preokrbeti. da Je potovanje udobno in hitre. M opno obrnit« na nao «a raa pojasnila.
Mi prakrbiao roe, bodisi protaje za povratna dovoljenja, potni liote, rtxeje In «bfe voe, kar Je^a notovaaie potrebno v časa, ia kar je glavno, a
Nedriavljaai naj ne odaftajo do zadnjega trenutka, ker . m dobi Is WasMngtona povratno dovoljenje. BB-BNTKY PBRMlT. trpi
PfMte torej takoj sa poeenl in
potorsU.
navpdlla in zagotavljamo Vam,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 16th Street
New York, N. Y.
Prijatelj mi j<* sporočil:
—	Ko sh truden vračam z dela, zadišiiu poleg sebe:
—	Com«* on, Teddy, con:c ou l
Ozrem <e in vidkn lepo oblečeno aiailfbelo uašminkano žensko, ki je ner-la nekak zavoj v roka-li. Zii njo je pa tekel niaj-lien, bel psiček.
Ker je bilo ščene očividno litru jeuo, gii je počakala in >o enkrat zaklicala: — Ob. com«; on, my dear sonny!
Xato ga je vzela v naročje in ga pričela ipoljubovati.
Začuden sem gledal ta prizor in nisem mogel pojrniti, d#i naziva ženska psa s takim imenom. Niti o sebi nisem bil na jasnem, če sem pes ali človek. Slednjič sem pogruntal, da >em človek. Kaj tj, če bi bil pe~,
bi se mi najbrž bolje godilo. *
Ponavadi smatra človek za norca tistega človeka, ki noče ž njim vred neumnosti uganjati.
*
Ne velikonočno nedeljo zjutraj se je za vršil v New Yorku grozen zločin. V nekem stanovanju na vzhodni strani mesta so našli tri mrtve osebe : mater, hčer in bordarja.
Mati in lioi sta bili zlorabljeni in zadušeni, bordar pa dvanajstkrat zaiboden. StcXIca še nimajo.
Spočetka so sumili moža u morjene ženske, slednjič so ga pa izpustili, ker mu nis'o mogli dokazati krivde.
Časopisi so ve« teden pisali v stotisoeerili iztisih, so objavljali cele strani fotografij n-morjene hčere.
Hči je bila namreč stara 20 let ter se ji služila svoj kruh s tem, da se je dajala naga slikati fotografom iai umetnikom.
Senzacije željna čitajoca drhal je prišla na svoje.
Dosti manj se je zgražala nad zverinskim umorom kot se je naslajala ob pogleda na golo telo mladega dekleta.
5L2S wan lyVA "


\
New York, Monday, April 5, 1937
THE LARGEST SLOVESE VA1LT TN V3.7t.
E. Kl'XTRR:
OCE IN SIN
Kar noteto Vfr.tra.stih ^tt»|iui<- Ali ga j«* pisatelj sploh poslu- že toliko izgiihljcneev: roparski je v« h I i lo v po< Ut resno bi val i*če lKasneje se mu je zazdelo ------'-------- * 1
slikarja (iiaeoma
Bartoloinija. vse
- i
k« "t
leje hi mu
poglavar.
hilo
>anjii!o.
Beatrice je molčala radi svo-l>v » nio^ka sla vstopila v obsir- Saj je bila vsa zgodba zares j;- »hužine in zaradi svojega o-n« i Ravnico, ki je bila kaj siro-; «iieiuis snirjani bedeeega elove-tioka. Ni povedala imena otro-ma^no opremljena.	j ka. Med pri povii lova njem se kovega očeta in je omožila
J'i-a1elj je botri odkupiti sta- je pisatelj pogrezal bolj in bolj <*ez n« kaj let na željo svojih roti ni slikarju, kateremu je bil j v p./gh I slike in pozabil na vse starcev z Ludovikom Friscom. že ponirtgal rz rev^-ine, ko »ta j oki»g shIks	z njej tujim, že priletnim nto-
bila .slučajno spoznala, so Niso bili le suhoparni stavki ž« m. ki j»» dal otroku
liko in ga jo slikar vzel Baitclinija vzrok, da
i
me
kako
kar s «*-boj v delavnico, da pisatelj ogleda njegove izdelke.
Pisatelj se je ozrl po slikali in kmalu *]>o%nal. da s<> j«, bil zmotil v slikarju in da jo bil to lo sred njena« larjen umetnik. Vendar, ko je pogledal še sliko, ki je stala v ozadju ateljeja, se jo zdrznil. Pristopil je in si prav pozorno ogle* l o val podo-
1K).
Xa (Mnlobi jo bila gorska po krajina, a pred njo je bil močan, krejKrk moški drznega po »kila in vsa postava je izražal« prekrasno in odločno skladne enotnost, čudovito in vprav vladarsko mogočnost. Slikarji se je bilo pač |)osrečilf), <la jc mogel v neki blagoslovljeni ur vipotfohniti osornost, ki je imela
br»*z dvoma prav svojevrstno nar^la drug drugega Francesco usodo. Iz zunajnosti tega člo- Delcorto in lepa, povsod zaže-voka na podobi — bil je oble lena Boalriee Borrant-. Pričeli v berasko iz krznenih krp!*ejrla sta si zv^tobo in sklo-seatavljeno oblačilo, opasan nila sta, da poluMrneta.
širokim pasom, kjčr sta tičali. ,kl 4	• , 4 .
. . . . . . ..i < M> tem oasu pa je brat Boat-five mogooni, st »rok opit ni pis-	1
toli — si m«kgcl sklepati, da jo
svojo
i pi>a- rodbinsko ime. telj v -e tako živo predstavljal Fantek. (Vsare Frisco, je ]>o-in da je tako, do dna oln-util stal mladenič in jo bil jako vso žaloigro pretresljive ros- častihlepen. Prišel je tudi na • ičnosti, ki ga je bolj in bolj visoko Šolo, Študiral je pravo zajemala.	j in še v mladih letih je postal
Tu sta bili dve ponosni, bo-; sodnik v Ca<?liariju. glavnem irati in mogočni družini: Del- nn-^tu svojo domovine. A »smoter nje«rove«ra častihlepja j«- bil ta. da bo nekoč predsednik so-
eorte in Berrante iz Sardinije. Lahko bi bili živeli srečno in mirno, če hi no bili že stoletja druga drugi ugrahljali svoje moške |H>toi»ico. Krvna osveži j«* obema družinama sušila mozeg, (i or jo ga onemu moškemu potomcu te ali one družine ki bi se bil hotel tej neizprosni lolžno^ti izogniti!
A vroča kri otočanov -e j«-orav tako vnemala in izžareva 'a v ljutiezni ko v sovraštvu, ['-oda jo tako hotela, da "ta
živel ta človek drzno, mogoče i~A
celo nevarno življenje.
Ves v mislih in skoraj nehote je vprašal pisatelj:
4;Kdo jo to?''
('oz precej časa jo odgovoril
slikar:
<4Xnki roparski poglavar iz 6»i mlin i je.'*
Slikar je te besede izgovoril « takim naglasom, da se je pisatelj naglo obrnil in dejal:
<4To sliko bi kupil, maestro."
Razo ran i obraz starega slikarja se je nalahno in bolestno natsmohnil:
"A vprav ta slika je edina, ki je ne prodam, pa, če bi mi dali pronioženje zanjo! A vi ste bili t.ilko dobri z menoj — in tako redki so ljudje. Tri so mi bili dobri! — hvaležen sera vam, pa vam novem .zgodbo Fran-cesea Deleorteja."
Sedela sta v polmraku. čudovito nas-trojenje je polastilo pisatelja, <ko je poslušal slikarja.
*4Delcorto je bil oco Cesarja Frisca," je začel slikar, "ta pa je bil moj prijatelj in zaeno moj ofldaljeu sorodnik. Kako bi sicer tako natančno vedel vso to strahoto."
Z enakomernim glasom, preudarno in tiho, veokrat prekinjajoč se, je govoril slikar.
rice, Antonio, ubil brata njerie-ženina Franceta. Že drugi dan pa j«- Franeescovo bodalo i zadalo smrtni sunek Antoniu Beatricinemu bratu.
Francesco je pol»egnil v hri 1k-. Drugega mu ni kazalo, ko i da je |K>st:d to. kar je postalo
disča. Fn smoter njegovi stra--tno ljubezni jo bila T>*ticija, hei tedanjega preflsodnika si>-dišča.
Skoraj ie že bil blizu izpol-nitvi svojih želja, ko se je n>o-da zoperstavila uresničenja njegovih visekoletečih načrtov.
Že več d<°se.lletij j*' irospo-doval Frane« -eo Delcorto v iro-rah. Slednjič >e ie bilo biri-čem le ]»osrečilo, da so ira ujeli in Co-are Frisco cairliri jski sodnik, je vodil razpravo in ga ob-j -odil na smrt.
Tisti dan po objavi sodbe je vrišla k sodniku Cesariju Fris-cu njegova mati. V-a je bila v črnini, dasi je bilo že dolgo, odkar ji je bil umrl njen mož.
"Ali veš. Cf>sare. koga >i včeraj ob>odil na smrt— Svojega očeta!''
In odkrila mu jo skrivnost njegovega rojstva.
(Vsaio je molče obstal pri
moji skrušeni materi. " Udarec ga ni podrl, a vhlel je, kako se maje jo njegovi ponosni načrti za bodočnost.
44Mati. vi želite, da vložim prošnjo za pomiloščenjo V jo vprašal čez nekaj minut.
"Ali ni tlolžnost otroka, da roši svojega očeta?"
<4Take prošnje vedno zavr-liojo. * *
"V tem slučaju je ne bo>lo zavrnili, saj boš pnssil zanj kol «in in lie kot sodnik.''
Cesar o je kruto bojeval sam s seboj. 44Storil bom. kar pri čakujete od mene.'* je slednjič • fejal materi, i Dru^i dan je odšel s prošnjo za pomiloščenjo. ki jo je <am napisal, k predsedniku sodišča, da bi <ra prosi! priporočila.
Predsednik je dolgo in resno zrl mladega sodnika. 4*Tn kaj boste potom?" ga je vprašal.
"Vem." jo dejal Cesaro trd no in z nadčloveškim premagovanjem, <4da ne morem biti kot sin roparskega poglavarja niti sodnik, niti ne mož ličore predsednika sodišča."
Predsednik jo segel v roko jnlademn možu. ki bi bil kmalu njegov zet. Slovo je bilo prisrčno in polno spoštovanja.
Xato pa je sledilo žalostno
srečanje sina z očetom v ječi.
Cesare je objel starca v raztr-j žt. ^^
uran, oblek, m ga poljulul,
koe: <4Podinsite so. oeo, sicer • .	-	je
listina m velia\-na.''
SODIŠČE PROTI ŠTRAJKARJEM
Prizor
prefl okrožnim sodiščem v l)etroitu, ko je izdal sodni k Camlndl povelje, da m«u*aj.» štrajkarji ziipiistiti ('bi vslerj«'\e tovarne. Štrajkarji -o pa niso briirali za sodnikovo povelje.
4<X'e." je dejal jetnik in raztrgal prošnjo, preden je nio-<rel Cesare to zabmniti, na drobne koso. 44Poglavar roparjev ni oče sodnrka iz Caglia-»*i.ia. Xe i>ro<lrzni so umazati časti svojega in svoje družine imena z mojim imenom!"
Vsakršno prigovarjanje je bilo odveč. Starec je ostai pri
Igrače jim škodujejo.
ki so nalezejo raznih svinec. Svinec jo pristni -trup lezni po tovarnah: tem bolj! vsega,ikarkoH kali in spada tja tako delo n« varno ženskam, ko alkohol, morfij in podobno. ^j Izmed obrtnih strupov, ki žeu-jA tudi otroci ki so bili živi rovkam prav posebno škodujejo, j jeni, vsebujejo kronično za
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
pa je svinec vprav ugodnega strupi jen jo s svinčeni svojih pomena. Statistike so dognale,!staršev. Otroci takih mater poda so vprav ženske, ki so v ta-{gosto umirajo že v detinski dokih olj rtih zaposlene, večkrat'bi. Matere, ki so bolne zaradi prezgodaj rodile in so imele | svinca, imajo svinec tudi v nile-mrtve ali pohabljene otroke.'ku in zato svojih dojenčkov ne Poudariti je treba, da je nevar-' morejo dojiti, nost svinca večja za žensko,I Strupi, ki so svincu podobni, .	imajo večje in bolj goste'vendar manj nevarni za žen-
tom. da m hotel priznati, da jo |	ker jo njih koža bolj ten-Uko telo. so dalje: živo srebro,
oeo sodnika Cesareja Fnsca in;ka in nežl)a in ker so	oh_ i (v tovarnah za zrcala, klobuke,
je s toni potrdil svojo lastno^*,, tako oblikovane. Xavzlic krzno): arzenik v delavnicah za smrtno obsodim . .^ | temu, da je ženskam za-truplje.' tapete; benool. nitrobencol in Dolgo easa j n j0 s SVL„ceni tako nevarno, so nikotin (tobačno tovarne.) Žon-jo pisatelj molčal, sleflnjic je vendar večinoma le ženske za- skani in potomstvu ško^u-tu-
posleno v takih poklicih, ki so: <li ol»sevanje /. rentgenovimi izflolovanjo umetnih cvetic in žarki, igrač, izdelkov iz štanijola. Zla-!----- —
Slikar jo konča
atoli molčal, shilnjič zavzdihnil in se zbudil v rosnič-nr*t. 4*In kaj jo Cesare ]X)tem
5-toril y jo \7»ra^al.
44 Dogodek ga je bil preveč prevzel. Pobegnil je iz mesta in so tu in tam bomo preživljal. ' Kor ga jo bilo slikarstvo že precej veselilo, jo vzel čopič v
I
DOMAfE ŽIVALI. 72 strani. «>na .......... JO
GODfEVSKI K\TF;SIZKM. fit strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80
Trdit vpz. Cena 1.— 12 KKATKOfASMH ZGODBIC. TJ »tr. Cena JW PO STRANI KLOBUK. 15» strani. Cena .... 30 POL LITRA VIPAVCA, s|.1>al Felsel, 138 str. .60 PREDTRŽANI. PRKŠKHN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA .......................... JO
SLOVENSKI ŠALJIV EC. :*> strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JO
TIK ZA FRONTO. 150 »trani. Cen« .......... .70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 07 strani Cena JO TRENUTEK ODDIHA
fKujijrn vsebuje tu<li šaloijrro " Vae naSe").
fit rani. Cena ........................ .5©
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1JS0
VESELE POVESTI. 7» strani. Ona .......... *.5
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Ona .46
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PKI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA
21« WEST 18* SfRKRT

sti so žemske in njih plod ogro-1 A**FNTF HTTnTr5A JE PO žene v tiskan di. saj vsebujejo CASCENJE HUDIČA JE PO-
roko in si tako prav siromašno!^^ svinca so sin žil svoj kruh. CVz več let! ko so v orQ.ani sem ga videl. Povedal mi je1 ■svojo zgo»ll>o. ki je moje najboljšo in edino delo trajne vrednosti/'
BartrHmi je prižgal luč. Za nekaj hipov so prameni sijali ( na njegov obraz. Tznenada se, je pisatelj ozrl vanj in se je prestrašil, ko je videl, kako sta obraz slikarja in obraz s podobe čudovito podobna d mg dm-aromu.
vlite črko 05 do 88 odstotkov svinca. Škodljivi
m razkrajajoči dokazali s tem. mili otrok;) dobili
častilcev hudiča povzročila lakoto. Vlada je bila prisiljena, da m is topi proti temu z raznimi ukrepi.
Zadnja letina riža jo bila v Liberiji tako skopa, da je na-stalo v deželi veliko pomanjkanje toga živeža, ki tam nadomestil je vsakdanji kruh. Vlada je ugotovila, da jo povzročila to nesrečo sekta oboževalcev hudiča, ki zbira svoje moške konvertite v samotnih gozdnih šolah. Tam so jih držali zaprto celo po pot let. M»*d toni so ni nihče brisal za njih riževa polja doma.
Sk»»raj tretjina T.ibcrijeev je pristopila k sekti, novi pristaši «.«• stalno oirlašajo in tako je lalik«' razumeti, da jo zašla dežela. kar se tiče obdelovanja zemlje v težak položaj. Vlada ie sedaj • »dredila, da morajo v štirih tednih zapreti vso irozd-t,,. šole s«.kte. njih učenci pa se morajo vrniti domov k delu. da -e prepreči lakota vsaj za to loin. Vlada pa nima poaruma. da bi sekte razpustila. To bi bilo V afriški /.amor-ki 1 ju lovla- j tudi izredno težko, kajti večina • U Liberiji ima 4*čnia mafija". liberijskih uradnikov jo baje takšno m« »o. da je ta i na sekta včlanjeni v sekti.
VZROČILO LAKOTO.
NEW YORK. N. T.
NAROČILA
za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz domovina naravnost na svoj na slov.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
--|'M >" I nil II n m -
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y.216 West 18th Stre*

_
_



THE L2H&VBT BWVEXE YTA1LT 1W VJSB.
AM An
ZA"8USNARODA"PRIREDIL: I.N.
OE

30
DDADI C mil DDI C IT T 117 Wf^ A	stvari so odnesli tudi moje
1 IVWDI-.I1.1YI1 ri\10CLJ|jll\^/l* državljansko spričevalo. Dobil!
-----—	sem ga pred petimi leti v New
Contract Labor določba ne kandidat«* za službe v Social j York n. sedaj pa živim v Ch iea-velja za nekatere inozemce Security Board-u. Stvar se mi gu. Kje naj dobim spričevalo]
VPRAŠANJE: Neki inoze-|
mee. ki je pri-šel sem zaensnoj
na <>bi.?k, se j. itoroeil z anieri-!.
, « ,. i • i • k»» vpravieen.
*ko državljanko	s«tlnj na-
meniva odpotovati v inozemstvo, da dobi redno kvotno vi-zo. pa da se povrne zakonito v Združene države za stalno bivanje. On je tnkf« j -talno zaposlen. Ali naj to nmi ni *-iu:e-riŠkenui konzulu ' < V s« povrn«*
na isto delo, ne hi bilo to ,»ryt i j ^ ::,MKH) vrt>^nj za t;nke sluz postavni prepoved,. .la »mi. k. U 1>i]o vI(iŽ€.nill. Ak„ klio
se pnseljuje v Zuvuh w>	thl ^ v
m« sine imeti zagotovljeno d<*]<» v tej zemlji!
ODGOVOR: On mor. biv/.( -skrbi navesti dejstvi , »la ima j Državljansko spričevalo mu je tukaj zagotovljeno delo in po'	bilo ukradeno,
kazati kontrakt o svoji za?»o I VPRAŠAN.)E: Tatovi so slit vi ali ] »utrjeno izjavo sv« -I vdrli v mojo hišo in izmed dru-j«*ga delodajalea kot d*»knz. < ia | ^^^MMH^aMiM^MBBRiMM ni v nevarnosti. «la postane jav_| no breme (puhlic eharire). 1 ><•-', partiiM-nt of I^ibor j.* izdal n;i-re«lbo. d;i prišel jen«*«-, ki prihaja k svoji ženi ali otrokom, >tii<* imeti zagotovljeno del > v Zdru ženili državah. Ako vzrok nje«roveira prilirnla v t-., da pribaja k takim sorodnik n. se tak kontrakt dela ne smatra
Prod kratkim se je zaročil z baroneso Glorijo Friesenovo, kot je brada v ea-opisu. Sedaj «o se njeni prijateljici saj izpolnile želje. Prav nič ji ner-ivida. Prvič je Glorijo razumela v njenem hrejieiienju i»o izvoljencu — sedaj, ko je tudi njeno srce napolnjeval samo en mož. Ali je bil to občotek brezmejne osamelo&ti, da jo je vodil k Klemen tu Falkejuf Ali pa je njegova ljubezen zbudila njeno! Ali pa je bila njegova nesreča t Kako goreče rada bi božala njegov resni, zapiti obraz, dokler se ne bi pričel smejati! Kajti globoko je pogledala v nesrečo njegovega z;ikona. Globoko usmiljenje jo napolnuje.
Ali je mogel kdo kazati toliko zlobe človeku, kateremu je l il dolžan toliko hvaležnosti f Res je bila slepa gospa jtomilovaiija vredna, in ni bilo mtl^o«V imeti ž njo dovolj po-trpljenja in dobrote. Oe pa je za vse to imela do svoje okolice le zlobo in niakotnost, tedaj je moralo biti enkrat tudi konec največje potrpežljivosti.
Mnogi ljudje, ki jih je vdarila nesreča, se slednjič vdajo v svojo usodo, se vrnejo v bistvo svojega bitja in udano prenašajo u>oilo. ki jima jo je naklonila božja previdnost — toda ta žena je bila sestavljena samo iz zlobe in podlosti.
Kaj je pomagala najbolj poštena dobra volja, najboljše namere, ako j«? žena v svoji zlobi ni hotela videti! Kaj pomagajo vse dobre jedi, lej>a soba. če pa za seln* nima niti minute časa jn samo grajo, očitanje in zmerjanj«'?
Njeno borilo življenje pri P»aderjevib je bilo mnogo lažje. Pri »lepi ženi ni bila niti giks]M>daricn <v»je lastne osebe; skoro i«l \>nk<* *»vuje misli je morala jH»lo/iti račun. Kako je go:spa nesramno rod« »vedno izprsiševala in -kušala prodreti
v najskrivn«'jše k«»n* njene du-e! In nato je poizvedovala,;^ pn.kl^itov Contract Labor kak litis i«- napravil na njo njen mož. Pri i m. valovala je, da;<lolor#bo ijsol j(.ni;k0ga zakona, vse žensk«* n«»r«* za njim in da jim je tudi sam naklonjen. To
VSe dobro ve. Nato pa se je sklonila k Helgi, je uprla A'oje.Za naturalizacijo ženske, poro-
ngade ,jči v nje,, obraz, kot bi hotela na njen, bn.ti	! čene z ameriškim državljanom.
44Ali tudi vi niste navdušeni za l«*i*ega odvetnika. Hed-
gaT Prianajte--"	j VPRAŠANJE: Prišla sem
It« 1 hi- val »e razlije čez Helgi n bledi obraz; toda -ili s«*. da {zakonito v Z«lružcna države h-ji mirno in »meje odgovori:	ta lfi;5, ali 1. 1SK-UJ nisem mogla
"i>h milostljiva gosjKi, že davno sem se odvadila. da bi dobiti spričevalo o svojem pri-i se zanimala za kaj ali |»a za koga. To ni za človeka v mojem hodu. Leta llKMi sem s«' poro-položuju. Zadovoljna sem, «V ste vi z menoj zadovoljili/* j čila s tukaj rojenim anifi iskim '• O. Rog. Helga. zelo ste dolgočasni in sploh ne razumete državljanom. Ali morem s«*«laj tega. kako bi me kaj zal »a val i ali razvedrili. Sle pač nežno!dobiti ameriško državljanstvo bel jagenjček. Samo enkrat nii oporekale, brez skrbi.(brez "Certificate »f Arrival T*
"In če bi tudi to napravila, bi dobila na glavo knjigo ali krožnik,** si misli Helga.
Po v«»čerji ji da odvetnik pi>mo, katerega vzame nekoliko ziuuidena^ nato pa. ko spozna pisavo in vidi iiiit trrdke, se prestraši.
»'To pismo j«- prišlo z veeerin> iM»>to v mojo pisarno. To-la na.i]»rej mirno j«»jte. tla ne boste >kalili svoje dobre volje. Sedaj preberite pismo svojega biv-eira gosfiodarja; mogoče ]»o-trebujete moj nasvet.**
Sevcula vsebuje pismo /.o|N»t. »)K»min za »Nlplačilo, kar bi e<laj lahko storil«, ker ima, kakor >o izvedeli, dobro s1už!k>; tmli ni manjkalo mnogo žaljivih in poniževalnih pripomb. Dr. Falke ji pismo kar vzame iz rok.
"Ne skrbite, gospica Helga, vašo zadevo bom /.«• jaz za-stopal."
"Kaj pa je?** vpraša gospa Regina.
*'Zopet o|K>niiii prejšnjega go^Mnlarja gospice 1T«-Ige. Saj sem ti že o tem povedal.**
*'Kaj boste napravili, Ilelga?*'
"Bonitzu 1h»iii |>oslala, kar imam. Moja plača je skoro Še cela. Kajti dolgovi morajo biti poplačani.*' odgovori s t res« m'i m glasom.
"V spbi^nem da. T'e pa so nastali dolgovi v sled izkoriščanja stiske — videl bom. kaj je mogoče napraviti," pravi dr. Falke in pok ima Helgi.
<4Iniam >e nekaj nakita. gosj>od doktor, težko zlato verižico svoje «.tar«- matere,'* pjavi Helga v obupu.
4*Tega nakita go-jxnlu Bonitzn ne lH>mo vrgli kar v žre-
z«li sumljiva. Ali je res, da je toliko služb na razpolago?
ODGOVOR: Vas dvom je ja-Soeial Security Board in V. S. Civil
in koliko bo stalo?
ODGOVOR: Vložiti morate i prošnjo za duplikat pri natura-lizacij>kem uradu tam, kjer se-Za take prošnji
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDL POTOVANJA V STARI KRAJ
Service stanujete ;Commission sta že posvarila ol>-' služi tiskovina Form 2G0O. Pri-j činstvo proti praznini obliuhaiii I >t»jbina j«- le en dolar in money i
nekaterih Mail Order teeajev Te Šole in tečaji nimajo nikako zveze s S«»eial Security oblastjo. Službe se izpolnjujejo na podlagi Civil Service izpitov. V'*e
omenjene
tečaje garantira službo kar avtomatično, je prevara.
Z
EMLJEVIDI
OlKiWlVOR: Kot žena ameriškega državljana ni tr«-ba. da dobite prvega papirja. Prič« morajo dokazati le tri leta a-j meriškega bivanja. (Ako 1»i se bila poročila pred dnem 24. maja 1!K54. bi bil potreben do-, kaz le enoletnega bivanja ). Ker pa ste bila pripu<č»ma v Znlru-: žene držav«* |»<» 20. juniju vi na vsak način morete imeti spričevalo o prihodu. Pišite na Foivign Lanmiag«^ Tnfonna-ti«»n Service glede poiiatkov •• ovojem prilioiln. Morda ta organizacija najde kdaj .-t«* prišla «lruga«V vam «la nasv«*t. kaj naj storite, da se vaše bivanj«- v t«-.i zemlji l«\gal*Lzira. tako da morete postati ameriška državljanka.	- j
"Vadilni tečaji" za Social Security službe.
VPRAŠANJE: Čital sem ne-! ki oglas, kjfr ponujajo dopisne, t<N-aj«*, ki baje pripravljajo!
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na HMM tMMii |.H|nrJu m |»lat-iH-nimi i»r» j:il»i ............
P0KRAJN1 ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija------
Dravska Banovina........
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
V KLIK I .............
MALI ...............
NOVA EVROPA
30
. :*)
. .40
. .40 ...15
. .«0
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas. Arizona. Coloraiki. Kansas. Kentucky. Trnncswf, Oklahoma. Indiana, Montana. Mis^ippi. Washing-Ion. W) oming .............25
ItiiiHtls. IVnnsyltanla. Minnesota. Michigan. \Vis«-on*in. Wrst Virginia, Ohio, New York. Virginia ............ 40
ord«*r */a t«l vs«»l«> mora biti pri-l«»z«*n k prošnji.
Pcmoč za po rebne otroke.
VPRAŠANJE: Slišal sem. da Social S«*enrity Ziikon «l«»loča tmli podpore za odvisne otroke. Kaki so |N>g«»ji za kvalifikacijo. ak«> naj se «lobi taka po«l]M>ra '
ODOOVOR: F«*deralna vla«la ne daje te ]»nnfH'*i «lirektnitii not eni. Ona prisjievn denar ilr-žavam. :m >:<e do «'ii<* t in tin«« -kupnih »lržavnih in lokalnih stroškt>v za pomoč potrebnim otrokom pod starostjo lf» I<>f. ki <o brez p<xl|»or»l staršev. b«wli<i ra«li njihove smrti, odsotnosti ali nesposobnosti za delo. Po-j samezne države določajo, koli l ko naj d«»biva vsak otrok. F«--«leralni prispevek ne -me znašati več -«>st dolarjev na mesec za prvega of roka v tlnižini in po štiri dolarje za vsako dodat-j no «l«*te isti <1 nižini.
I t pisem, ki jih tlohlnto -»d rojakov, opazimo, da so še precej t nejjsnosli g'fdc potovanja. Pečina onih. Iti se hočejo pridružiti leni.i ali onemu izletu. niUli, tla se morajo z isto grupo tuili \rniti. To ni pntvilno. l/l«-le m* pripra\i samo za tja in sicer zato. da imajo rojaki priliko potovali skupno Ija in imajo % tem več zabave. Za nazaj s! pa i«a!% sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dtc I« li. pa še vrč, če je potrebno. Torej ima v«ak izletnik celi <lve l«*li časa /a «istali v domovini. Dalje ni (mlrebito. da bi se vrnil z i>45m pamikoin. ampak si sam izbere pamik. s katerim se hoče vrniti. IV ji* pa »Itičajno ra/lika v cftit. pa seve«la dobi povrnjeno ali. obratno, dop'ara. če i/ber«* parnik. na kat«*rem stan«* vožnja teč. Zahteva m samo. ila izbere parnik o«I isle parobr<»dne družbe kot je bil pamik. s katerim j«' potmal Ija.
Amcri-ki držat'jani dol»e poln«* li%te za dve leti, nedržavljani pa «!«»'»«• polni liot >:mio /a emi Irto. torej se moraj«« v tem časti vrniti. .N'i*ilr/a\'juiii morajo pa (»lieiieni imeti tudi povratno dovoljenje, ki w izda tudi <-am i za eno Iclo. l'a tudi ti potniki imajo prilik«, da ni >\oj»- potne li*le ptMialjšajo in ravnotako potratno dovoljenje, če imajo /a I o zadoolue t/roke.
oni. ki so namenjeni lelos poloiati v >tari kraj, naj si takoj sa jamčijo prostore, da ne Imi prepozno. Za mesw junij in julij m ie >koro »si pro»lori (Hldatti.
Na p.trtiikilt. ki so (lebe'o tiskani, se trie izleli v domovino pod vodstt oni izkušenega spremljevalca.
KRETA NJE PAHNIKOV - SHIP NEWS
12. m:ija :
7. ut»ril:i : \Va>liiii^t«>n -- llavre Ij.fayettf v Havre «^iii-eti Mary v :>lirlNiiirg
l'l. aprila:
Kun.pa v nr«*jii»-n Kcx v (Jen<»a
11. aprila : Xortnati<lh*
v Havre
SEZNAM EVROPSKEGA 0B0R02EVANJA.
'15. aprila:
BiTrii^ii riu VuI«*aoia ?
^ ("licrliotirK t'rst
id. a,.rila: 17. »[»rila:
lirein«*n v Kremen
Naročilom je priložiti denar, bodi Ml v gotov ini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, fe pošljete cotoiino. rekomandi-raj le pismo.
KNJIGARNA •GLAS NARODA"
21P W. 18 Street New York, N. Y.
List. " Volkerbiind", ki i^a iz • laja v nemškem in fmncoskeitv J'\a,,ril1*:
•»	r>	.	..	^ 1 Koma v
jeziku v /S«'ii«*vi nomska dniz-i ba za vprašanja Društva naro- -1 :,«'ri,a:
i .. ; i - -1 -j• a	, .	Mauhatlao v Havre
' -1*; »^»y*} etlinsiven kata-	AI:(rv v ,.|lrr|>o
loir iiajnov«*jsih mo«lelov vojn«*. .•Ta orodja vseli evro|>skih držav razen Xemčije. po-ebno pa Rusije. Kram-ije in ( Vškoslovašk«*. 1'nblikaeija obseira f>0 strani in kaže ve- t:, material v slikali, . ki irotovo ni>o bile lahko do-i stopne. Zdi s«* da izvira ta material i/ arhivov nemške vojne uprave in bo v vojaških <l«*že-lah irotovo zbudil mnoiro ]K>zor ! nost i.

htrl»ourg
aprila : I U- «l<* Fram e v Havre 1'oiite <li Sav<il« v <!«-in>a
-i. aprila :
-luropa v iJri tiH-ri
aprila. Norma mi ie v Havre A<piitaoia t
1. maja : Saturtiia v '1'rn^
SMRT JE PREŽALA NA POKOPALIŠČU.
1. maja : 1'aris v Ha vre IbTcti^iria v fli.rlu.iir« ISretaieti v Slrerieu W:»s|jin^t>«ii v lla»re
V okolici Pule >«• je z.ir«>«lila v manjšem kraju velika n«*sre-ča. Stari irr«>bar (iabriel Tjstič j«- pripravljal za nekega umrlega vojn»*ga invalida grob na pokopali-ču. ko se je n«*nadno zgo«li!a silna eksplozija. Grobarja. ki je stal v napol izkopanem grobu, je raztrgalo na k«>-
I s
i
\
m a »a :
Qiie«*n Mary r Cherbonrf
H. maja :
v tlenoa
da ji- pi.-maknilo več stolov te za
k | m »k tov s«»se«lnega groba in; Vse križe
Aipiitania / Cherbourg
14 ma.ia :
t'bamplain v Havre Kuropa r llreaieo
maja :
Cuttle <11 Savola v Henna
li». maja:
Normandie ▼ Havre Mnnliattan v Havre •JO. maja:
Berengarla v Cherbourg 21. nieja:
Bremen v Ilremen
maja: Koma v Henna l!Ti. maja:
Lafayette v Ilfivre '.11. maja:
Qtteen Mary v Cherbourg JS. maja:
Paris v Da vre
maja: Kex v Genoa
1. junija:
Kurop:i v Kremen junija :
NOKMANHIE v IIAVKR
Aipiitania v Cberlmurg U'asbiu^toii v llavre
,">. junija :
Vukania v Trst junija :
t^ueen Mary v (*hertM>urg :«». junija:
Kremen v Kreim-ti
junija : Cbamplain v llavre C«»tite «li Savuia v (irm«
16. junija :
{ .Manhattan v llavre A«|tiilaiii:i v Cherbourg Normamlie v Havre j l.K. junija :
Kur«i»a v Kremen j 10. junija :
lie «!e Franee v llavre
IIKRKN(iARIA v ( HKKBOI KG
Satumia v Trst junija :
se je ta odprl. Vse križe v l»Ii-
zini j«* pt.lrlo, a na pol izkop mi [JZV!^ ' Cher,H",rg irrob >«• je spremenil v tri inetr-
lo," se smeje «ir. Falke. **To nj«*govo postopanje j<* povse«m proti «1«►Krim na>Vl«>m in to mu Imvui pojasnil."
Xad««dnje:ra dne je povat>il Honitza v svojo pisarno in o čemur je v. njim potrajal. ni t>ilo nikogar mar. Postavno je itn«*l Bon i t z pni v. Zjit«t je dr. Falke poravnal nj«*govo terjatev, samo «la ll«-lg«* ne bi v«v nadlegoval. Te skrbi je 1'otol rešiti ljublj<*n«» d«4cle.
Ko Koiiit/ s|»nivi č-k. pravi z zan'u'evalnim itasinehoni:
"/♦•Iti velpktMliišui -t«', g« »sj m m I doktor Falk«*. Prav rp<d kokdaj >«» zg«ali, da bi odvt-tnik pla«'*al «l«dg za svojo »stranko.j in k:«r vriie! «hI >«-Ih* c»*1o pn*mož«»lije. Xnjbrze ste si že izgovorili j h »it eno plačilo. I^*pti bar«»n«—a ll«dgu 1 .an gena n j«* vro«lua take žrtv«*,"
l>r. Falke se mora premagovati, da ga no v«lari v «>biaz.
44Dela koga drugoga ne »mote soditi po svojem malenkost nem, pmllem mišljenju. Kaj drugr-ga vam nimam |»ovodati. Zat« smatram najin razgovor za končan."
Z razumljivo kri-tnjo iK>ka/>^ tir. Falke vrata. s«»de nat/j k svoji pisalni mizi, no da bi BotrHza Šo enkrat fiogledal. Bo-j nit* je ves rd«t"- v veliki jezi. s«* /.a niče val no zakrohotV in globoko prikloni za odvetnikovim hrbtom.
•4Pm«Mii, 'izročite lepi Helgi moj«> j>oz«lrave in vama želim kar najboljšo zabavo."
S pikrim smehmn odide starbenkk in «lr. Falke ju ta sšm^li' se dol^o zveni v njegovih ušesih. Takoj o«ipre okno, «la se; razkatli nečinto ozračje iz sobe.
Kex v Cenoa
<e. bližnji '»okopališki zid je globoko, s črnim «limom napol-j-^- J«n'ia: po«lrlo na Širino desetih metrov njeno ianio. Kakor se ie no-
1	1	X' I • - * 1 1	.	,	! 1-mi.vette v itai
tn ga vrglo po poboeju. Nekojzneje izkazalo, je grobar z lopa-j junija: kmetico, ki je d«*lala pni vo 'to zadel v granato velikega ka j NORMANDIE v kopališčem, je zadel zi«lni ka i libra, ki jo je bila med sve-men v stegno in ii srn nlrmil. tovno vojno izstrelila bržkone
Eksplozija je bila tako sib:a. j kakšna italijanska vojna ladja, j- jnUja:
Kremen v Kremen Lafayette v Havre
HAVRE AQUTANIA v CHKRBOL'RH
Washington v Havre
PREDSEDNIK ROOSFVELT IN ČLANI NJEGOVEGA KABINETA
C«»nte <li Saroia r Henoa Berengaria r Cherlnutrg Cbamplain v navre (i. julija :
J'tt ropa v Bremen 7. julija: i Queen Mary v Cherliocrg | -i- He ile Kram-e v llavre ! ;0. Julija : | Viilranla v Trst 11. julija :
i Norman«lio v Havre
Aipiitania v Clierlmurg ; Manhattan v Havre '7. Kex v Henna
Bremen v Kremen -t. julija:
Keren ^aria v *Clierl»nurg
; -5. Julija :
FI ROP A v BREMEN
j ti. julija :
Saturnia v Tr>«t «'liamplain v llavre
• J.S. julija:
i Washington r Havre i t^n«H*n Mary v Clierltourg rrlK julija:
I h* «le Franee r Havre -11. Julija:
Conle <11 Saroia w Oe no«
Dr. Ftkbke vtUne	Ronitza bi mogel hladnokrvno!
zbili na tla zaradi njegove surovosti. UI>oga Helga! Ka-'
ko rad bi jo objel in bi jo branil preti surovostjo sveta. To-!	I HH,PH I II ^H j^HH|H MB a I BBjB|
da ni bil pro>t in Vb;»k dan .je «>wtil„ da so mu verige boljy^vo	predsednika se«le: za ^lanlniški tajnik Morgeiithan. general pravdnkk Cununings. m »rnar. tajnik Swanson; polje-
C	deljski tajnik Wallace, delavska tajnica Frances Perkins, podpredsednik (lamer: «1 *sno od predsednika se<le: — Državni tajnik Cordei! Hull, vojni tajnik Woodring, generalni poštar Farley, tajnik za notranje zadeve IiSkes, tr-__ IMj« 1 _ _	govinski tajnik Boper.
Decnosne.
7* i na pojasnila glede polnih listov, ren in drugih podrobnosti ne »brnite na
POTNIŠKI ODDELEK "T.L« NARODA** 216 W. 181 h New Yorfc
Posebno naj hite oni, hi nameravajo potovati o»e«eea JmIJi ali julija, kajti z« te dra.Meoeea so "	ie vse