i SONJA FERENČAK, I medicinska sestra »Tudi topel stisk roke inlepa beseda sta zdravito.« ft Aktualno, str. 3 I VRTEC PRI OŠ * CERKLJE OB KRKI: Proslava ob I 40-letnici delovanja I Iz naših krajev, str. 6 »SUROVASILA«: Tekmovanje silakov v Krškem Sport, str. 13 POMLADNA OSVEŽITEV: Polepšajte se s Posavskim obzornikom I Prost) čas, str. 14 bzorniK I Casopis za pokrajino Posavje, leto X, št. 10, četrtek, 18.5.06,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZ VSEBINE 2 Krški LDS pripravljen na volitve 4 Konec remonta vNEK 5 V treh letih do športne dvorane? 6 Bogatajev dan 7 Oprostiti, a ne pozabiti 9 Muzej tudi za slepe in slabovidne 9 Pohodi plin počasi 10 Iz občine Krško 11 Iz občine Sevnica 12 Iz občine Brežice 13 Šport 14 Nagradna križanka 16 Z jezikom brez mej 16 1111 let prve omembe Krškega in Brestanice powviefkinio Izgradnßa HE na ipodnfl Savl HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D O O {za Skupnl podvlg) Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana mkMočenergije 4 BSeCOM* A p.p. 265,11271), Krlko (((• 0801440 Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.com Krški orkester v vrhu Pihalni orkester Videm Krško je na 26. tekmovanju slovenskih godb v koncertni težav- nostni stopnji, ki je 13. maja potekalo v Krškem, prejel zlato plaketo s posebno pohva- lo, kar je najvišje priznanje na tovrstnem tekmovanju. Krški godbeniki so le za pol točke zaostali za najboljšimi - Pihalnim orkestrom Krka iz Novega mesta ter si priigrali že tret- je najvišje priznanje s tovrstnih tekmovanj. Med šestimi pihalnimi orkestri oziroma godbami so bili od kr- ške godbe boljši le člani Pihal- nega orkestra Krka iz Novega mesta. Slednji so prejeli 344 točk, člani krškega orkestra pa 343,50 točke, kar je več kot 95 odstotkov vseh možnih točk. Tako je odločila medna- rodna žirija, ki ji je predsedo- val Jan Van der Roost iz Bel- gije. Zlato plaketo je prejel orkester iz Logatca, Železni- čarska godba Zidani Most, Pi- halni orkester Slovenj Gradec in Mladinski pihalni orkester Glasbene sole Celje pa srebr- no plaketo. Krški orkester se je na tem tekmovanju prvič predstavil pod dirigentsko taktirko Deja- na Žnideršiča, sicer pa so na tekmovanjih v koncertni težav- nostni stopnji krški godbeniki prejeli že tretjo zlato plaketo s posebno pohvalo, prvič so si jo priigrali leta 1995, drugič pa leta 2000. L. Petrišič Pihalni orkestrer Videm Krško med nastopom Dirigent Pihalnega orkestra Videm Krško Dejan Žnideršič ob razglasitvi rezultatov Dobrodelno kolesarjenje za Darfur Kostanjevica na Krki je bila v soboto prizorišče dobrodelnega kolesarskega maratona S kolesom za Darfur, na katerem so udeleženci za prebivalce te nesrečne afriške po- krajine zbrali 2,5 milijona tolarjev. Druženja po kolesarjenju se je udeležil tudi po- krovitelj maratona, predsednik republike dr. Janez Drnovšek. Dobrodelno kolesarjenje je na pobudo ameriškega vele- poslanika v Sloveniji Thoma- sa B. Robertsona organiziral Klub podpornikov časopisa Le Monde diplomatique v slo- venščini, tehnično izvedbo maratona je prevzel Kolesar- ski klub Adria Mobil iz Novega Mesta, pri izvedbi pa so sode- lovali tudi Občina Krško, Tu- ristično društvo Kostanjevi- ca in Galerija Božidar Jakac, kjer je bil start in cilj mara- tona ter druženje po njem. Na krajšo in daljšo različico maratona se je uradno poda- 10 344 kolesarjev (kar nekaj je bilo tudi neprijavljenih), ki so za Darfur prispeva- 11 3000 tolarjev prijavnine. Skupaj z donacijami se je na- bralo 2,5 milijona tolarjev, ki so jih organizatorji pridruži- li denarju, zbranem v okviru akcije Svet za Darfur, katere pobudnik je predsednik re- publike dr. Janez Drnovšek. Slednji se je pridružil udele- žencem sobotne prireditve in se jim zahvalil za njihov pri- spevek tej humanitarni akci- ji, prav tako pa tudi gospod Idris, ki prihaja ravno iz Dar- furja. Kolesarjenja in druže- nja po njem se je na nekda- njem samostanskem dvorišču v Kostanjevici na Krki udele- žilo precej znanih osebnosti iz diplomacije, politike in go- spodarstva, ki so uživali tudi ob nastopu folklorne skupine iz Senovega. P. Pavlovič POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM l S? infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica Predsednik dr. Janez Drnovlek (v sredini), ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson (levo) in organizator Dušan Arzenšek (spredaj) med udeleienci dobrodelnega kolesarjenja za Darfur Posavje - razcvet civilnih initiativ!? »Pokrajina prihodnosti«, »pokrajina priložnosti«, »majhna pokrajina velikih priložnosti« - so naslovi, s katerimi s(m)o mediji pospremiti spomladanski ob- isk slovenske vlade v naši regiji. Veliki državni projek- ti, izmed katerih nekateri že tečejo, drugi pa naj bi se zgodili v nekaj letih, obetajo resnično velike spremem- be našega fizičnega in naravnega okolja, prav tako po- membna all še bolj pa je pripravljenost prebivalcev, da bi jih sprejeli za svoje. Zdi se, da sorazmerno z vse več- jim številom posegov v prostor Posavja raste tudi občut- Ijivost tukajšnjih ljudi; svoja stališča pa vse pogosteje izfažajo izven običajnih institucionalnih oblik. Poglejmo le nekaj najbolj odmevnih primerov zadnjih let. V letošnjem letu se civilne ini- ciative v Posavju dogajajo ta- korekoč ena za drugo. Najprej smo v mesecu marcu dožive- li nastop skupine s Studenca, ki je nasprotovala raziskavam za potrebe potencialnega od- lagališča radioaktivnih odpad- kov (NSRAO) na Čagošu v sevni- ški občini. Kot Civilna iniciativa Sevnica je zbrala preko 1000 podpisov in dosegla, da je ob- činski svet sklenil prekiniti vse nadaljnje postopke. Komaj so se nekoliko polegle razprave v zvezi s Čagošem, v katerih je bilo slišati tudi o političnih oza- djih, je takoj po prvomajskih praznikih že sledilo novo prese- nečenje. Prestrašeni prebival- ci Sevnice, predvsem stanoval- ci Savske ceste, učenci srednje sole in zaposleni v podjetjü Stil- les d.d. so na župana in okolj- skega ministra naslovili protest zaradi najavljene dejavnosti odstranjevanja azbesta z želez- niških vozil na lok«:iji stare ku- rilnice na Savski cesti. Civilna iniciativa Savske ceste je dobila tudi podporo KS Sevnica, zbira- nje podpisov pa še traja. Najbolj svež primer se je zgo- dil pred dnevi v Globokem, kjer so krajani ustanovili Civilno ini- ciativo in podobno kot na Stu- dencu zahtevali prekinitev na- daljnjih postopkov pri izbiri končnega odlagališča NSRAO. Najavili so nadaljnje aktivno- sti v obliki obveščanja občanov o svojih stališčih in mime pro- teste s kulturnim programom. Kot civilna iniciativa so pred nekaj meseci nastopili tudi po- budniki za ustanovitev nove občine Bizeljsko, ki so v na- sprotju s svetom KS ocenili, da je prišel pravi trenutek za osa- mosvojitev in zaradi tega orga- nizirali večje število aktivno- sti. Uspeli so pridobiti soglasje občinskega sveta in celo pozi- tivno mnenje Vlade RS, vendar jim končni cilj ni uspel zara- di premajhne podpore na refe- rendumihna Bizeljskem in so- sednjem Župelevcu. Že poleti 2004 so vaščani Bor- šta in okoliških vasi naspro- tovali nameri brežiške Obči- ne, da v njihovi bližini zgradi zbirno reciklažni center za ko- munalne odpadke. Ob tem so opozorili na neustrezno sana- cijo gramoznic v okolici Bor- šta, na neuresničene zamisli o ureditvi športno rekreacijske- ga centra ob poplavljeni gra- moznici oziroma jezeru, v bli- žini lokacije, ki je v celoti nad podtalnico, pa naj bi se naha- jalo večje odlagališče azbest- nih plošč. Organizirani v Odbor civilne iniciative Borst, ki ji je predsedovala Branka Pirc, so proti načrtovani gradnji zače- li podpisovati peticijo, ki jo je podpisalo preko tisoč prebival- cev. Dosegli so celo začasno razveljavitev gradbenega do- nadaljevanje na 2. strani H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 nadaljevanje s 1. strani voljenja, vendar se je kasne- je gradnja nadaljevala in cen- ter danes obratuje. Med prebivalci Krškega polja pa tudi ostalih prebivalcev Posav- ja, predvsem pa lastnikov par- cel v okoli Cerkelj ob Krki ter Krške vasi že dlje časa tli že- Ija po organiziranem nastopu proti nameri, da bi letališče v Cerkljah preuredili za potrebe Nata, posledično pa proti one- snaževanju s hrupom in vsem drugim, kar prinesejo v okolje tuji vojaki. V Brežicah so lani zaznali tudi CIZDOP, do zdaj še anonimno Civilno iniciativo za demokratizacijo Posavja, ki je razširila gradivo (prejeli so ga predvsem brežiški in neka- teri krški svetniki), v katerem opozarja na nenavadne poveza- ve nekaterih mladinskih funkci- onarjev in organizacij, v kate- rih le-ti delujejo, po mnenju anonimne iniciative predvsem z namenom čim večjega zastuž- ka na račun študentov in dija- kov. Zelo odmeven je bil tudi nastop skupine mladih in osta- lih Brežičanov v bran direktori- ci MC Brežice, ki so ji z nasto- pi na sejah občinskega sveta in dobrim komuniciranjem z jav- nostjo uspeli zagotoviti novo imenovanje. Tudi v Krškem je v zadnjem času prišlo do nekaterih oblik organiziranja v zvezi z načr- tovanim odlagališčem NSRAO, za zdaj pa so določene zahte- ve postavili prebivalci iz jedr- ski elektrarni bližnje Vrbine in iz Leskovca ter okolice. Zgo- dovina samoorganiziranja pre- bivalcev v zvezi z jedrsko pro- blematiko je v Krškem tudi sicer bogata, najbolj znano je nasprotovanje povečanju ka- pacitet za skladiščenje radio- aktivnih odpadkov v NEK iz kon- ca osemdeset let, ko je bilo v podporo protestu zbranih oko- li 5.000 podpisov. Še danes se pogosto omenja in odmeva tudi odpor krajanov Kališevca proti načrtovani lokaciji odlagališča NSRAO. Leta 2002 pa je v Kr- škem prišlo do organiziranega pritiska na vlado v Ljubljani za- radi nestrinjanja z meddržav- nim sporazumom s Hrvaško o JE Krško. V dveh dneh je bilo zbra- nih 4.500 podpisov za sprožitev postopka za razpis zakonodaj- nega referenduma o reševanju lastništva JE Krško, vendar pa je potrebno povedati, da so lo- gistično podporo akciji, za ka- tero je stal župan Bogovič, ta- krat nudile občinska in uprave nekaterih večjih podjetij. V krški občini je bilo zadnji po- membnejši nastop samoorga- niziranih krajanov zaslediti na Senovem, kjer je Civilna inici- ativa za Senovo v letu 2004 za- ostrila vprašanja v zvezi z za- piranjem Rudnika Senovo, še zlasti zaradi trajno degradira- nega okolja in nedokončanega programa sanacije. Med drugim so pripravili okroglo mizo o pro- blemih s pitno vodo in sodelo- vali na izredni seji občinskega sveta, najavili pa so tudi pro- teste v Ljubljani ali celo na Ev- ropskem sodišču. Prav gotovo je bilo neinstitu- cionalnih oblik organiziranja in nastopanja še več, a že na- vedeni primeri kažejo, da se je civilna iniciativa kot »orodje« za izražanje drugačnih stališč in pogledov na različna, zlasti pa okoljska vprašanja prijela tudi v Posavju. Čeprav se sko- raj v vsakem primeru pojavijo vprašanja o tem, katera inter- esna skupina, lobi in še pogo- steje politična stranka je za ta- kim nastopom, je ravno tako in še bolj utemeljeno vprašanje, zakaj sploh prihaja do teh sicer legitimnih pobud. Enega od vzrokov za tolikšno »glasnost« povečini »neorga- niziranih« prebivalcev Posav- ja bi morda lahko iskali tudi v dejstvu, da imamo v občinah precej sicer demokratično in včasih celo z navdušenjem izvo- Ijenih občinskih svetnic in svet- nikov, ki naj ne bi bili zavezani strankarski in še kakšni discipli- ni. Vsaj od njih bi pričakovali, da bodo med prvimi zaznali skr- bi in težave svojih občanov ter jih vsaj poskušali čim botj zav- zeto zastopati v občinskem sve- tu kot pajvišjem organu odlo- čanja. Žal pa pregled skoraj že izteklega mandata pokaže, da je prav med njimi največ takih, ki se vse od izvolitve skoraj niso niti oglasili. Koliko »zaslug« za njihovo utišanje imajo vodje večjih strankarskih svetniških skupin in nenazadnje tudi zelo samozavestni posavski župani, je drugo vprašanje. A tudi to jih ne more odvezati odgovor- nosti, ki so jim jo z izvolitvijo dali volivci. S. Mavsar V Cerkljah ob Krki praznovala vojska Na letališču Cerklje ob Krki je v soboto potekala osrednja državna slovesnost ob 15. obletnici Slovenske vojske. Slavnostni govornik je bil predsednik republike dr. Janez Drnovšek, zbrane pa so na- govorili tudi minister za obrambo Karl Erjavec, načelnik general- štaba Slovenske vojske, generalmajor Ladislaf Lipič, in brežiški župan Ivan Molan. Prireditev si je ogledal tudi vrhovni poveljnik Nata za transformacijo general Lance L. Smith. Slovenska vojska je predstavila svojo oborožitev, opremo in usposobljenost pripad- nikov vojske, za vsakega obiskovalca prireditve pa pripravila tudi vojaški obrok. Prireditev je popestril orkester Slovenske vojske z gosti, posameznim častnikom pa so slovesno podelili tudi prizna- nja in cine ob njihovem napredovanju. Protest civilne iniciative Boršt junija 2005 O reviziji tudi v občinskem svetu Krški občinski svet se bo v ponedeljek, 22. maja, sestal že na 40. redni seji v tem mandatu. Dnevni red je izjemno pester. Svetniki in svetnice bodo uvodoma obravnavali ureditveni načrt za Seno- vo, nato pa sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Sledi- la bo točka „delovna uspešnost v javnih zavodih" oziroma sklepi o dolodtvi dela place za delovno uspešnost direktorja kostanje- viške Galerije Božidar Jakac, o izdaji soglasja za povečano delo- Obdnski svet naziva častni občan občine Krško letos ne bo po- delil. Če bo predlog komisije za občinska priznanja ter sode- lovanje z občinami dobil podporo svetnikov in svetnic, bosta veliki znak občine Krško prejela Nikolaj Žibret (za življenjsko delo in večletne uspehe trajnega pomena za občino Krško) in Savaprojekt d.d. Krško (ob 30-letnici podjetja za izjem- ne uspehe in dosežke na gospodarskem področju), znak obči- ne Krško Osnovna šola XIV. Divizije Senovo (za uspešno vzgoj- no-izobraževalno delo in društveno delovanje na Senovem), priznanje občine Krško pa Marjana Sečen (za uspešno delo na področju socialnega dela v občini Krško), Jože Požun (za uspehe v podjetništvu in za pomoč društvenemu delovanju v kraju in občini) in Teniški klub Krško (ob 20-letnici uspešnega delovanja).Za častnega občana je bil sicer predlagan Rok Ma- lavašič, za znak občine Krško pa tudi Stanka Hrastelj. vno uspešnost zapostenih za leto 2006 v javnih zavodih Galerija BJ, Lekama Krško, Podjetniški center Krško in Zdravstveni dorn Krško, ter o predhodnem soglasju o upravičenosti do enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje v letu 2005 direktorju ZD Krško. Občinski svet bo odločal še o prerazporeditvi proračunskih sredstev, se seznanil z revizijskim poročilom Računskega sodiš- ča o poslovanju Občine Krško v letu 2004, obravnaval bo predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Krško ter določal volilne enote za izvolitev članov občinskega sveta občine Krško in bodo- če občine Kostanjevica na Krki. Na dnevnem redu je še nekaj ka- drovskih in številne premoženjsko pravne zadeve. P.P. O obnovi lekarne in športni dvorani Za torek, 15. maja popoldne (po zaključku naše redakcije), je bila sklicana 26. seja Občinskega sveta občine Brežice. Na predvidenem dnevnem redu s 17 točkami so bili med drugim predlog sklepa o izdaji soglasja k izvedbi obnove Lekarne Breži- ce, predlog sklepa o začetku priprave novih prostorskih aktov, predlog sklepa o uskladitvi cene za storitev Pomoč na domu, predlog sklepa o določitvi lokacije za izgradnjo športne dvora- ne v Brežicah, predlog odloka o oglaševanju v občini Brežice in predlog odloka o zaključnem računu lanskega občinskega pro- računa. Svetnice in svetniki naj bi podali tudi mnenje k imeno- vanju Andreje Urbanč za ravnateljico OS Cerklje ob Krki. P.P. ^*V"1 posavski # -wr jr ObzorniK Kam nalagati za varno prihodnost? Naložbe v prihodnost nas in naših najmlajših so naložbe, ki so se vedno obrestovale. Vendar pa je potrebno nalagati fi- nančna sredstva že danes, da bomo lahko čez deset ali več let želi sadove svojih uspešnih naložb. Pa jih bomo res? Davčni vidik je pomemben Vsekakor se naložbe v varno prihodnost izplačajo. Na vpra- šanje »Kako in kam nalagati?« pa bo vsak finančni strokov- njak podal svoj odgovor. te gledamo iz davčnega vidika, se nam najbolj splača naložba v naložbeno življenjsko zavaro- vanje. Ta oblika naložbe in zavarovanja hkrati po desetih letih (trajanje zavarovanja deset let in več) ni dohodnin- sko obdavčena, prav tako pa so zavarovanci oproščeni plači- la davka od zavarovalnih poslov. Garancija za glavnico in donos Ko pa na naložbo posledamo iz vidika donosnosti, lahko ugo- tovimo, da se vlaganje v naložbena življenjska zavarovanja še kako izplača. Sploh, če nam ob garantirani glavnici v za- varovalnici, kamor vlagamo, garantirajo tudi enkrat že do- sežene donose. Tako kot nam to sarantirajo v Zavarovalnici Maribor z zavarovanjem Prizma FlexPension Plus. Pri skla- du FlexPension, kamor se nalagajo sredstva, gre namreč za sklade skladov, ki imajo v svojem portselju tako delniške ka- kor tudi obvezniške sklade. Sredstva, vložena v naložbeno življenjsko zavarovanje, se tako razpršijo in tveganje je za vlagatelja izjemno nizko. Donosi pa so presenetljivo visoki. Sklad DWS FlexPension 2016 je namreč od 1. marca 2005 v roku enega leta dosegel 14,54-odstotno donosnost. Enkratno vplačito in dodana vrednost - enostavno pred- nost veil Samo do 20. junija 2006 je mofno pri Zavarovalnici Maribor vplačati zavarovanje, ki vam garantira glavnico in enkrat ie dosežene donose. Posebnost tega zavarovanja pa je tudi v tem, da vam Zavarovalnica Maribor podari nezgodno zava- rovanje za primer smrti v višini vplačane premije, vendar do največ milijona slovenskih tolarjev. Več informacij o predstavljeni ponudbi lahko v Posav- ju dobite v pooblašceni agenciji ZM AMFORA d.o.o. v Kr- škem, Cesta krških žrtev 137 v času od 8. do 16. ure. Te- lefon: 07 49 02 830, el. naslov: amfora.krsko®siol.net. FlexPensionäius) l^S^SSgffl^^^^^^H naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garanrijn) , M^^^^^^^^^^^^BtKitBJBi^^^^^^^^lPBBBBn^WMWffll »Pripravljeni smo naresnotekmo!« Prejšnji teden je obdnski odbor LDS v Krškem pripravil novinarsko konferenco, na kateri so sporodli nekatere podrobnosti o aktualnem dogajanju v stranki in pred- vsem o pripravah na jesenske lokalne volitve. Novinar- sko konferenco so po dolgem času sklicali predvsem za- radi informacije, da bodo na volitvah imeli kandidata, ki se bo potegoval za mesto župana občine Krško. V zvezi z dogajanjem v stran- ki je mag. Vojko Sotošek, predsednik izvršnega odbo- ra OO LDS Krško, spomnil, da so se zadnji dve leti predvsem pa po parlamentarnih volit- vah razTnere v stranki nasploh odražale tudi na lokalni ravni, kasneje pa je tudi priznal, da so imeli v Krškem precejšnja nesoglasja že od zadnjih lo- kalnih volitev leta 2002. Oce- nil je, da so v zadnjem času uspeli premostiti težave, ker so začeli zopet spoštovati eno glavnih načel demokracije upoštevanje različnih mišljenj in različnosti v stranki ter na podlagi treznih razmislekov našli skupni jezik. Z aktivnost- mi mecLčlanstvom in simpati- zerji naj bi uspeli vzpostavi- ti dobro vzdušje za nadaljnje delo ter poenotiti svoje vrste predvsem pri ključnem pro- jektu letošnjega leta - lokal- nih volitvah. Sotošek je povedal, da bodo na listah za obdnski svet kot tudi svete krajevnih skupno- sti nastopili z vednoma zna- nimi kandidati, nekaj pa naj bi bilo tudi novih. V krški LDS so prepričani, da bodo z njimi uspešno konkurirali vsem osta- lim političnim tekmecem in da bodo vsaj zadržali sedanje število svetnikov v obdnskem svetu (8 na listi LDS in 2 na Li- sti za prihodnost mladih). Najpomembnejša novica, za- radi katere so v krški LDS po zelo dolgem času sklicali no- vinarsko konferenco, je bila očitno informacija, da so po večmesečnih dogovorih zno- traj različnih struj uspeli pri- dobiti in zagotoviti podporo po njihovem prepričanju zelo do- brega kandidata za župana ob- čine Krško - Branka Janca. 0 tem priča tudi dejstvo, da so kandidaturo najavili še pred formalno potrditvijo na zboru članstva, ki je sledil takoj po novinarski konferenci. Podpredsednik LDS dr. Ma- tej Lahovnik je potrdil, da vodstvo stranke Janca podpi- ra, ker ima izjemno, skoraj enoglasno podporo med član- stvom in veliko izkušenj tako iz gospodarstva kot tudi iz za- konodajne veje oblasti, kjer je bil kar tri mandate posla- nec. Vodil je odbor za infrastruk- turo v DZ, bil eden izmed av- torjev in predlagateljev za- kona o hidroelektrarnah na spodnji Savi, s dmer je po- membno prispeval tudi k raz- voju lokalne skupnosti, saj se kaže, da je gradnja HESS pre- ko razvoja lokalne infrastruk- ture ključna za razvoj lokalne skupnosti. »Ko smo tehtali, je bil izbor, kar se tiče Krškega, enostaven. Tu imamo resnično dobrega kandidata, ki ga bodo ljudje vzeli za svojega. In ver- jamemo, da bomo tokrat vo- livkam in volivcem v Krškem ponudili kandidata, s katerim seveda upamo na zmago,« je dejal Lahovnik. Izbor Janca za županskega kandidata je obrazložil tudi Sotošek, rekoč, da gre za zelo kredibilnega kandidata, ki je bil eden tistih, ki so leta 1994 predlagali prednostno gradi- tev avtoceste Karavanke - Ob- režje, s kolegom Avšičem pa sta postavila temelje za raz- voj Posavja, ko sta predlaga- la zakon o regiji Posavje. Tudi zamisel o gradnji drugega mo- stu v Vrbini preko reke Save je bilo njegovo delo. »Lahko re- čemo, da je Branko Jane av- tor, pobudnik in soustanovi- telj Sklada za financiranje razgradnje nuklearke v Kr- škem, v katerega se steka kar precej denarja. Če tega ne bi bilo, če Jane pri tem bi vztra- jal in se pred leti zameril tudi ministru iz svoje vlade, potem ne bi bilo denarja, ki ga da- nes dobivajo vse tri posavske obdne. Torej so vsi ti projek- ti, ki se jih Branko Jane lotil, prinesli korist tako naši občini kot tudi širše Posavju in držav- Ijanom, ki na tem prostoru ži- vimo,« je utemeljil kandidatu- ro Janca prvi človek krške LDS in napovedal, da bodo podro- bnejšo predstavitev kandidata in njegovega programa pripra- vili v naslednjih tednih. »Z novimi močmi, predvsem s podmladkom Liberalne demo- kracije nameravamo v prihod- njih letih postati bolj odloču- joča politična skupina, ki bo lahko imela večji vpliv na živ- Ijenje v občini Krško,« je po- vedal Sotošek in dodal: »Torej lahko kot predsednik izvršnega odbora LDS v Krškem rečem, da smo pripravljeni na resno delo, na resno tekmo, pred- vsem pa za korektno tekmova- nje z našimi nasprotniki!« Bojana Mavsar mag. Vojko Sotošek in dr. Matej Lahovnik Branko Jane Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18.5. 2006 AKTUALNO H Sonja Ferenčak, medicinska sestra babica v brežiški porodnišnici »Tudi topel stisk roke in lepa beseda sta zdravilo« Ob 5. maju, ko je mednarodni dan babic, in ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester smo poiska- li Sonjo Ferenčak iz Sel, ki je babica na porodniškem oddelku brežiške bolnišnice. Po štirih letih osnovne šole na Skopicah in štirih brežiške osnovne šole, je v Ljubljani končala Srednjo babiško šolo z nazivom »srednja me- dicinska sestra babica«. Po 29 letih profesionalnega in človekoljubnega dela z žalostjo ugotavlja, da so se v tem času njenega službovanja mnoge stvari spremenile, zlasti, da je usahnila človečnost in je vse podrejeno denarju. Kakšni so bili vzvodi, da ste se odločili za ta človekoljub- ni poklic? Mlada, kot sem bila, nisem niti vedela, za kaj se odločam, de- jansko sem to spoznala v soli. Za odloätev mi ni nikoli bilo žat, mogoče takrat, ko je bil sin Robert mlajši in sem ga težko puščala zaradi izmen, saj praz- nikov in nedelj družina praktič- no ni imela. K sreči sem imela taščo in moža, da sta me, re- cimo temu tako, nadomestila. Pri našem poklicu si mlada ma- mica težko privošči, da ji ne bi kdo stal ob strani. Se vedno me spremlja slaba vest, če sinu ne bi pripravila kosila. Najprej ste bili medicinska sestra na internem oddelku, potem pa so vas prestavili (dr.Andrej Zidarič) na porod- niški oddelek. Res, na internem oddelku sem bila dvanajst let. Tarn so bol- ni, starejši in velja drugačen pristop. Rada sem bila na tem oddelku, kljub drugačni popu- laciji in drugačnemu življenju. Če zavrtim kolo nazaj, vem, da danes na internem oddelku lah- ko z več vidikov več ponudijo, a smo bili zelo dobro usklajena skupina; dober tim pa pomeni kvalitetno delo v obojestran- sko zadovoljstvo. Ko sem prišla na delo prvi dan, me je spreje- la prva sestra Marjana Černoš, ki mi je predstavila delo, druga do druge sva imeli dober obču- tek in spoznavnega trenutka se še danes spominjava. Sedem- najst let pa sem sedaj na po- rodniškem oddelku, kjer imamo porodno sobo, otroško sobo in ginekotoški oddelek. Moje delo je v porodni sobi, kjer delam kot babica, sicer pa pet sester in šest babic koordiniramo delo in si deli mo obveznosti. Tu nas je torej enajst operativk. Na primer: sestra iz otroške sobe pomaga v porodni sobi, če pa je sila, pa tudi me pomagamo v otroški sobi, skratka - po potre- bi rotiramo. Pri delu imam rada red in se spominjam babice Ma- rije Ogorevc, ki je dejala: »Pri nas pa se to tako dela in to je tako in nič drugače«. Ta zakon sem sprejela, ga posredujem mlajšim in Marija je bila prava ženska na pravem mestu. Nedvomno je precejšnja raz- lika v delu na internem in po- rodniškim oddelkom. Vsekakor. Prehod z enega na drug oddelek, čeprav v isti bol- nišnici, je bil kar precej težak, saj se ne prilagajam z lahkoto. Nekega življenja se navadiš in ieorija je vedno eno, praksa pa nekaj čisto drugega. Vedno mo- raš vlagati v svojo osebnost, v znanje, se potruditi, da rasteš z ljudmi, s pacienti, saj je vsak človek novo izkustvo, vse sku- paj pa je nadgradnja samega sebe, kaljenje. V obeh prime- rih oziroma na vsakem oddel- ku pa je najbolj izpostavljen ta najobčutljivejši faktor - ne- posreden stik s človekom. So pa rezultati in uspehi bistveno drugačni, če se v tem poklicu začneš kaliti mlad. V vsakem primeru govoriva o zelo občutljivem področju. Zlasti se mi zdi, ko gre za živ- Ijenja mladih mamic, otročič- ka, v zadnjem času so pri po- rodih prisotni še očetje, klici in skrbi babic in dedkov, pa vrsta strahov in nestrpnosti. Odgovornost ni ne majhna in ne lahka. Zadnje case je to vse kar neko- liko obremenjujoče. Vsi so sko- raj že o vsem dodobra poučeni in zato včasih zahtevajo od nas mnogo preveč. So pa stvari, ki jih me ne moremo dati. Saj de- lamo po vsej svoji dobri vesti, ampak ključnih stvari pri roj- stvu pa babice vendarle ne mo- remo postoriti. Me, na žalost, namesto mamic res ne moremo roditi, mamica je glavni akter. Eni očetje so zelo prisrčni in so res v pomoč, drugi pa se, žal, ne znajdejo in potem imaš še takoj enega več na skrbi. Je pa vsako rojstvo nek nov začetek svetlega začetka. Vsak otrok prinese na ta svet svoj sonček, ga podoživljaš, trepetaš zanj, kot da je tvoj. Pa se veliko- krat zalotim, da se za svojega nisem tako. Vse smo takšne, to ti pač pride v kri. Tudi iz neke druge lastne izkušnje vem, da je za vsakega posameznika nje- gov primer prvi, edini in najpo- membnejši. Pa je vendar treba pri tem zaupati zdravnikom in sestram. Koliko porodov ste imeli le- tos in od kod prihajajo po- rodnice? Do danes zjutraj, 11. maja, smo imele 149 porodov. Vče- raj je bila bogata bera, rodilo je pet mamic. S Hrvaške bi pri- hajale, ampak to je samoplač- niško, sicer pa najpogosteje iz Posavja in tarn do Podčetrtka. Vsakega otročka sprejmem z vzhičenostjo, to je dogodek, ki ga lahko imenujem kot najlep- šega. Kolikim sem pomagala na svet, pa še nisem preštela, jih pa bom pred upokojitvijo, to bo tarn čez devet, deset let. Dobre psihologije, rahločutno- sti in profesionalnosti je brez dvoma treba imeti v izobilju in na zalogi. So pa najbrž tudi trenutki, ko človek ne ostane tako zlanka človek. To me sicer ne bremeni, saj po- skušam stvari reševati s primer- nim pristopom, pogovorom in razumevanjem. Ce me paci- ent ali mamica ne sprejme, se pač umaknem, ker ugotovim, da kontakta ne morem vzpo- staviti in prav ničesar ne nare- diš s silo. Žal se ne zavedajo, da s tem najmanj koristijo sebi. Ko ugotovijo, da sestra ali babi- ca ni mogla preko svojih zmož- nosti, se opravičijo. Poleg tega pa imam vedno na umu, da ima pacient vselej prav in še, kar je zelo pomembno, da smo z obeh strani ljudje in vsi tako različni. Je vase delo cenjeno? Kdaj se vam zdi, da ste res nagrajeni in te nagrade ne bi zamenja- li za nie na svetu? Ne bi rekla, da je cenjeno. Morda ga ne poznajo, se vanj ne poglobijo, čeprav pravijo, da je medicinska sestra »človek in pol«, ampak tistega pol eno- stavno ni. Nagrada? Samo nasmeh mami- ce in partnerja. To je poleg no- vorojertčka še nekaj najlepše- ga. Ko oči in nasmeh brez besed vse povedo. To je nagrada. Če bi lahko, kaj bi na svojem področju spremenili, izboljša- li? Vzemiva za izhodišce letoš- nji moto medicinskih sester »Z ustreznim zaposlovanjem rešujemo življenja«. Preveč smo obremenjene, skratka - premalo nas je. Če bi se eni porodnici, mamici ali pacientki - preveč posve- tili, bi bila druga zapostavlje- na, tudi prizadeta. Sama zato poskušam razložiti še vse svo- je obveznosti in, ko bom po- storila, se vrnem, pravim, po- jasnjujem in tudi na ta način poskušam ustvariti zaupanje. In verjemite, da sta tudi topel stisk roke in lepa beseda zdra- vilo. Se pa včasih zgodi, da se ozračje tako zgosti, ko tudi na- smeh ni prav razumljen. Medici na je nenehno izobra- ževanje... Vsekakor. Spremljanje vseh vrst zdravstvene literature, sezna- njanje z novostmi sta zakon in obveza, sicer pa Babiška sekci- ja v Ljubljani organizira semi- narje, ki se jih udeležujem in je moja, naša obveznost. Po- klic babice je eden najbolj sa- mostojnih poklicev v zdravstvu, pri svojem delu so suverene, po končani fakulteti so danes di- plomirane babice. Ko sva najin čas lovili med nje- nimi dežurstvi, je dala vede- ti, da ji je nesreča dobesedno odtrgala moževo pomoč in je z desetletnim Robertom, ki ji je bil pri vsem tem svetla luč- ka, vse obveznosti dalje orala sama, rekoč:« Človek veliko- krat zmore več, kot misli, da bo zmogel, in zmore več kot železo.« Natja Jenko Sunčič TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 Krtko, CKŽ 7, p.p. 335, tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: 6ooM@siol.net. www.boom.si Včetrtek, 1.JUNUA. Vas vabimo v Zagreb na muzikal CHICAGO UGOONA IN BOGATA PONUDBA IZLETOV IN LETOVANJ Obeležitev 14t) let Rdečega križa v Sevnici Rdeči križ Slovenije je neodvisna humanitama organizacija na- cionalnega pomena, ki je na Slovenskem prisotna že od leta 1866. Eno izmed njegovih 56 območnih združenj je tudi sevni- ško, ki je v tednu rdečega križa v počastitev 140-letnice delo- vanja organiziralo prireditev »Skupaj delajmo za zdravje«. Pred HTC-jem v Sevnici so bile v soboto postavljene stojnice, na ka- terih so se ob pomoči Zdravstvenega doma Sevnica in Društva TRG Sevnica predstavili Društvo za boj proti raku, Diabetološko društvo Posavje, Društvo Sonček Posavje, Koronarni klub, Oza- ra Posavje ter čebelar Franci Marolt. Tako so si mimoidoči lah- ko izmerili krvni tlak, krvni sladkor, telesno težo in maščobo v telesu, poskušali različne vrste medu, poslušali nasvete o zdra- vem načinu življenja ter preizkusili svoje znanje prve pomoči pri oživljanju. T. Grabrijan Kolumna ^^^^ Dan mladosti? *^t-*m^ Cvetel je 25. maj! Iz ustnega izročHa veje- ^^m>*' ' j^Hi jo podobe pionirčkov z zastavicami, smeh, ^^Blp ^Bv prepoine ulke, šport, pies, štafeta entu- ^^Ks EjL ' ziazma ¦ začinjena s kultom maršala Tita, HHK/ mKtt navdušenje nad zaključnim govorom, skrbno Pise: prenašanim po teteviziji in radiu. Svoj rojst- u-ruln Mavsar ni dan je Tito podaril mladim in čeprav je ^0™50 w*w morda res šlo za preflnjeno utrjevanje ideo- losije, so mladi imeli čisto svoj praznik, svoj dan, svojo zabavo, svoje tekmovanje, ter sole prost dan seveda! Bil je dan mladosti. Danes imamo mladi prav take praznike kot drugi driavljani, izgubi- li smo dan mladosti, medtem ko so starejše generacije nekaj prazni- kov celo pridobile! Namesto dneva mladosti najrazliinejše mladinske organizacije phpravijo vrsto dogodkov po Sloveniji, ki se simbolično vrtijo okoli 25.maja: dnevi mladih, festivali mladih, teden mladih, igre mladih itd. Redki dogodki se odvijajo zaradi nostatgičnosti njiho- vih prirediteljev, za veäno je pač konec maja, sonce in prepotrebno razvedrilo za učence ter študente (prvim zadnja ocenjevalna konfe- renca diha za ovratnik, drugim izpitno obdobje kaie ostre zobe) spet ugoden čas za izpeljavo projektov, za komercializacijo in promocijo svojih sicer celotetnih dejavnosti. Pripadam famozni generaciji tranzkije, ki je bila v otroštvu zavita v prijetno, brezskrbno, puhasto vato, vse je bilo nekako samoumevno! Na primer: tri generacije so živele vhiši,kiso jo stari starši zgradili Se v socializmu (Večina starejših generacij Slovencev ima dejansko last- na stanovanja in hiše, kar povzroča nenehno čudenje zahoda). Se en dober primer samoumevnosti (za naše starše in stare starše nikakor) je samostojnost, Republika Slovenija! Šele po pripovedovanjih staršev smo se začeli počasi zavedati, kakšna sreča in na svetu redek pojavje, da ima svoj narod svojo domovino - vseeno so bila domoljubna čustva premalo "utrjena" in k temu so po moji oceni prispevale tudi sole. Morda so bili ulni načrti sestavljeni tako ali pasoseza "nerazpihova- nje" nacionalnih čustev pri zgodovini odločali profesorji (gotovo za- radi rek krvi prelitih v sosednjih, juinih defelah), da smo le preteteti osamosvojitev Slovenije, Titovi Jugoslaviji pa smo namenili prav tako te kakšno uro ali dve. Testirajte sami: vprašajte mladino na ulki, kaj ve o decembrskem plebiscitu ali o Titu, pa boste zmajali z glavo. En kup samoumevnosti pa smo delili tudi z vami. In medtem ko se vse- povprek tolče po mladini, predvsem pa po študentih (spet poudarjam da v veliko primerih upravkeno!), in ko nas starejše generacije po- stavljate kot arbitre za dogodke iz pretektosti in nam hkrati nalagate na ramena svoja prkakovanja $lede prihodnost, pomislimo: ta vata, te besede "kakoje pa vam lepo", se cefrajo z bliskovito hitrostjo! So- lanje traja in traja, ker je potrebno priti vedno vise, kos papirja, pri- dobljen na koncu, je čaščen kot boianstvo (pa vendar papir ne predpo- stavlja znanja, kar vedno bolj dojemajo tudi delodajalci, ki zaposlijo mačka v žaklju - z visoko izobrazbo!). 0 samostojnem življenju zara- di finančne nestabilnosti še po koncu šolanja ne duha ne sluha - do tri- desetesa leta pod streho staršev, Šolnine bodo naredile svojo selekci- jo (predvsem pri nas, na periseriji), povečanje števila privatnih šol pa lahko povzroči še hujši upad kvalitete potencialnefa znanja najavnih solan (dobri uätelji bodo šli za boljšimi plačami, itak). ilužba - firta stvar, ie jo sploh dobii v nekaj letih. Bolj drži pravüo, da si moraš delovno mesto ustvariti sam. Zapostitve so za doloten čas. Eno leto, pa še eno leto. Plus nujnih 100 let delovnih izkušenj, ki bi morale pasti z neba. Socialno varnost je kot vse drugo potrebno ku- piti z denarjem. Potem pa tastna družina! A res?! To je šele zaiaran kro2, kjer obupuje današnja mladina. In če se boste le malo poqlobi- li, posledali npr. ceno vrtca ali neformalne zahteve zaposlovalcev gle- de "primernesa časa za nosečnost", pa npr. najemnino za stanovanje itd., boste hitro videli, da ne gre za nikakršno "%rajenje kariere", am- pak prej kot ne za razmere, ki skoraj onemo%otajo izpolnitev druzbe- nih vlog in naravnih, najlepših želja človeka. Za pokojnino bomo seveda spraševali: hm, kaj je to? Dane bo kdo misliI, da %reza nekakšno pomilovanje naših generacij! Koliko generacij je ie dab skozi svoj pekel! S temi dejstvi se spopa- damo, se prilagajamo. Položaj posavske mladine pa vseeno ne opravičuje nastednje$a dej- stva: da sta jim tranzkija in vedno bolj agresivni kapitalizem s svo- jim "vsak poskrbizasvojorit" omrtvela jezike. Ne glejte nacionalne- %a nivoja, poglejte k nam! Koliko je posavskamladez sploh kritkna do našega okolja, do druibe, politike, odlagališč, knjižnke, središča Po- savja, tetalix, rek, elektrarn, koliko smo svobodomiselni? Ali nekaj okroglih miz poteši našo radovednost, ki naj bi bila nenasitna? Koliko mnenj je sploh glasno izreienih? Ali jezikajo naši mladi občinski svet- niki s povsem svežimi argumenti, ali se konformirajo po navodilih? Ko- liko je sploh pobud in trenj? Koliko oponiranja drugim generacijam? Mladim ne manjka demagogije (odsotnost le-te ljudje tako ali tako opraviäjo), posavski mladini in oz. njihovim patronom ne manjka tudi podjetnosti (organizirane skupine npr. odlikuje neverjetna spretnost molzenja denarcev iz vseh evropskih, občinskih, vladnih, nevladnih blagajn). Morda pa dejansko, kljub papirjem, manjka znanja, rado- vednosti brez hlepenja po dobkku, in refleksije. Manjko znanja je vedno pogoj za manipulacijo. Poloiaj je zaskrbljujoc. Razširjase vonjpoležernosti. Po toplem, slu- zastem, mladem posavskem mobnrju. Nil ni več naša stvar. Baje se nit ne da spremeniti. Que sera, sera. V Krškem so se rodile mnoge osebnosti, ki so s svojim de- lom na različnih področjih so- oblikovale slovenski kulturni prostor. Pokojni prof. Alfonz Gspan je s svojim strokov- nim delom posegel predvsem na področje literarne zgodo- vine, bibliotekarstva, restav- ratorstva, biografike in pre- vajalstva. Valvasorjeva knjižnica Kr- ško in Zavod Neviodunum sta poskrbela, da bo njesovo življenje in delo v phhodnje mogoče spoznavati tudi s po- močjo filmskega zapisa. Prva javna predstavitev 50- minutne%a dokumentarneya filma Polone Brenčič in Jo- ieta Macurja z naslovom »ŽIVUENJE, UGLAŠENO S PISANO BESEDO" bo v sredo, 24. maja 2006, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma Krško. Vljudno vabljeni! H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 Z novostmi v poletno sezono V Termah Čatež pričakujejo uspešno poletno sezono, kar napoveduje tudi dobra zasedenost njihovih kapa- citet ter rast prenočitev v aprilu in v prvih štirih me- secih letošnjega leta. Aprila so namreč zabeležili za 29 odst. več prenočitev kot apri- la lani (lani 39.212, letos 50.605), pri čemer so izjemno, kar za 120 odst., porasle prenočitve tujih gostov (lani 11.092, letos 24.441). V aprilu je za 15 odst. poraslo tudi število enodnevnih kopalcev na zimski termalni rivieri (lani 10.634, letos 12.289). Opisana rast je posledično vplivala tudi na rast prihodkov. Reali- zirani prihodki od prodaje so v letošnjem aprilu za 35 odst. višji kot v aprilu 2005 in skoraj deset odst. nad načrtovanimi prihod- ki. V prvih štirih mesecih letos so Terme Čatež presegle načrto- vane prihodke za dva odstotka. Odkupili delnice Turističnega podjetja Portorož Kot so sporočili iz Term Čatež, so v podjetju sklenili pogodbo s prodajalcem Istrabenz holdinška družba d.d. iz Kopra o nakupu 25, 43 % deleža v Turističnem podjetju Portorož d.d., in sicer 49.596 delnic TUPG po ceni 9.875,00 SIT za eno delnico. Celo- tna kupnina delnic znaša 489.760.500,00 SIT. Po izvedbi trans- akcije bodo Terme Čatež povečale lastniški delež v Turističnem podjetju Portorož iz dosedanjih 50,76 % na 76,2 % in bodo last- nice 148.581 delnic od skupno 195.000 delnic TUPG. V Termah Čatež so pred kratkim na poletni termalni rivieri go- stom ponudili številne novosti, med njimi novi trojček toboganov ter zabaviščni park z „bungee trampolini", bazenom z električ- nimi čolni in umetni led, kjer bo mogoče drsati tudi po največ- ji vročini. Sicer pa je v zaključni fazi tudi obnova kompleksa Mokrice. Pro- jekt zajema tudi obnovo grajske kuhinje, grajske strehe in fasa- de. Znesek celotne investicije bo znašal nekaj več kot 600 mi- lijonov SIT, 40 odst. tega zneska pa predstavljajo nepovratna sredstva iz skladov EU. P.P. Podelili Microsoftove diplome V Mladinskem centru Krško so v podelili Microsoftove diplome v okviru nacionalnega izobraževalnega programa Učimo se za življenje. V študijskem letu 2005/2006 je tečaje Microsoftovih programskih orodij v Krškem uspešno zaključilo 95 posamezni- kov. Kot je v uvodnem govoru podelitve povedal direktor Mla- dinskega centra Krško Robert Ostrelič, je eden primamih ci- Ijev Multimedijskega centra Posavja, ki deluje pri Mladinskem centru Krško, z izvajanjem podobnih izobraževalnih progra- mov dvigniti računalniško pismenost in s tern zmanjšati digi- talno ločnico pri vseh starostnih skupinah v posavski regiji. Po- delitev, ki so jo vodili mentorji Damjan Mežič, Janko Petan in Jernej Ojsteršek, se je zakljudla z nekaj vzpodbudnimi in za- hvalnimi besedami tečajnikov. Konferenca o perspektivnih poklicih Osnovne sole Podbočje, Cerklje ob Krki, Jožeta Gorjupa Kostanje- vica na Krki, Velika Dolina in Milana Langa Bregana, ki sodelujejo pri projektu Znanje ne pozna meja, so v Kostanjevici na Krki pri- pravile mednarodno konferenco o perspektivnih poklicih na ob- mejnem območju Slovenije in Hrvaške. Udeležencem konference je direktor sevniške enote Zavoda za zaposlovanje Anton Koren predstavil zaposlitvene perspektive mladih v Posavju, Vladimir Tkalec iz Centra za poklicno izobraževanje projekt promocije po- klicev in poklicnega izobraževanja, urednik hrvaškega znanstve- neoa časopisa Socioloeija vasi je eovoril o fleksibilizaciji delovne sue in zaposlovanju, vodja sa- moborske izpostave Hrvaške- ga zavoda za zaposlovanje Jadranka Fernežir o zaposlo- vanju mladih v njihova lokalni skupnosti, Regionalna razvojna agencija Posavje je predstavila posavsko štipendijsko shemo, mag. Marjan Šunta iz posavske območne gospodarske zbornice pa je govoril o posavskem go- spodarstvu danes in jutri. P.P. Storitve z mini bagerjem: - v vinogradih in sadovnjakih - izkop za vodovode in » eiektro instalacije IS^^» - vrtanjezemljin.... JJ g^HH Možen tudi najem.'^HP Za informacije pokličite: 031/671 880 ali 051/ 378 939 HKANJA BREGE d.o.o. Brag« 68. S273 Leskovec pri Krikem Tel.: 07 488 00 60 Fa» 07 488 00 69 i/ikiii «-mall: infD@kanja.8i IVANJA http://www.kanja.3i Končan remont v Nuklearni elektrarni Krško V Nuklearni elektrarni Krško se je z vključitvijo elektrarne v elektroenergetsko omrežje v nedeljo, 14. 5. 2006, ob 21.40, zaključil redni remont, ki se je začel 8. aprila. Obseg del v remontu 2006 je bil zelo zahte- ven na področju vzdrževanja kot tudi tehnološke nadgradnje. Načrtovani povratek Nuklearne elektrarne Kr- ško na omrežje je bil zamaknjen zaradi povečanega obsega korektivnih ukrepov v fazi zagona elektrarne. Namen letošnjega remonta je bila menjava jedrskega goriva, preventivni pregledi opreme in zamenjava delov, prever- janje integritete materialov, nadzorna testiranja ter korek- tivni ukrepi glede na najdeno stanje. V reaktorsko sredico je bilo vloženih 56 svežih gorivnih elementov. Izveden je bil celotni načrto- vani obseg vzdrževalnih del, med drugim: pregled 50 % U- cevi obeh uparjalnikov z meto- do vrtinčnih tokov, preventivna zamenjava dela sekundamih cevovodov, zamenjava ene- ga od glavnih transformator- jev z obnovljenim, pregled penetracij reaktorske glave z metodo vrtinčnih tokov in ul- trazvokom, obsežen pregled komponent primarnega siste- ma, v okviru medobratovalnih preizkušanj (ISI-program), pre- gled opreme 400-kilovoltnega stikališča, pregled in sanaci- ja enega prelivnega polja jezu na Savi, zamenjava kablov in spojnih elementov sistema za prikaz položaja kontrolnih pa- lic in preventiven pregled mo- torja reaktorske črpalk. V skladu s planom je bilo za- ključeno okvirno 30 modifi- kacij, ki obsegajo izboljša- ve, dopolnitve ali spremembe opreme in tehnoloških siste- mov elektrarne. Izhajajo iz svetovne prakse ali lastnih za- htev po zvišanju nivoja jedrske varnosti, zanesljivosti obra- tovanja in lažjem upravlja- nju z opremo. Namenjene so predvsem dvigu razpoložljivo- sti varnostne opreme in elek- trarne v celoti in s tern tudi kakovosti in zanesljivosti obra- tovanja. Izpostavljamo po- membnejše: zamenjava obeh nizkotlačnih turbin, zamenja- va štirih predgrelnikov napa- jalne vode uparjalnikov, za- menjava ene proge potujočih rešetk sistema bistvene oskrb- ne vode, razširitev in obnova procesnega informacijskega si1 sterna in nadaljevanje zame- njave analognega sistema ra- diološkega monitoringa. Posebej veliko del je bilo v tur- binskem delu elektrarne, kjer sta bili ob zamenjavi predgrel- nikov napajalne vode in sekun- darnih cevovodov zamenjani tudi nizkotlačni turbini. Odloči- tev za zamenjavo turbin je bila sprejeta na podlagi spremljanja in evalvacije stanja turbine ter optimizacije vzdrževanja. Novi turbini bosta omogočili dosego ciljev kot so: zvišanje zanes- ljivosti turbine (odpornost pro- ti napetostni koroziji in procesu erozije/korozije z izbiro boljših materialov in novejšega desig- na), zmanjšanje stroškov obra- tovanja in vzdrževanja na pod- lagi krajših remontov, povečan izkoristek turbine in zmanjša- nje termične obremenitve oko- Ija, povečana moč elektrarne brez uporabe dodatnega pose- ga na reaktorskem ciklu ali go- rivu, ter ustvarjanje predpo- gojev za obratovanje turbine v življenjski dobi elektrarne. Moč elektrarne se bo okvirno pove- čala za 20 dodatnih megavatov. Novi nizkotlačni turbini je izde- lalo japonsko podjetje Mitsubis- hi corporation. Novi nizkotlačni turbini imata robustna rotorja ki sta mono- blok izvedbe z integralno ovi- timi lopaticami in z novim no- tranjim ohišjem iz kromovega jekla. Znotraj celotne zame- njave pretočnega dela nizko- tlačnih turbin je bila zamenja- na tudi vrsta profilov rotorskih in statorskih lopatic, vhodnih in izhodnih difuzorjev, med- stopenjskih tesnil in ležajev. Posebnost novih rotorjev je, da so izdelani iz 580 ton tež- kih odkovkov, da so lopatice zadnje vrste daljše od starih ter da zadnje tri vrste lopatic niso več samostoječe, ampak so vklinjene na poseben način, tako da tvorijo zaprt venec. Remontna dela je ob organi- zaciji NEK podpiralo okrog 700 domačih in tujih specializira- nih delavcev. Rezultati remon- ta so dobra osnova za stabilno obratovanje elektrarne v 22. gorivnem ciklusu, ki bo predvi- doma trajal do oktobra 2007. Nuklearna elektrarna Krško Vabilok sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavski h občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, •_________8270 KRŠKO Predstavitev v Evroparku V začetku maja se je devet slovenskih turističnih destinacij pred- stavilo v mariborskem Evroparku, na prireditvi »Dnevi turističnih zanimivosti Slovenije«. Ob Beli Krajini, Vipavski dolini, Lenda- vi, Halozah, Kočevskem, Lipici, Postojnski jami, se je predstavilo tudi Krško. Turistična agencija BooM je številne obiskovalce, med njimi je bilo veliko tudi avstrijcev in hrvatov, seznanila s turistič- no ponudbo Krškega in okolice. Po odmevu sodeč, lahko že v po- letnih mesecih pričakujemo večji obisk posameznikov in skupin iz Maribora in sosednjih obmodj. Tekst in slika M.B. #TERMOELLKTRARNA flCO I BRESTANIC Ado. f J9C7 ¦ CPB18,8280 Brestanica HoWngStownsteetettanertoo. OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - APRIL 2006__________________________________________ I Proizvodna enota I Proizvodnja I Obratovalne ure I Število zagonov I ___________________________(kWh)______________(ura)______________(število) Plinski bloki I TA1 in TA2_______|__________________|__________________|__________________| MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ -APRIL 2006_____________________ I Proil, LI so*™*"*3 I »*"*"»' I «""*""J I tÄ° I enota ^*™ --------------1-----------------------------1-----------------------------1------------------------------1-------------- izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB2 ZP 0 35 206 350 12 100 0 2 PB3 ZP 15 35 199 350 6 100 0 2 PB4 MX 9,8 1700 138 150 40,2 100 0 2 ZP - zemeljski plin MIX - zemeljski plin + kurilno olje ekstra lahko ^.»isfjr1. H^JH'I mm^lZ äß*L MCKrSkoiefilan M4 WJMBJ/L l|rl '«WPVVW W 'W Mreže multimedijskih ^H I MULTIMEDIJSKA RAČUNALNIŠKA UČILNICA I p Potrebujete sodobno tehnološko opremljen in klimatiziran prostor za I izvedbo poslovne predstavitve, predavanja ali izobraževanja? I Ponudba multimedijske računalniške učilnice vključuje: I • ^delovnihpostajzaudeleženceindelovnopostajozapreda- I vatelja (vrhunski XPC računalniki in LCD monitors) I • 12 dodatnih delovnihmest brez računalnika I • dostop do internetavključnozbrezžičnim (wireless) dostopom, I • LCD projektor in elektro-dvižno projekcijsko platno, ^ • belotablozustreznimivečbarvnimipisali, I • barvnilaserskitiskalnik in A3 optični čitalec (scanner), I • 5-kanalnoozvočenjeterDVD,DivXinVHSpredvajalniki, | Dodatna ponudba in ugodnosti: i • strokovnatehničnapodpora, I • možen najem predavateljev in pred-pripravljenih tečajev ¦ • možnostdvehdodatnih delovnihmest(prenosnaračunalnika), I • namestitevvaše dodatne programske opreme, I • možna postrežba osvežilnih napitkov. 1 Računalniška izobraževanja v Multimedijskem centru Posavja: I Nadaljevalni tečaj MS Word in Excel (20 ur), Tečaj izdelave in obdelave I digitalne fotografije [16 ur), Osnovni tečaj AutoCAD (10 ur), Začetni I tečaj Corel Draw (16 ur), Nadaljevalni tečaj izdelave spletnih strani (16 I ur), Microsoft Office tečaji(50ur,brezplačno!l). I Za zaključene skupine in podjetja izvajamo tudi izobraževanja po I dogovoru. Z vsebino izobraževanj in terminom izvajanja se prilagodimo I vašim željam in potrebam. I Za prijave in najem pokličite na 07/488 22 87 (Iztok) ali pišite na I iztok.molan@mc-krsko.si. Več informacij in ceniki na www.rnc-krsko.si. I l^ftS^1" H^^M ZZZŽ H k»u«l(t*u/r«a»»« »mwAiuwtw*------- Projekt MMCP financiraio: J Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 GOSPODARSTVO Q PRIPRAVA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA REGIJE PCfcAVJE 2007-2013 REGtOHALNA RAZVCUNA ÄGENCUA POSAVJE V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega raz- voja (Ur.l. RS, St. 93/05) in drugimi zakonskimi podlagami so ob- činski sveti vseh treh posavski občin sprejeli in v Uradnem listu RS, St. 38/06, z dne 11.04.2006, objavili naslednje odloke: - Odlok o ustanovitvi Sveta revise Posavie; s tern odlokom se ureja delo in organizacija Sveta regije Posavje, katerega ustano- vitetjice so občine Brežice, Krško in Sevnica. - Odlok o ustanovitvi Rewonalneqa razvoineva sveta reine Posavie: ta odlok določa ustanovitev in naloge Regionalnega razvojnega sveta regije Posavje (RRS), njegovo sestavo, delo- vanje in odbore. Ustanoviteljice tega sveta so prav tako vse tri posavske občine, ki tvorijo regijo Posavje. - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi za- voda Reiionalna razvoina aqenciia Posavie: s tern odlokom se spremenijo oz. dopolnijo naloge spodbujanja regionalnega raz- voja, ki jih mora RRA Posavje kot subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni opravljati v javnem interest!. Prav tako se s tem odlokom spreminja sestava organa, to je Upravnega odbo- ra, ki nadzira delo RRA Posavje. Po novem ima ta pet članov: tri predstavnike Sveta regije, to so vsi trije posavski župani, ene- ga predstavnika zaposlenih in enega predstavnika, ki ga imenu- je RRS. Konstituiran svet regije Posavje Svet regije Posavje je bil konstituiran 09.05.2006 v sestavi: Ivan Molan - župan občine Brežice, Franc Bogovič župan občine Krško in Kristijan Janc župan občine Sevnica. V skladu z odlo- kom mu v tetu 2006 predseduje brežiški župan, g. Ivan Molan. Ključne naloge Sveta reg/je Posavje so: - sprejem RRP regije Posavje 2007-2013 (potrditev finančno ovrednotenega programa priprave RRP; zagotovitev financi- ranja priprave RRP na podlagi pogodbe med občinami in RRA Posavje kot nosilko priprave; spremljanje priprave RRP; sprejem RRP kot končnega dokumenta) - potrjevanje izvedbenega načrta RRP - potrjevanje kriterijev za pripravo seznama prioritetnih regional- nih razvojnih projektov - imenovanje predstavnikov občin v RRS - imenovanje svojih predstavnikov v Upravni odbor RRA Posavje - določanje organiziranosti institucij na ravni razvojne regije ter ustanovitev in izvrševanje upravljavskih pravic v RRA Posavje - sklenitev pogodbe o financiranju delovanja regionalnih institucij med obänami in z drugimi partnerji na ravni razvojne regije - nadzor nad delom RRA Posavje in - predstavljanje razvojne regije in sodelovanje z regijami drugih držav. Strokovno in administrativno podporo delovanju sveta izvaja RRA Posavje, zato je administrativni naslov sveta: RRA Posavje, Sekre- tariat Sveta regije Posavje, CKŽ 46, Krško. Na konstitutivni seji so člani sveta sprejeli Poslovnik Sveta regije Posavje in imenovali predstavnike Sveta regije Posavje v Upravni odbor RRA Posavje. Ključna točka te seje pa je bila obravnava finančno ovrednotene- ga Programa priprave Regionalnega razvojnega programa regije Po- savje 2007-2013 (RRP), ki ga je v imenu RRA Posavje kot nosilke priprave RRP pripravila ga. Darja Planinc. Člani sveta so s sklepom soglasno potrdili predlagan finančno ovrednoten Program pri- prave RRP z obrazložitvijo, da se v projektno skupino za pripravo RRP aktivno vključi institucije spodbujanja razvoja na lokalni rav- ni, katerih ustanoviteljice so občine, v kolikor imajo razpoložljiv kadrovski in časovni potencial za delo na tem projektu. Prav tako so člani sveta sprejeli sklep o objavi poziva za sodelova- nje v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje, katerega ključ- na naloga v fazi priprave RRP je sprejemanje sklepov o pripravi RRP in drugih odločitev ter spremljanje celotne priprave RRP 2007-2013. Clane RRS bodo potrdili na naslednji seji Sveta regije Posavje. Pripravila: Darja Planinc, RRA Posavje dana.plamnc@rra-posavie.si Regionalna razvojna agencija Posavje objavlja Poziv za imenovanje članov v Regionalni razvojni svet regije Posavje Regionalni razvojni svet regije Posavje (v nadaljevanju RRS) je organ na nivoju regije, ki bo spremljal pripravo Regional- nega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013 in spre- jemal odločitve v fazi njegove priprave. Skladno z Odlokom o ustanovitvi RRS, ki so ga sprejele vse tri posavske občine (Ur.l. RS, št. 38/06 z dne 11.04.2006), le- tega sestavlja 17 članov, in sicer: - 6 predstavnikov občin razvojne regije Posavje, - 6 predstavnikov združenj gospodarstva na ravni razvojne regije, ki jih imenujejo: GZS - Območna zbornica Posavje, Območne obrtne zbornice Brežice, Krško in Sevnica, KGZ - Območna enota Brežice in Združenje podjetnikov, - 3 predstavniki sindikatov, nevladnih organizacij in pred- stavniki drugih partnerjev na ravni razvojne regije, ki iz- razijo interes za sodelovanje skladno s tem pozivom - 1 predstavnik upravljavcev zavarovanih območij narave, ki ga imenuje Kozjanski park Podsreda ter - 1 predstavnik romske skupnosti, ki ga imenuje društvo romske skupnosti. Za imenovanje treh predstavnikov iz vrst sindikatov, nevlad- nih organizacij in drugih partnerjev na ravni regije Posavje pozivamo vse, ki ste zainteresirani za sodelovanje v RRS, da posredujete Iziavo o pripravlienosti za sodelovanje v Re- Qionalnem razvoinem svetu Reviie Posavie (naziv izjave), skupaj z navedbo svojega predstavnika in namestnika pred- stavnika (navedite ime, priimek, točen naslov ter naziv orga- nizacije in organa, ki sta predstavnika in njegovega namest- nika imenovala). Pisno izjavo pošljite phporočeno do 30. maia 2006 na na- slov: Regionalna razvojna agencija Posavje, CKŽ46, 8270 Krsko, s pripisom: »NE ODPIRAJ imenovanje v RRS-. Izbor treh predstavnikov sindikatov, nevladnih organizacij in predstavnikov drugih partnerjev na ravni razvojne regije bo skladno s 24. členom Zakona o spodbujanju skladnega regio- nalnega razvoja opravil Svet regije Posavje. RRA Posavje„ CKŽ 4S, 827O Krško, 7e/.: O7/488 1O4O, Fax: O7/-488 1O5O, e-posta: agencijad&rra-posavje.si Spletni naslov: http://www.rra-posaxrje.si Vabilo lastnikom zemljišc na obmocju Jovsov v KS Kapele V Krajevni skupnosti Kapele že nekaj časa tečejo prizadevanja za zagotovitev soglasij lastnikov parcel na območju Jovsov. V okviru izvajanja projekta LIFE želijo namreč s pomočjo evropskih sredstev uredi- ti odvodnjo Šice na območju Jovsov. Pretočne sposobnosti Šice oz. Jovsovske grabe so zaradi veäetnega nevzdrževanja zelo slabe, zato se travniki vzdolž struge zamočvirjajo, kar otežuje košnjo in povečuje zaraščanje, s čimer pa se zmanjšuje tudi življenjski prostor ogroženih ptk, še zlasti kosca (Crex crex). Institut za vode Republike Slovenijeje izdelal analizo obstoječega hidrološkega stanja in predlagal ne- katere sanacijske ukrepe. Cilj urejanjaje izboljšanje hidroloških razmer do te mere, da se bo omogo- čena redna pozna košnja travnikov, ki ohranjala tudi ugodne življenjske razmere za kosca. Lastniki zemljišč! Za izvedbo del KS Kapele nujno potrebuje vaše SOGLASJE. Zato prosijo vse, ki še tega niste storili, da priloieno izpolnjeno in podpisano soglasje vrnete na naslov: Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, Adamičeva ulica 2, 8000 Novo mesto ali ga oddate na Krajevno skupnost Dobova ali Krajevno skupnost Kapele. ^Bam soglasje maam Spodaj podpisani______._________________________________(priimek in ime), EMŠO _________________stanujoč__________________________________(naslov) kot lastnik/solastnik (obkroži) naslednjih parcel 1 pare. št. katastrska občina katastrska kultura dejanska raba 1 1 |--------------------------------------------------------------- 1 | SOGLAŠAM, j Ida z razpisom izbran podizvajalec Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v okviru ¦ projekta LIFE04/SI/NAT/000240 »Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informa- I cijski sistem« opravi vodnogospodarska dela pri čiščenju struge Sice in Jovsovske grabe, ki | delno nanašajo tudi na zgoraj navedena zemljišča. I I Soglasje se daje za izvedbo naslednjih del: i 1 - Dovoljuje se dostop do Šice, v ^ I . - Dovoljuje se čiščenje struge (odstranitev vodne in obrežne močvirske vegetacije, odstra- I nitev sedimenta iz dna in brežin struge) in razplaniranje/umik odvečnega materiala | Dovoljuje se redčenje drevja in grmovja (tistega, ki ovira pretočno sposobnost) I I . Dne,_________________ Lastnik/solastnik . V treh letih do šuortne dvorane? Že desetletje trajajoče razpra- ve o graditvi večje športne ozi- roma večnamenske dvorane v Brežicah so zadnje mesece do- bile nov razmah. Določitev lo- kacije za dvorano je bila na dnevnem redu brežiškega ob- dnskega sveta februarja letos, ko so svetniki zahtevali dopol- nitev gradiva z različnimi vari- antami umestitve pri osnovni soli. Prav dilema, ali naj dvo- rana stoji pri osnovni soli ali pa pri srednji ekonomski in trgov- ski šoli, je poleg težav s pridobi- vanjem zemljišč veliko prispe- vala, da mesto še danes nima ustrezne pokrite dvorane, sred- nja sola pa nujno potrebne te- lovadnice. Nova dvorana naj bi v največ- ji meri omogočala izvajanje športnih in tudi drugih dejavno- sti, kakršne se odvijajo sedaj v »balonu«, vendar bo to mogoče na bistveno višjem nivoju tako . zaradi bolj ustreznih vadbenih površin in spremljevalnih pros- torov. V njej predvidevajo okoli 500 sedežev na tribunah in do- datnih 750 sedežev na premič- nih tribunah, v primeru večjih prireditev pa bo na ustrezno za- ščiteno površino mogoče name- stiti še 1000 obiskovalcev, kar po dosedanjih izkušnjah zado- stuje za vse potrebe Brežic. Iz dveh sklepov, ki jih župan predlaga občinskemu svetu, je mogoče predvidevati, da je v Brežicah končno prišlo do soglasja: po prvem se za izgradnjo športne dvorane določi lokacija pri OŠ Breži- ce, iz drugega pa izhaja, da bo Srednja ekonomska in tr- govska sola lahko zgradila telovadnico, kakršna ji pri- pada po merilih ministrstva za šoistvo. Tako je občin- skemu svetu očitno ostala le še dilema okoli natančnejše opredelitve lokacije. ŠDortna zveza Brežice oce- njuje, da športna društva in občani potrebujejo večna- mensko dvorano v najkraj- šem možnem času. Glede na prostorske možnosti se zavze- ma za to, da dvorano zgradi- jo severozahodno ob seda- nji osnovni šoli, in sicer za t. im. severozahodno varianto, na območju sedanjih nepokri- tih športnih površin, kar bi po njihovem mnenju omogočilo, da bi v funkeiji ostala sedanja montažna dvorana »balon«, ki bi v času gradnje omogočala izvajanje pouka osnovni šoli in redno vadbo športnim klu- bom in društvom. Temu mne- nju se pridružujejo tudi bre- žiški rokometaši s trenutno tekmovalno najuspešnejšim Ženskim rokometnim klubom. ki skrbi tudi za organizirano vadbo preko 150 otrok in mla- dostnikov. S.M. www.avtoline-krsko.si CITROEN C L in j ¦- l = \ C4 1,6 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4.7l/100km. Emisiia CO, predstavlienega modela: 125g/km______________ 4vfö//m/iPMcWo. Bohoričeva 10, 8270 Krško________ PRIHRANKI V MAJU: - pri C1 250.000 SIT - pri C3 do 700.000 SIT - pri C4 do 1.000.000 SIT - pri PICASSU do 1.200.000 SIT - pri BERLINGU do 900.000 SIT - pri C5 II DO 1.300.000 SIT TEL.: 07/49-02-117 H IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 21. Bogatajev dan ZD Krško Prihodnje leto spet „medobčinski" Delavke in delavci Zdravstvenega doma Krško so se v petek na Senovem zbrali na svojem tradicionalnem prazniku, že 21. Bogatajevem dnevu. Direktor Rudolf La- dika je ob tern podelil jubilejne in dve posebni nagradi, ki sta jih letos prejela zo- bozdravnik Hidajet Lelič in računovodkinja Marjeta Planinc. Bogatajev dan krški zdravstveni delavd praznujejo v spomin na začetnika zdravstvenega var- stva v Krškem dr. Jožeta Boga- taja, katerega 95-tetna žena se je udeležila vseh 21 tovrstnih dnevov, že osmič pa tudi krški župan Franc Bogovič. Sicer je bil tokratni Bogatajev dan, ki je potekat v Domu XIV. divizije na Senovem, tematsko posvečen medicinskim sestram, saj je sovpadel z njihovim mednarod- nim dnevom. Glavni zdravstve- nik doma Milan Haralovič je ob tern opozoril, da bi za kvalitet- nejšo zdravstveno oskrbo paci- entov potrebovali več medicin- skih sester in tehnikov, kot jih je zaposlenih trenutno. Direktor Ladika je v svojem go- voru povzel večje pridobitve v ustanovi v preteklem letu: pre- ureditev gretja na plin v Zdrav- stveni postaji Senovo, zame- njava dotrajane računalniške opreme, posodobitev zbiranja odpadkov v zobnih ordinacijah ter nakup novega reanimobila. Zdaj jih čaka obnova nedelujo- čega klimatskega sistema (v no- vem Zdravstvenem domu!), po- sodobitev pohištvene opreme v Zdravstveni postaji Kostanjevi- ca na Krki ter ureditev odno- sov z lekarnami. Da bo što jav- no zdravstvo v Sloveniji na pot zasebništva, Ladika ne dvomi, vprašanje je le, ali se bo to do- gajalo načrtovano ali stihijsko. Spomnil je tudi, da bo Zdrav- stveni dom Krško po ustanovitvi občine Kostanjevica na Krki po 20 letih spet „medobčinski". Po tradiciji je Bogatajev dan tudi priložnost za podelitev pri- znanj. Za 10 let delovne dobe so jih prejeli Kristina Lovšin- Salmič, Saša Mavsar, Barba- ra Plevanč in Snežana Ladika- Žvar, za 20 let delovne dobe Zlatka Ibračevič, Justina Le vi- car in Darja Grilc, za 30 let de- lovne dobe Tatjana Tatalovič, za 20 let delovne dobe v ZD Kr- ško pa Pavla Kozole, Marjet- ka Bratkovič, Marjana Volarič, Mojca Kink in Alenka Rožman. Posebni priznanji sta letos pre- jela specialist zobne protetike Hidajet Lelič in vodja računo- vodske službe Marjeta Planinc. Prireditev sta popestrili razsta- vi Grete Hostnik in Tine Brino- var, številni glasbeni nastopi in recital senovskih šolarjev. Peter Pavlovič \ Darujmo kri! I ! Območno združenje Rdečega i križa Krško pripravlja prvo le- i tošnje redno darovanje krvi. V | ponedeljek, 22. maja, bo kr- vodajalska akcija potekala od 10. do 16. ure v OŠ Leskovec pri Krškem, v torek, 23. maja, od 7. do 13. ure v OS dr. Mihaj- la Rostoharja v Krškem, v sre- i do, 24. maja, od 7. do 13. ure v OS Senovo, ter v četrtek, 25. maja, od 8. do 12. ure v OS Kostanjevica. Ker so potrebe po krvi vse večje, Rdeči križ poziva k množični udeležbi na krvodajalski akciji. studio m „Ku, ku že štirideset let smo tu!" Vrtec je v Cer#jah ob Krki odprl svoja vrata v šolskem letu 1965/66. Tedaj so vanj vpi- sali devet otrok. Letos je vpisanih 56 vrtičkarjev. Ti so razdeljeni v tri skupine z imeni Murenčki, Polžki in Sončki. Osrednja prireditev ob 40-letnici vrtca pri Osnovni šoli Cer- klje ob Krki je nosila naslov „Ku, ku že 40 let smo tu!" in popeljala obiskovalce skozi preteklo obdobje vse do cianes. S praznovanjem ob okrogli ob- letnici štirih desetletij so pričeli pretekli petek in v goste pova- bili Damjano Golavšek. V sredo pa so organizirali dan odprtih vrat ter Pikapoloničin mnogo- bojček. Na njem so vrtičkar- ji pokazali svoje sposobnosti v različnih športnih disciplinah. V četrtek so organizirali osred- njo prireditev, na kateri je spre- govoril tudi brežiški župan Ivan Molan in med drugim dejal: „Ko vas gledam tako srečne sem ve- sel, da ste v tej sredini zado- voljni z vrtcem, ki slavi 40 let, da ste zadovoljni z organizacijo in vzgojo najmlajših, kar je do- bro in pohvalno. V občini se tru- dimo, da bi bilo za najmlajše, ki prestopajo prag vrtca, kar naj- bolje poskrbljeno. Vsem, ki se želijo v vrtce vključiti, jim lah- ko to omogočimo." Tudi ravna- teljica Andreja Urbane je v nagovoru staršem, starim star- šem, sorodnikom in ostalim ob- iskovalcem povedala: „Želimo si, da otroci zapustijo vrtec s prijetnimi spomini in s pozitiv- no izkušnjo. Radi imamo prija- zen, zanimiv ter varen vrtec za- nje in za njihove starše, da se pri nas dobro počutijo. Prizade- vali si bomo, da bo takšen tudi ostal." Sprehod v obliki prireditve sko- zi štirideset let delovanja jim je uspel. Na violini je himno zaig- rala Nina Špiler. Šolski otroški pevski zbor je prepeval Poj z menoj in pesem Kekec. Na har- moniki sta ob spremljavi vseh nastopajočih igrala pesem Mi se imamo radi Domen Krkovič in Simon Pavlovič. Odrske deske pa so sj ob spodbujanju staršev in ostalih obiskovalcev podaja- li še Murenčki z Veselo pesmi- jo in pesmijo Rajalna igra Bosi in obuti vrabci; Polžki s pesmi- co Rom, pom, pom; Sončki z Naša četica koraka in pesmijo z naslovom Pies Peričice. Pro- gram so popestrili tudi učenci prvega razreda devetletke Med- vedki, ki so izvedli Dam di duri dam, Metuljčki ali učenci dru- gega razreda z ljudsko Ob bi- strem potočku je mlin ter učen- ci tretjega razreda devetletke s pesmico, ki nosi naslov Po do- mace. M.K.M. Čistilna akcija uspela Klub posavskih študentov je 9. maja peto leto zapored organi- ziral čistilno akcijo Mladi za čis- to Krško. Na njej se je zbralo 23 prostovoljcev, ki so v dveh sku- pinah očistili sprehajalno pot od Sportnega parka Milka do Zato- na in drevored od železniške postaje proti blokom. Kljub sla- bem vremenu sta skupini dobro opravili svoje delo in napolnili dva zabojnika. Vsak udeleže- nec je dobil majčko z logotipom projekta in malico. Akciji sta se pridružila tudi Agencija za mla- de Punkt in Mladinski center Kr- ško. „Z akcijo smo dokazali, da tudi mladim ni vseeno, v kakš- nem okolju živijo. Upamo, da smo s projektom, ki ga bomo nadaljevali tudi v prihodnje, opozorili na pomembnost ure- jenih sprehajalnih poti," pravi- jo organizatorji. KOIES AASKl MAR ATOM 1. del: 20. maj ob 8.30 Kolesarski maraton po mejah pražupnije (Videm - Brestanica - Impoljca - Sevnica - Bianca - Brestanica - Senovo - M. Kamen - Koprivnica - Pohanca - Artiče - Brežice - Videm) > 85 km 2. del 20. maj ob 14.00 Mali družinski kolesarski maraton (Videm - Vrbina - Pesje - Šentlenart - Brežice - Krška vas - Brese - Žadovinek - Krško) > 30 km' Start obeh delov: ploščad pred kulturnim domorm Krško^ Cilj: travnik pri cerkvi svetesa Ruperts Prireditev je rekreativnesa značaja. Štartnine ni! Podrobnosti in natančen ^i oris trase na -jjgg www.videmcan.si g^ Orsanizira ŠTD Balanca in I i Skupina kolesarjev PGD Krstop župnlje Videm - Kriko . 'Vabljeni na osrednjo prireditev ob 850-letnici prve pisne omembe župnije 'Videm ob Savi v %rskem. NedeU«,28.m4| Ob 15.00 slovesna s veta maša Somaševanje dekanijskih duhovnikov ter bivših uidemskih kaplanov in župnikov vodi nadskof mons. Stanislav Tlocevar. Združeni pevski zbor bo prepeval Qasparicevo mašo v Q-duru ob spremljavi simfoničnega orkestra Qlasbene sole %rško pod vodstvom profesorja *Draga Qradiska. ^ J Po s veti maii Ifružabno srečanje v prireditvenem šotoru na travniku pri cerkvi. Sodelujejo: ansamjmUmß, Toni Sotošek s harmonikarji, folklorna skupinMaotg^a kulturna društva, tamburaši in drugi. 'Prhwuvljenaje poyosUtev za vse udeležence. ^\1 \lVPra»iirite x Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV H Drugi Gorjupov literarni večer V sklopu prireditev ob dnevu sole OŠ Jožeta Gorjupa Kostanje- vica na Krki smo izvedli drugi Gorjupov literarni večer. Učenci predmetne stopnje so se predstavili z lastno poezijo, kar so po- pestrili z glasbenimi in plesnimi vložki. Krajanom in staršem so v prijetnem ambientu in ob očarljivi sceni pričarali izjemen večer. Literarni večer je bil zelo obarvan, saj so sedanji učenci pred- stavili tudi lastno poezijo, ki so jo uglasbili in celo »zarepali«. Z glasbenimi točkami pa so se predstavili tudi bivši učenci OS Ko- stanjevica, ki pa so program popestrili s svojimi izjemnimi glaso- vi in pevsko nadarjenostjo. Metka Kranjčevič Kulturni dan na OŠ Podbočje Konec aprila smo na naši šoli obeležili svetovni dan knjige. Učen- ci so celo dopoldne ustvarjali na temo knjige po razredih, in si- cer so pisali zgodbe, pesmi in risali risbe. Nekateri so poustvarja- li dela mladinskega pisatelja Primoža Suhadolčana. Zakaj ravno njega? Kasneje nas je s svojim obiskom namreč počastil ilustra- tor Primoževih del Uroš Hrovat. Zelo nam je popestril dopoldne, saj je medtem, ko smo prebirali zgodbe, ustvarjal na plakate. Zelo so mu s svojimi domislicami pomagali tudi otroci, ki so bili nad končnim rezultatom navdušeni. Seveda so Urošu namenili gromek aplavz in mu podarili tudi majhno daritce. Ob tej prilož- nosti smo zaključili tudi letošnjo sezono bralne značke in učen- cem podelili priznanja. Atenka Pangerčič, novinarski kroiek OŠ Podbočje RADIO K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Punt* O.O.O., CKŽ 135c, 8270 Krffco llustrator Uroš Hrovat je navdušil s svojimi ilustracijami V Kostanjevici na Krki deset svetnikov Po predlogu, ki je nastal v KS Kostanjevica na Krki, formal- no pa ga mora sprejeti še kr- ški občinski svet, bodo obča- ni nove občine Kostanjevica na Krki na jesenskih volitvah v sed- mih volilnih enotah po večin- skem sistemu izvolili deset čla- nov občinskega sveta. Največ, tri svetnike bodo volili v 5. vo- lilni enoti, ki obsega območje Kostanjevice na Krki in naselje Dobe, dva pa v 3. volilni eno- ti, ki obsega Dobravo, Dolnjo in Gornjo Prekopo, Koprivnik, Ma- lence in Sajevce. V ostalih petih enotah pa bodo volili po enega člana občinskega sveta. Volilne enote so oblikovane tako, da bo enega člana sveta volilo približ- no enako število prebivalcev. Za volitve župana pa bo območ- je celotne KS oziroma občine Kostanjevica na Krki ena volil- na enota. Odprtje ceste Orešje - Kunšperk V nedeljo je potekala otvo- ritev ceste, ki povezuje vasi Kunšperk in Orešje na Bizelj- skem. Cesta tako povezuje dve občini, Bistrico ob Sotli in Bre- žice, ter je velikega pomena predvsem za prebivalce, ki ži- vijo na Kunšperski gori, in last- nike tamkajšnjih obdeloval- nih površin, ki so se doslej v ta hrib vozili po makadamski ce- sti. Dolžina asfaltiranega dela je približno 500 m, tamkajš- nji vaščani pa so se potrudi- li in zelo lepo uredili bankine ter mulde. Izgradnjo ceste je 70-odstotno financirala Občina Bistrica ob Sotli, ostalo pa vaš- čani Orešja in Kunšperka , KS . Bizeljsko in Občina Brežice. Iz- gradnja ceste s skupnimi moč- mi dveh občin je plod dobrega sodelovanja prebivalcev. Pose- ben pomen te ceste pa je, da bo odprla pot do ruševin cer- kvice svete Marjete, ki izhaja še iz poganskih časov in je že sedaj zanimiva za številne tu- riste. Cesto so otvorili župan Občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad, predsednik sveta KS Bizeljsko Franc Kelhar in žu- pan Občine Brežice Ivan Mo- Ian. Obe občini imata v načrtu še kar nekaj skupnih projektov, med drugim asfaltiranje ceste Sv. Gore - Vrhovnica - Bizelj- sko, asfaltiranje ceste, imeno- vane Knezova pot, ki povezuje gradove Kunšperk, grad Bizelj- sko in grad Podsreda. Zdenka Ivačič Trimo stresne kritine s protlkondenčno za&čito žeiite streho lepO na pogled, preprosto za vzdrževanje, I lahkO in trdnO hkrati, I odporno nvarno r energetsko VarČnO, P t prijazno do okolja in m trajno? 1 mixWh^iS\täM V Trimu vam nudimo trajno rešitev z jeklenimi strehami s protikondenCno zaščito. Strhe z majhno težo so primerne za nlzke naklone (Trimoform 12*, TPO Dom 6"), s tipskimi rešitvami kleparskih zaključkov pa bodo Trimo pooblaščeni krovci hitro t uresničili vaše želje. _jg«| p- z Izblro Trimo streinlh krttin boste sebl In prlhodnjlm rodovom omogočlli varne $anje te dolgaJeta- ^^^^^^^^^^^ xWmimmUmtm f! °734*°J". Es prodaJaWrlmo.*!, I: www.trlmo.il, www.trlmofonn.com i^^^^^^^^^^^^^^^^^H Oprostiti, vendar nikoli pozabiti Pod naslovom »Ohranjajmo spomine« je pri spomeniku Kose na Bizeljski cesti po- tekala prireditev ob obletnici osvoboditve Brežic in širše okolice, ki jih je 9. maja 1945 osvobodila IV. Krajiška divizija. Pod pokroviteljstvom Občine Brežice so prire- ditev pripravili Združenje borcev in udeležencev NOB Območni odbor Brežice, Ve- terani vojne za Slovenijo 91, Policijsko veteransko društvo Sever in KO Društva iz- gnancev Brežice, katerih štiričlanska delegacija je položila venec k spomeniku. Osvoboditev Brežic je pomeni- la izgon okupatorja, konec dru- ge svetovne vojne, vračanje izgnancev in političnih zaporni- kov iz koncentracijskih taborišč v domovino ter konec nacifaši- stičnega nasilja. Prireditev je bila namenjena pomladi 1941, ko je bila 14 dni po okupaciji tujih vojsk 27. aprila ustanov- Ijena Osvobodilna fronta, ki je klicala k uporu ter pomladi 1991 in sicer za vse generacije, ki jim je po stoletjih življenja predni- kov pod različnimi simboli konč- no omogočeno živeti pod simbo- li samostojne drzave Slovenije. Vsem prisotnim, posebej go- stom ter borcem in občanom je ob dnevu osvoboditve me- sta Brežice v nagovoru česti- tal župan Ivan Molan, slavnost- ni nagovor pa je nato prevzel dr. Ivan Kristan, član Izvršne- ga sveta ZZB NOB Slovenije. Opozoril je na načrt iztreblje- nja slovenskega naroda s Hitler- jevo zahtevo, naj mu to deželo naredijo spet nemško in Musso- linijevo, da je slovenski narod treba uničiti z ognjem in me- čem, čemur je sledil izgon Slo- vencev iz Posavja in Obsotelja. Kozjansko je dvignilo upor in s partizanskimi akcijami oviralo okupatorjeve načrte, s svojim junaštvom in življenji padlih borcev pa sta k svobodi prispe- vali Brežiška četa in Kozjanski odred. OF, ki je bila ustanovlje- na že 27. aprila 1941. je oceni- la, da se je ogroženosti sloven- skega naroda zoperstaviti samo z oboroženim odporom in to je bil prelomni trenutek v zgodo- vini slovenskega naroda, kar je slovenski narod rešilo in uvrsti- lo ob bok drugim uporniškim na- rodom, Titovi partizani pa do- bili ugledno mesto v zmagoviti protihitlerjevski koaliciji. Žal je žaljiv in podcenjevalni odnos do OF pokazal tudi predsednik DZ France Cukjati, ki na pro- slavi v počastitev 27. aprila na Nanosu v svojem govoru ni niti enkrat omenil. Za zgled je po- nudil W. Churchila, sicer znane- ga kot največjega nasprotnika komunizma, ki je dejat Vsak, kdor koraka s Hitlerjem, je moj sovražnik!- Žal so mnogi pod- legli hujskaški propagandi pro- ti OF, se odločili za sodelovanje z okupatorjem, kolaboracija s sovražnikom pa je bila nečastno dejanje. Zato niso sprejemljivi današnji poskusi nekaterih, da bi revidirali zgodovino NOB in kolaborante po pol stoletja vr- niti na pravo stran. V nadalje- vanju je poudaril, da so bili te- melji za driavno osamosvojitev 25.junija 1991 postavljeni že med NOB, saj so začasni orga- ni oblasti pod okriljem OF spre- jeli državnopravne odločitve, ki so zagotavljate uresničitev dveh glavnih ciljev idejo združene Slovenije in graditev sloven- ske države, saj je OF v Temelj- nih točkah kot svoj cilj postavi- la načelo narodne samoodločbe in zahtevo, da bo 0 svoji notra- nji državni ureditvi in 0 zuna- njih odnosih odločal slovenski narod sam ter to ponovno za- pisala v ustavni amandma st. X leta 1989, kar je potem uresni- čila s plebiscitom 1990 in s spre- jemom Temeljne ustavne listine 25. junija 1991.Narodnega iz- dajstva in sramotne kolabora- cije z okupatorjem ne smemo pozabiti, pač pa jo moramo od- pustiti, je ob koncu povzel be- sede predsednika ZZB Slovenije Janeza Stanovnika, spravo pa bo mogoče doseči samo s pri- znanjem zgodovinskih dejstev 0 NOB, nikakor pa ne z rehabilita- cijo domobrancev. Spominu so veličasten program podarili Gasilski pihalni orke- ster Loče z mažoretkami, MePZ KUD Brežice, Oktet Orlica Piše- ce, Folklorna skupina KD Oton Župančič Artiče, praporščaki, povezovalka Gaja Galič, reci- tatorji Tomaž Tomše, Peter Fe- licijan Zorko in Vid Žnidaršič; program je sestavila Milena Je- senko, pri dogovoru z izvajalci pa sta sodelovala Darja Mand- žuka in Franci Kene. Natja Jenko Sunčič Vodnifiltri Ammm pijte čisto vodo! Glei križanko Tekmovali v prometnem znanju V Leskovcu je prejšnji četrtek potekalo občinsko tek- movanje osnovnošolcev in srednješolcev z naslovom Kaj veš o prometu, ki ga je drugo leto zapored pripra- vil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Krško. Na državnem prvenstvu v Žalcu bosta kr- ško občino zastopala Nejc Kukovič in Luka Vodlan. Tekmovalo je 31 šolarjev: pet srednješolcev iz Srednje sole Krško v vožnji s kolesom z mo- tor jem, 26 osnovnošolcev iz petih šol (Leskovec, Krško, Se- novo, Brestanica in Podbočje) pa v vožnji s kolesom. Pomerili so se v poznavanju prometnih predpisov, v spretnostni vož- nji s kolesom oziroma s kole- som z motorjem na poligonu in v vožnji v javnem cestnem prometu. Med kolesarji je največ točk zbral Nejc Kukovič iz OŠ Se- novo, za njim pa sta se uvrsti- la Boris Spudič in Tilen Kerin iz OŠ Leskovec, ki je zmaga- la ekipno. Med motoristi je bil najboljši Luka Vodlan pred Juretom Budičem in Marti- nom Pešcem. Oba zmagovalca sta prejela lepi nagradi, konec meseca pa se bosta udeleži- la državnega prvenstva v Žal- cu. Lani je predstavnik občine Krško med kolesarji na driav- nem prvenstvu osvojil celo drugo mesto. Svet za preventivo je razpisal tudi literarni in likovni nate- čaj na temo prometne varno- sti. Na literarnem je komisija zmago prisodila Kar men Klav- žar iz OS Koprivnica, na likov- nem pa Luki Horvatiču iz OS Leskovec, podružnica Veli- ki Podlog, pri mlajših ter Do- mnu Zorku in Aristelu Škrbi- ču iz OS Leskovec pri starejših osnovnošolcih. P. Pavlovič Na startu voinje na poligonu H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 Domen Märn - Laureat Konec aprila je v Požarevcu v Srbiji in Črni Gori potekalo tretje mednarodno tekmovanje pihalcev, ki se ga je s klarinetom ude- Ip7Ü tudi Sevniran Do- hmen Märn. Dosegel je I absolutno zmago in si I priboril naziv Laureat. I Nekdanji učenec Glas- I bene šote Krško na- I daljuje izobraževanje I na Umetniški gimnazi- I ji v Celju in vzpored- I no na Srednji glasbeni I Soli Celje. Na svoji do- I sedanji glasbeni poti se I je Domen udeležil mno- I gih tekmovaj doma in v I tujini ter prejel več pri- I znanj: zlato in srebrno I priznanje Temsiga za so- I lističen nastop, srebrno I priznanje kvartetu kla- | rinetov, bronasto pri- znanje Euritmie iz Ita- " lije, zlato priznanje za posebno lzvedbo skladbe v Udinah... Za lgranje klanneta se je navdušil s sedmimi leti, ko je pod mentorstvom prof. Roberta Pirca pričel z igranjem v krški glasbeni šoti. Z devetimi leti se je pridružil Mladinskemu pihalnemu orkestru GŠ Krško, sedaj pa že nekaj let aktivno sodeluje s Pihatnim orkestrom Videm ter Simfo- ničnim orkestrom GŠ Krško. Sedem letnikov osnovnega glasbene- ga izobraževanja ga je strokovno in vzgojno spremljal prof. Ro- bert Pirc, njegov mentor v SGŠ Celje pa je prof. Jurij Hladnik, v slovenskem prostoru priznan klarinetist in vrhunski profesor. Mladi klarinetist Domen Märn Ulična četvorka tudi v Krškem Plesna zveza Slovenije in večina plesnih šol po Sloveniji bodo s projektom Ulična četvorka '06 izvedli množično druženje sloven- skih in tujih maturantov na njihov zadnji šolski dan. Glavno vodi- lo ni le rekordno plesanje četvorke, temveč veselo druženje mla- dih, za katerega se organizatorji trudijo, da bi postalo tradicija. Letos bo ulična četvorka prvič potekaia tudi v Posavju, kjer bo za organizacijo poskrbel Plesno glasbeni center Lukec. Četvor- ka se bo odvijala v Krškem na Trgu Matije Gubca, kjer bo v pet- ek, 19.5., točno opoldne plesalo okoli 120 maturantov iz Solskega centra Krško-Sevnica ter Ekonomske in trgovske sole Brežice. Ekipno DU Sevnica, posamično Franc Rožman Društvo upokojencev Sevnica in Šahovski kluba Milan Majcen Sevnica sta organizirala ekipno in posamično šahovsko prven- stvo Pokrajinske zveze društev upokojencev (DU) Posavja za leto 2006. Prvenstva se je udeležilo pet ekip in 20 posameznikov. Med ekipami je zmagalo DU Sevnica, sledijo pa DU Dobova - Kapele, DU Krmelj, DU Brežice in DU Senovo. Posamično je bil najboljši Franc Rožman (DU Krško), za njim pa so se uvrstili Janko Keše (DU Senovo), Volčanšek (DU Krško), Vinko Tomažin (DU Krmelj) in Martin Mirt (DU Sevnica). DU Sevnica se je kot ekipni pokra- jinski šahovski prvak uvrstilo na državno ekipno šahovsko prven- stvo Zveze društev upokojencev Slovenije, posamično šahovsko prvenstvo pa se konča v pokrajini ali regiji, ker ga Zveza DU Slo- venije noče uvrstiti v svoj program tekmovanj. Janez Bias Biserna poroka zakoncev Mihelič Franc in Marija Mihelič iz Presladola sta konec aprila v brestani- ški baziliki po 60 letih skupne življenjske poti obnovila poročne zaobljube s t.i. biserno poroko. Franc bo letos dopolnil 85 let, Marija pa je ob biserni poroki praznovala tudi svojo 80-letnico. Oba sta bila rojena v Presladolu v kmečkih družinah, med voj- no je bit Franc mobiliziran v nemško vojsko, kjer je bil tudi ra- njen, po koncu vojne pa sta se leta 1946 poročila. Rodili so se jima trije otroci: hčerka in dva sinova. Leta 1960 sta se s tre- buhom za kruhom odpravila na delo v Nemčijo, a sta se ves čas vračala v rodni kraj, leta 1997 pa sta se vrnila za stalno. Obred biserne poroke je opravil brestaniški župnik Jože Špes, s slav- Ijencema pa so se veselili tudi njuni številni sorodniki in prija- telji. Obiskali in čestitali so jima tudi svetniki Krajevne skupno- sti Rožno-Presladol. En čisto poseben večer Popolnoma drugačen glasbeni večer so prijateljem in spremlje- vaicem zavzetega vzgojno izobraževalnega dela brežiške Glasbe- ne šole, ki je ob obeležitvi 60 letnice delovanja šole doslej pri- pravila že vrsto za dušo in uho prijetnih glasbenih srečanj, šesti majski večer v osemnajstih točkah priredili mtadi češki glasbeni- ki s profesorji iz Glasbene šole J.S. Bacha Dobrany. Pred, ob in po prijetnem programu izvajanja skladb svetovno priznanih skladate- Ijev na klavirju, flavti, prečni flavti, violini, violončelu, čembalu ter ob skupinskem in solo petju, je vseskozi valovala izjemno po- zitivna energija, kateri je car dajala spontanost in vedno redke- je videna prisrčna naravnost, nenarejenost mladih čeških učencev glasbe, kar se je močno dotaknilo poslušalcev, ki so izvajalce pro- grama bogato nagrajevali z aplavzi. Ravnatelj Dragutin Križanič je dva zaporedna koncerta označil z besedami:« Ko luči ugasnejo in ljudje oddidejo, ostanejo spomini. Že večer pred tem je izzvenel čudovit koncertni večer med zidovi Viteške dvorane Posavskega muzeja, ko smo gostili glasbene sole iz Trsta, Novega mesta, Krškega, Samobora in Dobranyja. Luči so ugasnile in ostali bodo spomini na prijateljski večer, ki bodo za- pisani v lepi knjigi spominov glasbe, ki gradi plemenite mosto- ve. Življenje samo pa je skupek drobnih dogodkov, ki jih ustvarja- jo ljudje. Kdo so, od kod so in kaj so nocojšnji gostje, pa pove že koncertno vabilo, ki so ga v slovenskem jeziku pripravili naši dragi prijatelji iz Dobranyja. Na čelni strani je risba naše glasbene sole, na tretji fotografski posnetek vodovodnega stolpa z bližnjo okoli- co in na zadnji cerkev sv. Vita iz njihovega mesta. To je slika spo- štovanja in prijateljstva.« Podžupan Davor Račič je v imenu župana in Občine Brežice name- nil gostom, gostiteljem in obiskovalcem naslednje besede:« Po- zdravljam to prijateljstvo, ker se tudi na občini veselimo tega pri- jäteljevanja, stkanega že v preteklosti in aktivnega na različnih področjih, zlasti na glasbenem. Glasba res ne pozna meja, gradi mostove in te mostove gradite vi, profesorji in učenci. Verjamem, da bodo te stkane vezi tudi v bodočnosti klile in obrodile dobre sa- dove, Občina pa se bo v podporo delovanja te kulture tudi v bodo- če trudila, saj nas vse nagrajujete s prelepimi koncerti.« Da zares pokažeš kdo si in kakšen si, pa so besede ravnatelja do- branyske Glasbene sole Jana Vozarja, ki je presenetil in navdušil s slovenskim nagovorom:« Hvala prijateljem in gospodu Križaniču za vse kar je naredil za nas, za most, ki ga je zgradil. Hvata za so- delovanje in prijateljstvo. Hvala profesorjem in učencem. Ko smo doma, spremljamo o Sloveniji vsako objavljeno novico na televizi- ji ali v časopisih, tako smo vedno z vami. Zgrajeni mostovi, ki naj bi trajali, pa morajo biti tako zgrajeni, da bodo kazali dobro pot bodočnosti mladim iz obeh driav.« Izmenjana simbolična darila med podžupanoma in ravnateljema obeh mest, ki so imela tudi neko posebno noto na tej lestvici sre- čanja, pa bodo v očeh in srcih ohranjala vso sončno stran, ki ju premorejo le ljudje brez mej. Natja Jenko Sunčič Spet prepevali pomladi Brežiški mešani pevski zbor Viva vsako pomlad pripravi koncert z naslovom Prepevajmo pomladi, kjer se poleg domačega zbora pred- stavijo tudi vokalni sestavi, s katerimi je Viva navezala stike ob raz- ličnih priložnostih. Na letošnjem „prepevanju pomladi" v cerkvi sv. Roka v Brežicah so se Vivinim pevkam in pevcem pridružili gostje s Koroške Dravograjski oktet Kograd IGEM, ki poje od leta 1995, in gostje iz bližnje Loke pri Zidanem Mostu mešani pevski zbor Primož Trubar, ki je lani praznoval že četrt stoletja delovanja. Član Godbe Sevnica Rok Štirn v evropskem big bandu Rok Štirn, pozavnist in vodja Big banda Sevnica, se je kot član big banda EBU - European Jazz Orchestra udeležil turneje SWINGING EUROPE 2006, ki poteka od 22. aprila do 14. maja. Gre za projekt Evropske Unije, organizacije Swinging Europe iz Danske in European Brodcasting Uniona in hkrati največji kulturni projekt, ki ga financira Evropska Unija. Vsako leto producenti jaz- za iz državnih radijskih ustanov (v našem primeru RTV Slovenija) izberejo ekipo vrhunskih mtadih glasbenikov do 30 let (študentje jazz akademij in mladi profesio- nalci) iz cele Evrope, za triteden- sko turnejo po evropskih državah. V ta namen izberejo tudi dirigen- ta in komponista za big band, ki napiše program prav za to turne- jo. Letos je vodja dirigent BBC Big Banda iz Londona Barry For- gie. Glasbeniki prihajajo iz Dan- ske, Švedske, Norveške, Avstrije, Francije, Švice, Nemčije, Hrva- ške, Poljske, Nizozemske, Kana- de, USA, Češke, Islandije, Anglije in Rok Stirn iz Sevnice. Turneja obsega dva dni vaj na Danskem in nato 19 koncertov na Danskem, Švedski, Norveški, Nemčiji, Nizo- zemski, Angliji in na Škotskem. Zadnja dva koncerta sta v Glasgo- wu, kjer je EBU radijski prenos in snemanje zgoščenke. A.Š. Učenci Glasbene sole J.S.Bacha Dobrany Rok Štirn Gostovanje na Ohridu Prvomajske podtnice smo pevke in pevci MePZ Loka pri Zidanem Mostu izkoristili za gostovanje v Makedoniji. Obiskali smo Ohrid, glavno turistično mesto v državi. To je bila naša večletna želja, iz teh krajev pa je tudi eden naših pevcev. Na Ohridu smo ime- li dva koncerta. V soboto, 29.4., smo zapeli na ploščadi glavnega trga. Naši poslušalci so bili turisti, ki so v tem času kar množično obiskali ta čudoviti kraj, med njimi tudi precej Slovencev. V ne- deljo, 30.4., pa smo prepevali v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, kjer smo s pestrim programom navdušili domače občinstvo. Na koncertu smo se zahvalili vsem gostiteljem, ki so nam omogo- čili gostovanje: dirigentu pevskega zbora gimnazije, podžupanu Ohrida in sošolcu naše- ga pevca, ki je bil glavni organizator. Prav posebno doživet- je pa je bilo srečanje s člani folklorne skupi- ne KUD-a Ilinden iz kra- ja Velgošti. Prisostvovali smo njihovi vaji in tako začutili prave makedon- ske narodne ritme. Sku- paj smo zaplesali »oro«, si ogledali narodne noše in se pogovori- li z vodstvom KUD-a. Bilo bi zelo zanimivo, če bi kdaj gostovali pri nas. Kolikor je čas dopuščal, smo si ogledali glavne znamenitosti me- sta, ki ga imenujejo »mesto muzej«. Velik vtis na vse nas je nare- dilo tudi »makedonsko morje« - Ohridsko jezero. Mesto Ohrid in jezero sta zaradi svojih naravnih in kulturnih znamenitosti od leta 1980 pod zaščito Unesca. Domov smo se vrnili polni novih vtisov in doživetij. Ob tej priložnosti se pevke in pevci zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem, ki so nam omogočili to prijetno gostovanje. Irena Koteska Veseli oder na Zdolah V nedeljo, 7. maja, so na Zdolah gostovali člani dramske sekcije Veseli oder, ki deluje v okviru Kulturnega društva Žarek Dolenja vas pri Krškem. Predstavili so se z izvirno komedijo Center Raj, ki so jo naštudirali pod vodstvom režiserke Aleksandre Tomažin, obenem tudi avtorice omenjene komedije. V Kulturnem domu Eeno Zupančič so dolenjevaški igralci privabi- li številne obiskovalce, ki so se nasmejali njihovi domiselnosti in uigranosti v vsebino komedije. Z njo je avtorica scenarija in re- žiserka posegla v sodobno tematiko: odpiranje salona lepote, ki nudi vse mogoče sprostitve in masaže. Ponuja sicer vrhunske uslu- ge, vendar z malo manj vrhunskimi strokovnjakinjami, ki jim naj- bolj nasprotuje domača hčerka Pika. V njem se znajdeta bogat dami, ki jima denar za usluge ni problem, zato sta pogosti obis- kovalki centra. Po pomoti v Raj zaideta tudi župnik in kaplan. Vsi uživajo, dokler v sprostitveni center ne pride inšpekor in stvar bi se lahko resno zapletla, če tukaj ne bi imeli skrivnostnega masaž- nega olja in spretnih terapevtskih dotikov... Skratka, aktualna zgodba, prikazana v treh dejanjih, odigrana z desetimi igralci - amaterji, ki jim gre vse priznanje za prizadev- nost in vživetost v zgodbo, dejansko parodijo na kot gobe po dež- ju rastoče lepotne salone. Marinka Volčanšek Koncert Marka Železnika Tenorist Marko Železnik iz Brestanice se je v petek v krški Dvo- rani v narku nrprktavil <; samnstoinim solistirnim knnrertom. ki ga je naslovil Večer napolitan- skih pesmi. Marko Železnik iz- haja iz družine z dolgo pevsko tradicijo. Že kot otrok je pel v otroškem in mladinskem zboru, kjer se je večkrat izkazal s solo vložki. Leta 1984 se je pridru- žil moškemu pevskemu zboru Svoboda Brestanica, kjer poje še danes. Pevsko znanje je iz- popolnjeval pri prof. Josipu Klepcu, leta 2003 pa je pričel s študijem petja na Glasbeni šoli Krško pri prof. Janku Vol- čanšku. Sodeloval je na mno- gih prireditvah v okviru Glas- bene sole, pa tudi izven nje. Kot solist se je predstavil tudi v glasbeni drami Vražje dekle. Za letošnje šolsko leto si je zadal zahteven izziv - oblikovati svoj prvi koncert najbolj znanih na- politanskih napevov. Koncert bo ponovil 26. maja na gradu Raj- henburg v Brestanici. Razstava ob obletnici Zavoda za šolstvo Vrtec Mavrica Brežice že vrsto let sodeluje z Zavodom Republi- ke Slovenije za šolstvo, ki letos obeležuje 50 let delovanja. So- delovanje se je poglobilo leta 2000, ko je bil naš vrtec izbran za uvajanje novega Kurikula za vrtce. V letošnjem šolskem letu pa sodelujemo v projektu Phare 2003 Udejanjanje načel vseživ- Ijenjskega učenja s pomočjo razvojnega načrtovanja, ki poteka pod njihovim vodstvom. Naš vrtec obeležuje pomembno obletni- co Zavoda RS za šolstvo z razstavo izdelkov otrok 2. starostnega obdobja v izložbah trgovine Borovo v starem delu mesta Brežice in z udeležbo na razstavi NAJ BIBA v prostorih sedeža območne enote zavoda v Novem mestu. Ana Kupina Pohod po artiški sadjarski pešpoti Nekaj sto pohodnikov se je prejšnjo nedeljo podalo na tradicionalni spomladanski pohod po artiški sadjarski pešpoti. Zbrali so se na Banovi domačiji v Artičah, se sprehodili skozi gozdove, preko travnikov in med cvetodmi sadovnjaki, da so lažje premagali triurno pot, pa so poma- gale „okrepčevalnice" na nekaterih sadjarskih kmetijah. Ob povratku na izhodiščno mestu so organizatorji iz Turističnega društva Artiče po- hodnike postregli še s tradicionalnim jajčnim cvrtjem in pijačo. Marko Železnik______ Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 POSAVSKA PANORAMA H ZBOR 1IMPOLJCE NA REVIJO - Pevski zbor Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca se bo 3. junija udeležil 13. revije pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije. To bo za zbor z Impoljce ie deveto srečanje, odkar se odvija ta revija, na prvem leta 1989 pa je nastopilo Ie šest tokratnih pevcev pod vodstvom Tatjane Kolar in terapevta Marjana Podlogarja. Na reviji vsako leto sodeluje več zborov. Tokratna vodja zbora, ki šteje 15 do 16 pevcev, je sestra Simona Radensek-Bregar. Na srečanju bodo nastopili s pesmijo Jaz pa vrtec bom kopala, za rezervo pa bodo imeli še dve pesmi. Njihova pričakovanja so velika, prav tako pa tudi konkurenca. F.P. POJMO PO DOMAČE - Kulturno društvo Žarek iz Dolenje vasi je v tamkajšnji cerkvi Svete Marije pripravila koncert z naslovom Pojmo po domače, na katerem so sodelovali: Dušice iz Podbočja, Fantje s Preske, Fantje z vasi iz Škocjana, Ljudski pevci Sromlje ter domačini, Ljudski pevci Ajda._____ Otroški Planet veselja Otroška gledališka skupina Kulturnega društva Leskovec pri Kr- škem se je v leskovški osnovni šoli predstavila s premiero gle- dališke igre oz. musicala z naslovom Planet veselja. Besedilo je napisala in igro režirala Mirjana Marinčič, glasba pa je delo Petre Urek. (OTrfffta^ LIKOVNI ATELJE ZA Jfli PI BtlV ARHITEKTURO ifljliMIIJllfr u.d.i.a. MIHAEL ROSTOHAR s.p. J ^ M CESTA4. JULIJA48,8270 KRŠKO IT..... m tel.: 07 49 25 770, gsm: 041 954 578 REGISTRIRANE DEJAVNOSTI V POSLOVNEM REGISTRU SLO: UREJANJE PROSTORA ARHITEKTURNO, GRADBENO PROJEKTIRANJE DRUGO PROJEKTIRANJE OBLIKOVANJE, ARANŽERSTVO, DEKORATERSTVO UMETNIŠKO USTVARJANJE, POUSTVARJANJE STANOVANJE: ZIDANICA ČELE, 8272 ZDOLE, TEL.: 07 49 77 003 Pohodi plin počasi! Tradicionalno prireditev prometnega in preventivnega značaja z naslovom Pohodi plin počasi sta že petič po vrsti v Krškem organi- zirala Mladinski center Krško in krška policijska postaja. Prometna statistika kaže, da je med mladimi udeleženci vse preveč nesreč, ki so posledica neizkušenosti, neprevidnosti in včasih tudi mlado- stne zaletavosti ali razigranosti, saj se mladi premalo zavedajo, da je promet odgovorna in zahtevna naloga. Po besedah direktor- ja MC Krško Roberta Ostreliča je projekt Pohodi plin počasi name- njen predvsem mladim voznikom, ki se v prometu pojavljajo kot udeleženci ter jih poskušajo s takšnimi akcijami osvestiti ter izob- raziti o načinih varne vožnje z motomimi vozili in jih opozoriti na posledice neizkušenosti za volanom. Predstavnik Policijske posta- je Krško Ivan Kostanjšek se je strinjal, da bi morali mladim pred- staviti več preventivnih akcij ter jim s tern prikazati, kakšne ne- varnosti prežijo nanje med vožnjo, kakšne težave lahko nastanejo v prometu in s kakšnimi težavami se morebiti srečajo tudi na sa- mih parkirnih prostorih. Po preventivnih ukrepih v smislu prepre- čevanja nesreč in izgube življenj bi morali posegati am bolj pogo- sto vsi udeleženci v prometu in se udeteževati ponujenih akcij ter se tudi na takšen način kaliti v izkušenejše voznike. M.K.Mirtič Čas planinskih izletov, tur in taborov Planinsko društvo Brežice, ki ga vodi Tone Jesenko, je z zimskih pohodov prešlo v spomladanski termin in že so v pripravah na pole- tne mesece. Opravili so nekaj t.i. lahkih poti kot npr. na Boč v mar- cu, na Paški kozjak v apritu in v začetku maja z Grmade preko Šmar- ne Gore na Rašico. Ob svetovnem dnevu zemlje so člani organizirali čistilno akcijo po delu poti Po poteh kozjanskega odreda od Artič na Volčje, preko Sromelj do Silovca, na kateri so pobrali deset vreč po stopetdeset litrov raznih smeti in naleteli celo na različne kosovne • odpadke kot so npr. avtomobilske gume. V maju jih čakata še dve turi in sicer na Golico, kamor se bodo povzpeli v soboto, za nasled- njo nedeljo pa planince čaka pot na 2079 m visoki Ladiger Spitz oz. • Svinjo pianino v Avstriji. Za poletni čas pa so že razpisali tri planinske tabore. Prvi bo orga- niziran za učence prvih štirih razredov osnovne sole in se bo odvijal zadnji teden v juniju, drugi je namenjen predvsem mladim planin- cem in bo potekal drugi teden v juliju, tretjega pa se bodo udeleži- li odrasli planinci brežiškega planinskega društva in ga bodo izpelja- li tretji teden v juliju. Vsi tabori bodo potekali v Kamniški Bistrici, kjer si bodo planinci po besedah predsednika Jesenka utrjevali pla- ninsko znanje, spoznavali življenje v naravi ter hodili po Kamniških Alpah, seveda jih bodo vodili ustrezno usposobljeni vodniki, ki bodo zahtevnost tur prilagajali sposobnostim udeležencev. M.K.M. Srečanje folkloristov V artiškem prosvetnem domu je v soboto potekalo medobmočno sre- čanje folklomiti skupin Bele krajine, Dolenjske, Posavja in osrednje Slovenije. Občinstvu so se predstavile folklorne skupine KUD Oton Župančič Vinica, Klas PD Horjul, KD Stična, Dragatuš, Javorje Smart- no pri Litiji, DKD Svoboda Senovo, KUD Rak Rakek, Kres Novo mesto in gostitelji srečanja KUD Öton Župančič Artiče. Srečanje je pripra- vila brežiška izpostava Javnega sklada RS za kultume dejavnosti. Udelezenci Drireditve med preizkusom alkotesta Muzejske zbirke tudi slepim in slabovidnim V Posavskem muzeju Brežice so v okviru mednarodnega dneva mu- zeja, ki je 18. maja, pripravili več prireditev, ki so jih nameni- li slepim in slabovidnim obiskovalcem. Na srečanju z novinarji so probleme teh oseb osvetlili tudi za širšo javnost. Mag. Tomaž Te- ropšič, direktor Posavskega muzeja Brežice, je pojasnil, da je pri- sluhnil sem ideji kustosa Ivana Kastelica. »To so ljudje, ki ne vi- ^------3 Hiin e>m <;n oihalnn nvirani ali imain kakšno drugo invalidnost. Stopili smo jim naproti, zanje odprli muzejska vrata ter znamenitosti, ki so v njem. Pokazali jim bomo tudi mesto Breži- ce ter jih popeljali na ogled repnic v Brezovico. V ta namen smo se pove- zali s člani Slepih in slabovidnih inte- lektualcev in z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Območ- nim društvom slepih in slabovidnih Novo mesto," je dejal Teropšič. Predstavniki teh skupin so podali svoje izkušnje s študijem, vključeva- njem v znano in neznano okolje, pnlagajanjem v delovno okolje m s težavami, na katere naletijo v vsakdanjem življenju. Tudi kustos brežiškega rnuzeja Ivan Kastelic se je strinjal, kakor tudi ostali prisotni - Zoran Srkinjar, po poklicu pianist, Tomaž Wraber, predsednik SSI slepih in slabovidnih intelektualcev ter umetnostna zgodovinarka in raziskovalka na ZRC Sazu Mija Oter, ki je na to temo diplomirala. Kastelic je še dejal, da je muzej pre- krasen in čudovit, vendar za to populacijo ljudi nedostopen in za- prt, vendar upa, da se bo tudi tu premaknilo na bolje. M.K.M. Novinčeva razstava V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac v Kosta- njevici na Krki so 5. maja odprli razstavo akademskega slikarja Franca Novinca z naslovom Barvna žarenja. Avtorja je predsta- vila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki o njem pravi: „Franc Novincje slikar krajinar, ki svoja ustvarjalna priza- devanja usmerja v iskanje nove resničnosti, take, ki je znotraj tovrstnih motivnih okvirov ni še nihče pred njim odkril." Razsta- va bo na ogled do 4. junija, od torka do nedelje od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa je galerija zaprta. Projektni dan - Nekoč so bili poklici Projekt Nekoč so bili poklici je nadaljevanje raziskovanja preteklo- sti našega domačega kraja. Pred dvema letoma smo začeli z Nekoč so se igrali ter nadaljevali z Nekoc so igrali, peli in ptesali.Namen takš- nih raziskovanj je predvsem v spoznavanju preteklosti domačega kra- ja, njegove kulturne dediščine ter vrednot, ki so včasih prepletale živ- Ijenje domačinov. 26.aprila je na naši soli potekal projektni dan. Po razredih so potekale razne delavnice, ki so jih vodili tudi zunanji mentorji, krajani Bizetj- skega.V 1. in 2. razredu je potekala frizerska delavnica pod vodstvom gospe Sabine Koren in gospe Darje Žmavc. V 3. razredu devetletke so se učili tkanja in šivanja. Zunanja mentorica je bila gospa Karolina Ko- cijan. Učenci tretjega razreda osemletke pa so spoznali poklic peka. Gospod Šepetavc jim je prijazno pokazal svoje veščine. Cetrošolcem je lončar na lončarskem vretenu prikazal postopek izdelovanja izdel- kov iz gline. Delo sodarja in pletenje predpražnikov, podstavkov, "ce- krov" iz ličkanja so spoznavali petošolci pod vodstvom gospe Pepce Ko- vačič. V sedmem razredu so učenci mizarji in tesarji izdelovali razne predmete iz lesa, osmošolci so ob pomoči gospoda Maluza izdelali klo- potec. Skupina učencev se je odpeljala v Pišece, si ogledala in obliko- vala videozapis kovaškega muzeja pri Podgorškovih. Devetošolci pa so se naučili venček ljudskih plesov in pesmi, ki so jih pozneje tudi za- plesali. V telovadnici smo postavili razstavo izelkov in predstavili svo- je dosežke.Ta dan je bil zelo zanimiv, saj smo se veliko novega nauči- li. Ostal nam bo vedno v spominu. Karmen Lipej in Mateja Lupšina, 5. razred, OS Bizeljsko mag. Tomai Teropšič FOTOGRAFSKA RAZSTAVA NATIONAL GEOGRAPHIC SLOVENIJA - IOO IZBRANIH FOTOGRAFIJ 'Razstava National Geographic Slovenija - IOO izbranih fotografij bo v letošnjem letu obiskala večja slovcnska mesta in s torn pospremila izid re/ijc National Geographic v slovenskem jeziku. Razstava ponuja vpogled v del fotografske dokumentacije odprav, odkritij in raziskovalnih dosežkov, ki so navdušili svet in se zapisali v zgodovino. Na razstavi so predstavljene fotografijc, ki so spremljale znane reportaie, objavljene v reviji National Geographic. Prva izmed njih je slovita fotografija afganistanskega dekleta, kijoje leta 1984 v Pakistani! posnel znani fotograf Steve McCurry, razstavo pa zaključuje fotografija istega dekleta , kijoje McCurry našel in posnel 18 let kasneje. Med razstavljenimi deli je tudi II fotografij iz Slovenije, ki so bile objavljene v reviji National Geographic, med njimi je tudi fotografija Celja iz leta 1930. Dodatek k razstavi predstavlja sklop fotografij Evangelija po Judi, starodavnega dokumenta, ki so ga strokovnjaki tudi s pomočjo društva National Geographic Society rešili pred propadom in gapredstavili javnosti. Evangelij je vznemirljivo besedilo, ki ponuja popolnoma nov pogled na zgodnje krščanstvo. Razstavo so prvi videli v Mariboru, Novem mestu in Ljubtjani. Od 18. maja do 3. junija 2006 pa gostuje v Kulturnem domu Krško. Odprtje razstave bo 17. maja 2006. Vljudno vabljeni v osupljivi svet National Geographical Vstop prost. organizator razstave WBTmZTLa n national IV*?w^ LJ GEOGRAPHIC «)Ki;s ^y ki «owNiiA v sodelovanju z general ni pokrovitelj razstave Telekom V) Slovenije \\ častni pokrovitelj razstave IQ IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto X, števHka 10, četrtek, 18. 5. 2006 Qlj^^OQQC Obäna Krško 7. junija praznuje svoj ob- O^M^^^fiž änski praznik. Tudi letos ga bomo obe- ^^3C^a ležili s prireditvami, ki bodo v svoji raz- 'SSSSSm^^fim novrstnosti prispevale k družabnemu ^m^r vzdušju. Vabim vas, da s svojo prisotnost- Občina krŠko J° P°čast/re napovedane dogodke, od ka- terih vsak z lastno istovetnostjo zaokro- žuje praznik naše obäne! Franc Bogovič, župan Prireditve ob prazniku občine Krško 2006 I. del PETEK, 26. maj 2006 • Ob 15.00 »Vikend odprtih vrat Teniškega kluba Krško« Teniški klub Krško (Teniški ktub Krško) Prireditev poteka tudi 27. in 28. 06. 2006 od 10. ure dalje • 06 19.30 Samostojni koncert Marka Železnika Grad Rajhenburg, Brestanica (KD Svoboda Brestanica) SOBOTA, 27. maj 2006 • Ob 10.00 Karate drzavno prvenstvo ia dečke in deklice Športna dvorana Srednje sole Krško (Klub borilnih športov Rajhenburg) NEDEUA, 28. maj 2006 • Ob 15.00 »Osrednje praznovanje ob 850-letniä prazupnije Widern ob Savi vKrškem« Cerkev sv. Ruperta Videm ob Savi - Krško in prireditveni prostor pred cerkvijo (Župnija sv. Ruperta Videm ob Savi - Krško) • Ob 15.00 Otvohtev vaškega ighšča v Gržeči vasi Gržeča vas (Krajevna skupnost Veliki Podlog) • 05 f7.00 5. odprto prvenstvo Slovenije v tajskem boksu Športna dvorana Srednje sole Krško (Thai boxing klub Scorpion Krško) PONEDEUEK, 29. maj 2006 • Ob 19.00 »Komunikacija med zakoncema» - predavanje Dvorana v parku (Društvo Družina in Življenje) SREDA, 31. maj 2006 • Ob 8.00 Start kolesarskega maratona Krško - Aquileia (Oglej) ¦ Pado- va2006 Parkirišče City Hotel Krško (ŠTD Balanca Krško) • Ob 19.00 Nastop orkestrov Glasbene sole Krško Dvorana Glasbene sole Krško (Glasbena sola Krško) • Ob 19.30 Koncert Posavskega okteta Dvorana v parku (Posavski oktet) ČETRTEK, 1.junij2006 • Oe/9.00 "Ne pozabimo" - otvoritev slikarske kolonije Kobile - družina Šfibar (Etnološka zbirka Šribar Kobile) • Ob 17.00 Otvohtev uälnice na prostem Kostanjevica na Krki (Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki) • Ob 19.00 »Venceslav Šprager: Grafike« ¦ otvohtev razstave Dvorana v parku (Valvasorjev raziskovalni center Krško) • Ob 19.00 Koncert Dua Harmonik Dvorana Glasbene šole Krško (Tomaž Rožanec) Prireditve ob občinskem prazniku bodo potekale od 26. maja do 11. junija 2006. V prihodnji številki Posavskega obzomika bomo predstavili drugi del pripravljenega pro- Srama. naročena objava Po dobrih treh desetletjih nov vodovod Na Senušah so začeli leta 1973 z izgradnjo vaškega vodovoda, ki je oskrboval 51 uporabnikov na tem območju, z 12 priključki pa se je priključilo na vodovod- no omrežje še 12 gospodinjstev iz vasi Straža pri Raki. Tedaj je vsaka družina za izgradnjo vo- dovoda prispevala 135 delovnih ur, 90 metrov izkopa za glavni vod in po 300.000 tedanjih di- narjev, k temu pa je občina po priključku prispevala še 40.000 din. Potem ko je bila prva leta voda iz vodovoda, ki je bil zgra- jen po gravitacjjskem sistemu brez črpalke neoporečna, se je začela kaliti ob vsakem večjem nalivu, zaradi Cesar so mora- li uporabniki vodo pred upora- bo pogosto prekuhavati. Poleg tega pa sistem s premajhni- mi dimenzijami cevovoda ni bil več kos vse večjemu števi- lu uporabnikov na tem območ- ju, saj se njihovo število skozi leta potrojilo. Zato je bilo na sončno soboto, 13. maja toliko večje zadovoljstvo 170 uporab- nikov na območju Senuš, Dre- novca, Dednega Vrha, Rantovca in del Ravni, ko so Alojz Lek- še, predsednik sveta KS Senu- Vlada zagotovila del sredstev za sanacijo Vlada RS je na svoji 71. seji, 26. aprila 2006 sprejela Prvi delni program odprave posledic ško- de za odpravo posledic neurja v lanskem letu. Pogodba, ki jo je Občina Krško v minulem tednu prejela s strani Ministrstva za okolje in prostor, zagotavlja 58 miüjonov nepovratnih sredstev. Ta bodo namenjena za sanacijo mostu na Rudarski cesti na Se- novem, za ureditev mostu pre- ko Blatnega potoka v Velikem dolu, za sanacijo plazu na cesti Sremič Kalce, sanacijo plazu na cesti Videm-Bučerca-Sremič ter raziskave pri dveh stanovanj- skih objektih. Izvedbo preosta- lih del, zajetih v prvem deinem programu sanacije, bo Občina zagotovila s pomočjo sredstev obvezne proračunske rezerve, ki znaša 63 milijonov SIT. V dru- gi polovici leta naj bi Vlada RS, Občini Krško namenila dodatna sredstva za sanacijo po neurju. Kanalizacija Krško Potem "ko je Občina Krško no- vembra lani s Primorjem d.d., podpisala pogodbo za izved- bo projekta odvodnje in čišče- nja odpadnih voda v povodju spodnje Save, kanalizacijske- ga sistema Krško, je v tem času že podala prvo vlogo za gradbeno dovoljenje. Trenutno je izdelana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za 1. fazo projekta, ki zajema pri- marni kanalizacijski vod skozi Drnovo, Brege in Žadovinek. V kratkem Obäna pričakuje tudi gradbeno dovoljenje. Po nje- govi pravnomočnosti pa tudi začetek izgradnje, ki se načr- tuje za mesec junij. Vzpored- no je v pripravi tudi projektna dokumentacija za II. fazo pro- jekta, ki zajema območje se- verno od podjetja Vipap, na levem bregu Save. Tudi izgrad- nja te faze naj bi se predvido- ma začela že letos. še, krški župan Franc Bogovič in Božidar Resnik, predsednik uprave družbe Kostak, predati v uporabo nov vodovod, ki ga je za I.fazo izgradnje omogo- äla s sredstvi v višini 22 mili- jonov tolarjev občina Krško. Ob tej priložnosti je predsednik vaškega vodnega odbora Franc Krompač, ki je do sedaj, ko ga prevzema v upravljanje Ko- stak, skrbel za vodooskrbo na tem območju, podelil priznanja za dolgoletno delo na projek- tu zdrave vodooskrbe in priza- devanja za izgradnjo vodovoda Marjanu Dimcu, Jožetu Možini in Alojzu Lekšetu. B.M. Alojz Lekše, Franc Bogovič in Božidar Resnik v svečanem trenutku Pri Grmovškovih nov most Hudoumiki, ki so se z bregov v mesecu juliju leta 2004 zlili v Blatni potok, ki teče skozi zaselek Veliki Dol pri Koprivnici, so dvignili nivo potoka, da je le-ta poplavil okoli osem metrov od- daljeno stanovanjsko hišo Grmovškovih, hkrati pa je podvijana voda načela trdnost mostu, ki povezuje hišo z gospodarskim po- slopjem na drugi strani potoka. Lansko neurje v mesecu juliju je ponovno dvignilo Blatni potok do te mere, da je deroča voda most odnesla, s čimer je bil onemogočen prehod z ene na dru- go stran brega. Po enem letu je izvajalec del HPG Brežice ne le zgradil nov most preko Blatnega potoka, temveč tudi s poglobit- vijo in utrjevanjem korigiral strugo. Investicijo v vrednosti okoli 4,9 milijona tolarjev sta omogočila Ministrstvo za okolje in pros- tor iz sredstev z naslova sanacije škode po neurju in Obäna Kr- ško, ki je zagotovila sredstva za projekt. Ob prisotnosti prijate- Ijev in sovaščanov so na mostu 15. maja slavnostno prerezali trak krški župan Franc Bogovič, Niko Somrak z oddelka za gospodar- sko infrastrukturo na Občini Krško ter domačina Ivanka in Marjan Grmovšek, ki sta za vse prisotne ob zaključku del in otvoritvi mo- stu pripravila tudi pravi pravcati »likof« s pogostitvijo. B.M. Lokalno partnerstvo v občini Krško Uvodne delavnice v okviru vzpostavljanja lokalnega partnerstva V tem tednu so se v okviru vzpostavljanja lokalnega partnerstva v občni Krško za- čele uvodne delavnice. Delavnic se udeležujejo tisti zainteresirani občani, ki so se v mesecu marcu in aprilu odzvali vabilu Obdne Krško, da sodelujejo v posa- meznih predlaganih odborih. Ker so odbori v fazi ustanavljanja, se lahko občani še vedno vključujejo v delo odborov in prav tako predlagajo dodatne odbore. Do- končno naj bi bili odbori vzpostavljeni po teh uvodnih delavnicah, na katerih ude- leženci sprejemajo program delovanja lokalnega partnerstva v občini Krško. Udeleženci delavnic bodo najprej razpravljali o ključnih namenih in ciljih lokalnega part- nerstva, določili pravila delovanja odborov in nato pričeli z vsebinskim delom. Tako na za- četku delavnic načeloma razpravljajo o svojih pričakovanjih v zvezi z delovanjem lokalnega partnerstva ter o namenih in ciljih, ki jih želijo doseči prek delovanja lokalnega partnerstva. Opredelili bodo način delovanja svojega odbora ter vzpostavili njegovo organizacijsko struk- turo in pravila sprejemanja odločitev. V vsebinskem delu odborov bodo člani odpirali vprašanja in razprave ter podajali predloge, ki se vsebinsko nanašajo na delo posameznega odbora. Od vodstva obäne all predstavnikov ARAO bodo lahko zahtevali informacije, potrebne za učinkovito delo in odločanje v odboru, medse bodo lahko vabili strokovnjake za različna področja, povezana z delom odbora. Prav tako naj bi se člani posameznih odborov odločali o informacijskih aktivnosti ter o tem, kako z delom in rezultati dela po odborih seznaniti najširšo javnost obäne Krško, to je vse njene prebivalce. Pri čemer je seveda potrebno zagotoviti, da bodo lahko tudi tisti krajani, ki niso vključeni v delo odborov, dajali pobude in predloge Po začetnih predlogih bo preko koordinacijskega odbora, v katerem bodo združeni vodje de- lovnih odborov, nenehno potekal pretok informacij o delu posameznih odborov. Poskrbljeno bo torej za usklajevanje dela posameznih odborov ter za izmenjavo mnenj in stališč o posa- meznih vprašanjih, ki zadevajo dva ali več odborov hkrati. Tako bodo imeli vsi člani lokalne- ga partnerstva možnost osvetliti svoje ideje, vprašanja, dileme oziroma predloge z različnih zornih kotov. Njihovo sodelovanje pri odločanju in sovplivanje bo temeljilo na odprtem dia- logu, znanju in visoki stopnji ozaveščenosti ter strpnem dialogu. Trije koraki vzpostavljanja lokalnega partnerstva v občini Krško Faza Opis predvidenih aktivnosti 1. faza: - opredelitev pričakovanj ter namenov in ciljev lokalnega partnerstva priprave na in posameznega delovnega odbora; partnerstvo - dogovor o obliki in načinu delovanja partnerstva (organizacija, odlo- čanje, poročanje, vsebinski nin časovni načrt dela itd.); - priprava programa delovanja in vzpostavitev lokalnega partnerstva v občini Krško. 2. faza: - začetek vsebinskega dela posameznih odborov: razprava o temah in izgradnja vsebinah, vezanih na posamezne odbore; partnerstva - pridobivanje informacij in znanj, organizacija dogodkov (predavanj, okroglih miz, delavnic itd.). 3. faza: - izvajanje aktivnosti glede na načrt dela (in sprotno prilagajanje tega vzdrževanje načrta, skladno z ugotovitvami in dogajanjem v okolju); (delovanje) - sprejemanje dogovorov, mnenj in stališč; partnerstva - sodelovanje pri odločanju. Namen delavnic v fazi vzpostavljanja lokalnega partnerstva Na uvodnih delavnicah bodo udeleženci delavnic opredelili: • temeljna načela delovanja partnerstva, • namen in cilje partnerstva, • organizacijsko shemo partnerstva, • vsebinska področja in število odborov, • način delovanja odborov (načela sodelovanja, način in frekvenca sestajanja odborov, naän sprejemanja stališč in sklepov v odborih, način posredovanja sprejetih stališč), • terminski načrt (tako delovanja odborov kot tudi informiranja javnosti), • spremljanje in vrednotenje uspešnosti partnerstva. Po zaključku delavnic bo na podlagi predlogov in razmišljanj vseh udeležencev oblikovan program delovanja lokalnega partnerstva v občini Krško, ki bo osnova za vzpostavitev de- lovanja partnerstva. Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA g| Ribiška družina zadovoljna z izgradnjo ribje steze . V prostorih Občine Sevnica so se sestali predstavniki Ribiške dru- žine Sevnica, direktor HSE Skupni podvig, Bogdan Barbie, direk- torica Infre, Ana Gračner in župan Kristijan Jane s sodelavko. V začetku izgradnje hidroetektrarne so potekali konstruktivni do- govori med Holdingom slovenskih elektrarn in ribiško družino, vendar le do tedaj, dokler ni bil izveden poseg v vodo, o če- mer ribiška družina ni bila obveščena in zato ni uspela odlovi- ti življa. Glede na dejstvo, da do sedaj komunikacija ni potekala uspešno, so se dogovorili, da bo Holding slovenskih elektrarn za HE Blan- ca pripravil okvirni program posegov v vodo, na podlagi katerega se bo ugotovilo, pri katerih posegih je smiselna prisotnost ribi- ške družine. Dokončana je izgradnja ribje steze v Boštanju, ka- tere investitor je bila Infra d.o.o., ki z ribiško družino dobro in dogovorno sodeluje. Ribiska družina je z izgradnjo ribje steze zelo zadovoljna, saj je verjetno edina ribja steza v Sloveniji, ki dejansko funkcionira. Vaščani Kompolja opozarjajo še na nekatere pomanjkljivosti V večnamenskem domu na Kompolju je potekal sestanek s kraja- ni, predstavniki javnega podjetja Infra, izvajalcem del in Obči- ne Sevnica. Dela na Kompolju se končujejo, zato so krajani opo- zorili še na nekatere odprte zadeve, kot je javna razsvetljava, postavitev zaščitne ograje ob cesti v Kompolje, sanacija kme- tijskih zemljišč in travnikov, sanacije cerkve in cestišč, izgrad- nja igrišča ter pristana za čolne. V prihodnjem tednu je predvi- dena povezava vodovoda med Boštanjem in novim vodnim virom na Gomili. Konstantno poteka monitoring pitne vode. Ena izmed anatiz je pokazala, da so v vodi primesi, zato se krajanom priporoča, da vodo prekuhavajo. Kot je pojasnil predsednik vodovodnega od- bora je lahko vzrok temu dvig vodostaja v vodnjaku, večkrat pre- trgane in spojene cevi. Po zaključku del na Kompolju se bo pri- čela tudi ureditev Dvorca, zato bo na enem izmed naslednjih sestankov krajanom predstavljena projektna dokumentacija. Predstavitev dokončanja izgradnje HE Boštanj krajevni skupnosti Boštanj Na Svetu Krajevne skupnosti Boštanj je bil predstavljen projekt dokončanja izgradnje HE Boštanj. Projekt sta predstavila investi- torja hidroelektrarne javno podjetje Infra in Holding slovenskih elektrarn. Predstavitve so se poleg članov Sveta udeležili tudi občinski svetniki Krajevne skupnosti Boštanj, župan Kristijan Jane s sodelavko in nekateri krajani. Po predstavitvi so svetniki opozorili še na nekatere odprte zadeve oziroma pomanjkljivosti, ki jih bosta morala investitorja v prihodnje odpraviti. Izpostav- Ijeno je bilo vprašanje zasaditve okrog akumulacijskega bazena, potek kolesarske steze in tehnično boljši priključek v Boštanj ob jezovni zgradbi. Svetniki so se med drugim zavzeli za čim prejš- njo povezavo vodovoda Kompolje zaradi oporečnosti pitne vode na Kompolju in Šmarčni ter opozorili na odpravo škode, ki je na- stala v času gradnje in zavezo investitorjev, da je potrebna vzpo- stavitev prvotnega stanja. Obravnavane so bile tudi nekatere in- dividualne zahteve krajanov. Izvennivojsko križanje ceste Gl-5 z železniško progo Sevnica - Trebnje Občina Sevnica je na podlagi sklepov Občinskega sveta pristoj- nim ministrstvom že večkrat podala pobudo za spremembo lo- kaeijskega načrta HE Boštanj v delu, ki se nanaša na traso ob- voznice, tako da se potek trase iz lokaeijskega načrta zamenja s potekom po glavni cesti G1-5, da se izvede krožišče v Bošta- nju ter izvennivojsko križanje ceste z železniško progo. Ministr- stvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor ter Občina Sevni- ca so v novembru 2005 podpisali Protokol o ureditvi razmerij pri rekonstrukeiji glavne ceste G1-5 z izgradnjo podvoza, na podlagi katerega sta dejanska investitorja oba ministrstva. Zaradi zelo dolgotrajnega postopka spremembe oziroma pripra- ve novega lokaeijskega načrta za podvoz, ki bo dejansko omo- gočil izgradnjo, je Občina Sevnica v postopku pogajanj za in- frastrukturne ureditve ob izgradnji HE Bianca predtagala, da se sredstva preusmerijo v izgradnjo mostu na Logu, za katerega ni zagotovljenih virov financiranja, kljub temu da je to bila zahte- va Občinskega sveta Občirte Sevnica ob izdaji soglasja za držav- ni lokaeijski načrt za HE Bianca. Izgradnja podvoza ostaja obve- za investitorjev, saj niso bili preklicani nobeni sklepi, vendar se zaradi formalnih postopkov, ki so potrebni zaradi spremembe dr- žavnega lokaeijskega načrta, ne bo morala dokončati do konca leta 2007, kot je to zahteval Občinski svet Občine Sevnica, ven- dar bo do dejanske izgradnje prišto s časovnim zamikom. Predvideno dokončanje del na cesti Gl-5 in krožišča v Dolenjem Boštanju V mesecu maju je predvidena asfaltacija ceste G1-5 od Apne- niškega potoka do Kompolja, razen na odseku odeepa za Kom- polje, kjer je predvidena izgradnja pilotne stene. Položeni so komunalni vodi, tako da bo vzpostavljena vodovodna povezava med novim vodnim virom v Boštanju do vodohrana na Gomili. Skoraj v celoti so položeni robniki ob cesti za kolesarsko stezo in pešpot, saj naj bi se predvidoma v tem mesecu pričela tudi as- faltacija kolesarske steze. Pospešeno se izvajajo dela na krožišču v Boštanju z namenom, da se v čim manjši meri ovira promet pri sami izgradnji. Dokon- čanje del je predvideno še v tem mesecu. Krožišče je tehnično usklajeno s predvidenim podvozom pod železniško progo Sevnica Trebnje. V fazi usklajevanja trase je kolesarska steza ob elek- trarni. Pojavljajo se težave pri doloätvi trase na odseku pri ben- cinski črpalki v Boštanju zaradi utesnjenega prostora, tako da se proučujejo možne variante za smiselno rešitev omenjene pro- blematike. Dograditev podružnične sole v Loki S strani Ministrstva za šolstvo in sport smo prejeli obvestilo o so- financiranju investieije v dograditev Podružnične osnovne sole Loka pri Zidanem mostu za potrebe vrtca in sole. Ministrstvo bo sofinanciralo gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter opre- mo v letih 2006 in 2007 na podlagi predloženih računov za de- jansko izvedena dela v maksimalni višini dobrih 26 mio SIT. V tem tednu je bila izdelana tudi druga varianta idejnega projekta za izgradnjo Vrtca Ciciban v Naselju heroja Maroka v Sevnici. Izde- . lovalec projekta je pri tem upošteval pripombe, ki jih je dalo Mi- nistrstvo za šolstvo in sport na prvi idejni projekt in pripombe Vrtca. V četrtek je bil tudi v Ljubljani na ministrstvu delovni se- stanek s predstavniki službe za investieije na temo izvedbe obeh navedenih investieij. Okrogla miza o tretji razvojni osi Občina Sevnica je pripravila okroglo mizo na temo 3. razvoj- na os, katere so se udeležili predstavniki lokalnega političnega in gospodarskega prostora kot tudi predstavniki s strani driave. Mag. Gregor Ficko iz Ministrstva za promet, je predstavil projekt načrtovanja in izgradnje prometne in logistične infrastrukture kot generatorja nadaljnjega razvoja območja 3. razvojne osi. Mag. Helelna Solar iz Ministrstva za okolje in prostor pa je pred- stavila načrtovanje državnih prostorskih ureditev na območju ob tretji razvojni osi in potek sprejema potrebnih prostorskih ak- tov. Sledila je razprava o pomenu tretje razvojne osi za Občino Sevnica. V zaključku je bilo poudarjeno, da je tretja razvojna os pomembna za našo občino ne samo z vidika prometne navezave, ampak tudi z vidika hitrejšega gospodarskega razvoja, ekonom- sko socialnega napredka in boljšega standarda prebivalstva. Ureditev krožišča v Šmarju Ureditev križišča regionalnih cest R2-424/1166 Boštanj-Planina in R3-679/3909 Sevnica-Brestanica, v Šmarju, je ideja, ki jo je Občinski svet občine Sevnica prvič podprl že leta 1999. S študi- jo prometne ureditve mesta Sevnica, ki jo je leta 2001 po na- ročilu Občine, izdelala Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru je ideja dobila konkretno obliko. Vse v študiji predložene varian- te predvidevajo preureditev križišča v krožno. Študijo in izhodiš- ča za pripravo izvedbene dokumentacije je istega leta sprejel Občinski svet Občine Sevnica. Navedena izhodišča je revidiralo tudi Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste in njihovo ute- meljenost, teta 2002, potrdilo s svojo študijo prometnih tokov v mestu Sevnica. Istega leta je Direkcija RS za ceste narodla izdelavo idejnega projekta ureditve križišča. Občina Sevnica si je ves čas aktivno prizadevala za nadaljevanje projekta, pri katerem je nenehno prihajalo do zastojev. Vseskozi je bilo jasno, da je projekt zahteven in posega v oko- lje z ureditvami, ki vsem ne bodo po volji, vendar je prevladalo mnenje, da se splača vztrajati, ker gre za sodobno in prepotreb- no ureditev prometno izredno obremenjenega dela Sevnice. Od- laganje problema v prihodnost ne prinese nie, takrat bo prome- ta kvečjemu še več, zlasti po modernizaciji ceste na Pianino, ki bo predvidoma zaključena v letu 2008. Direkcija RS za ceste je letu 2004 naročila izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo. Občini je predložila sofinancerski sporazum in pričela z odkupi potrebnih zemljišč za-gradnjo. Ob- čina je sodelovala pri pripravi projektne dokumentacije in izve- dla več obravnav z mejaši oziroma prizadetimi lastniki zemljišč. V tej fazi je bila preverjena tudi varianta semaforizacije križiš- ča, vendar se je izkazalo, da praktično v ničemer ne ublaži pose- gov na mejne površine temveč celo onemogoči nekatere dosto- pe, ki se pri variant! s krožiščem ohranijo. Pri izdelavi izvedbene dokumentacije, ki se je vmes spreminjala zaradi zahtev meja- šev, je Občina naredila kar se je dalo, da bi se posegi v prostor in vplivi na sosednje površine omilili, vendar je potrebno razumeti, da se projektna dokumentaci- ja za državne ceste pripravlja po strogih prometno-tehnič- nih standardih in še naknad- no strokovno revidira s strani ekspertov za promet in nizke gradnje, tako, da je uvršča- nje lokalnih ?izjem? v projekte skrajno problematično. V drugi polovici leta 2005 je Direkcija RS za ceste, kot in- vestitor, izbrala izvajalca del, družbo CGP d. d. Novo mesto in Obdni Sevnica kot sofinan- cerju predložila v podpis grad- beno pogodbo. Skupna pogod- bena vrednost del znaša 116,6 mio SIT, od tega je sofinancer- ski delež Občine Sevnica vre- den 24 mio SIT. Pogodbeni rok za dokončanja del je 15. maj 2006. Izvajalec in podizvaja- lec del, Kostak d. d. Krsko, sta se med gradnjo soočala s pre- ceišniimi težavami. oovezani- mi predvsem z zaščito in preurejanjem obstojedh kabelskih in komunalnih vodov ter dolgo zimo, tako da je realno pričakovati zaključek del z nekaj zamude. Ko je že govora o tem projektu, ni odveč omeniti, da je vse pri- pravljeno tudi za nadaljevanje gradnje hodnika za peice ob Pla- ninski cesti, do mostu pri Kopitarni, ki je prav tako letos predvi- den za rekonstrukcijo (obdnska investicija). Aktivnosti na državnih cestah v mestu Sevnica Direkcija RS za ceste pripravlja tudi izvedbeno projektno doku- mentacijo za ureditev odseka regionalne ceste R3-679/3909 Sev- nica-Brestanica, od Šmarja do križišča pri Plauštajnerju. Predvi- dena dela zajemajo kompletno rekonstrukcijo vozišca in križišč Kvedrove in Prešernove ceste z navezavami na mejne javne po- vršine, obnovo hodnikov za pešce s kolesarskimi stezami in jav- no razsvetljavo ter preureditvami komunalnih vodov in kanaliza- cije. Idejni projekt za posege je revidiran, letos se predvideva uvedba postopkov za pridobivanje zemljišč. Občina si prizadeva pospešiti aktivnosti in v projekt vnesti nekatere smiselne korek- cije (npr. rondo pri avtobusni postaji). ' Prav tako že potekajo postopki za pripravo dokumentacije za re- konstrukcijo nadvoza nad železniško progo na regionalni cesti R2-424/1166 Boštanj-Planina v Šmarju. Gre za nujno potrebno širitev in opremo s hodniki za pešce, skupaj z rekonstrukcijo kri- žišča s Savsko cesto, ki je letos tudi predvidena za ureditev. Ob- ana Sevnica bo izvedla širitev in preplastitev od StiUesa do Ta- nina s širitvijo mostu, gradnjo hodnikov za pešce in kolesarsko stezo. Skupna vrednost obeh navedenih projektov na driavnih cestah, ki jih bo vodila Direkcija RS za ceste s sofinanciranjem Obdne Sevnica, je ocenjena na 800 mio SIT, dokončana pa naj bi bila do leta 2009. Načrti so nedvomno ambiciozni ter v prometno-tehničnem in razvojnem smislu našemu mestu prepotrebni. Fojževe Male potegavščine V LEKOS Galeriji Ana v Sevni- ci je v maju na ogled nova raz- stava Male Potegavščine, ki so plod ustvarjalne žilice Aloj- za Zormana Fojža iz Radov- Ijice. Na otvoritvi razstave je v spremni besedi Simon Ser- nec Fojževo delo predstavil kot igrače za otroke in odrasle. V galeriji so namreč razstavlje- ne hudomušne potegavščine za odrasle, ki se skrivajo v plit- vih lesenih škatlah s prizori iz vsakdanjega življenja, z izrez- Ijanimi lesenimi figurami iz po- slikane vezane plošče, ki so na- rejene na poteg. Z aktiviranje potegovala pod škatlami se pri- zorišče spremeni v komično si- tuacijo, ob kateri se nasmehu ne moremo izogniti. Fojž pa v sodelovanju z Vanjo Bajt ustva- ja tudi potegavšdne za otroke, kjer so figure keramične, moti- vi pa so živalski. Fojžev zaščitni znak je torej provokacija, unikaten, satiri- čen humor, ki pa ni žaljiv in nikoli ne gre preko meje. Iz- med njegovih števitnih duhovi- tih predmetov je v galeriji med drugimi na ogled tudi (tesena) peč na enkratno ogrevanje, ki je bila nagrajena na Festivalu karikature in satire. Sicer pa je Alojz Zorman izreden opazova- lec, ki ustavarja tudi izrazite in natančne slike brez humorja. V njegovih delih prevladuje črno- bela ilustracija, ki izraža večjo § moč. llustracije in risbe rise za 2, revije in knjige, oblikuje plaka- "§ te, didaktične igrače za otro- g ke, lutke in scenografijo. >?; 8 Tanja Grabrijan c Vanja Bajt in Alojz Zorman - Foji skupaj ustvarjata potegavščine za otroke._______________________ E IZ NAS1H OBČIN - BREŽICE Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 PosIP - Posavje izziv in priložnost Pred slabim tednom se je v Ekonomski in trgovski šoli Brežice odvila razprava pod na- zivom »Problemi mladih in njihova prihodnost v Posavju«. Mladi, prisotni in tisti, ki so bili le vktjučeni v anketo, so izkazali nezaupanje v (astno prihodnost v Posavju ter ga oznadli kot regijo brez priložnosti. Skozi debato so udeleženci razprave, med njimi tudi župan občin Brežice, izpostavili problem trenutno prevelike pasivnosti mladih, ki predvsem morajo sami prevzemati odgovornost za svojo prihodnost, ne glede na kraj, kjer jo bodo preživeli. Na koncu je ostal grenak priokus, da skupina razpravljalcev in mladih ostajata na nasprotnih straneh ter da se s tern možnosti Posavja ne zvišujejo. Pa vendar se včasih mogoče ne- katere aktualne tematike pre- več polemizirajo in postajajo stereotipi. Da mladi niso pasv- ni in so pripravljeni že danes resno razmišljati o svojih po- tencialih in potencialih lokal- nega okotja, kaže projekt PosIP - Posavje izziv in priložnost, ki ga že od začetka skozi delova- nje Mtadinskega centra Brežice podpira Občina Brežice. Tako si tudi občina prizadeva s podpo- ro posamezniku pri uresničeva- nju njegovih idej. PosIP predstavlja projekt z osnovnim namenom vzpodbu- janja podjetniškega razmišlja- nja predvsem med mladimi. Projekt beleži prvo izvajanje v leto 2000, ko je vzpostavil na- bor neformalnih izobraževanje za mlade in nosilcev za nadalj- nje podjetniško usposabljanje. V vsakem letu novega izvajanja smo s projektom vse skozi ugo- tavljani dejanske potrebe kot tudi želje okolja in ga obliko- vali, tako da je s svojimi cilji prispeval k njihovemu zadovo- Ijevanju. V letu 2003 je projekt pridobil široki krog partnerjev, ki so s svojo vkjučenostjo pre- poznali možnost medsebojne- ga povezovanja. Vsak posa- mezen je prispeval k vsebinski nadgradnji. Osnovna ideja projekta Po- sIP je vzpodbuditi podjetni- ško razmišljanje med mladimi, jim skozi proces neformalnega izobraževarrja, povezovanja s prakso v lokalnem okolju utr- diti zaupanje v lastne sposo- bnosti in znanje ter jih z ne- nehno motivacijo pripraviti na trg dela. Torej jih, upošteva- joč njihove trenutne karakteri- stike, pripraviti na samostojno kreiranje oz. načrtovanje last- ne prihodnje zaposlitve. Prejekt sestavljata dva modu- la, Podjetnost in ustyarjalnost mladih Posavja ter Sola pod- jetnosti in ustvarjalnosti mla- dih. Cilj prvega je, preko široke motivacije, izoblikovati bazen podjetniških idej in ga preob- likovati v bazen projektov pri- hodnosti, pri čemer si najbolje ocenjeni s strani strokovne ko- misije pridobijo podporo pri re- alizaciji. V ta modul so vklju- čene tudi delovne organizacije lokalnega okolja z lastnimi raz- vojnimi idejami. S prispeva- njem le-teh ponudijo mladim brez lastnih priložnosti razvo- ja ideje v projekt kot tudi mož- nost spoznavanja delovnega okolja. Na ta način si pridobi- jo praktilčne izkušnje in nave- zavo stikov z morebitnimi delo- dajalci. Tako PosIP za delovne organizacije posledično nudi možnost kvalitetnega kadrova- nja.Temeljna naloga drugega modula je zagotoviti kvalitet- no neformalno izobraževanje za potrebe razvoja podjetniške ideje v kvalitetni poslovni načrt in osebnega razvoja udeležen- ca. Samo izobraževanje je eel čas trajanja podprto s strokov- nim svetovanjem posamezni- kov, strokovnjakov iz različnih prodročij podjetništva v lokal- nem okolju. Poudarek je na in- dividualnem načinu dela, saj ima udeleženec sole, vse sko- zi na voljo tudi trenerja. Tre- ner je izvajalec neformalnega izobraževanja, v obliki delav- nic in hkrati podpora udeležen- cem pri razvijanju ideje v po- slovni načrt. V letošnjem šolskem letu PoslPa so bili udeleženci podjetniškega vzpodbujanja dijaki Ekonomske in trgovske sole Brežice, Gim- nazije Brežice ter študentje Višje sole Brežice. Razvijali so ideje z različnih področji, ne- kateri pa so se odločili za raz- voj ideje naslednjih posavskih podjetij oz. posameznikov; Ko- stak komunalno stavbno pod- jetje, d.d., Vino Brežice, d.d., Kenex, d.o.o., Gostišče pensi- on Les, Les Franc, s.p. in Mit- ja Oštrbenk. V mesecu aprilu se je zaklju- čil natečaj za najbotjši poslov- ni načrt, na katerega so prispeli naslednji projekti z nosilci: An- dreja Arh, KRIŽCI, s.p.; Janja Budič, SONČNICA, s.p.: Darja Oštrbenk, DARJA, s.p.; Gregor Stermecki, ČEBELARSTVO NA BIZELJSKEM; Aleksandra Ivan- šek, MESNINE KRŠKOPOLJCA; AndrejaMirt, PROMOCIJAGRAJ- SKE KLETI; Patricija Pirc in An- dreja Pečnik, KMEČKI TURIZEM PIRC - PEČNIK; Nensi Zakšek, ZLATARNA ZLATO SRCE; Petra Rostohar, UNIKAT; Urška Per- nar, ZBIRANJE IN TRŽENJE OD- 'PADNEGA PAPIRJA; Uroš Kodrič in Maja Mavsar, ADRENALINKO, d.o.o.: Nataša Mervič in Indi- ra Palič, TUJEJEZIČNA SOU I a N; Tinka Čeplak in Tonka Če- plak, ROČNA DELA; Lidija Bra- tuša, CENTER DOBRE VOLJE; Matjaž Grame, REPKO D.O.O.; Aleš Satler, STUDIO F; Sandra Zupan, EKO HIŠKE NA LOKACI- Jl ŽLEGARJEV BREG- Aleksan- dra Kidžin, KOZMETICNI SALON ZA PSE PUPPY D.O.O.; Suzana Domitrovič, UNIKAT, s.p.; Mar- ko Skočaj, Jan Žabkar, ORGA- NIZACIJA ZABAV Z ELEKTRON- SKO GLASBO; Sabina Bizjak in Valentina Belas, PLESNI STU- DIO »STARS«; Jasmina Horvatič, TERAPEVTSKO JAHALNI CEN- TER - PONI; Maja Novak in Jure Zlobko, ŠPORTNO REKREACIJ- SKI CENTER PLANINA; Bemarda Avsec, IME PODJETJA, Kl PRO- IZVAJA BREZALKOHOLNE PIJA- ČE IN VINO; Violeta Oštrbenk, PRIČAKOVANJE VIOLETA OŠTR- BENK, s.p.; Jelena Vinko, PO- SAVSKI SUVENIR; Miha Urbane, IGRALNICA »RIHI-; Jože Feren- čak, FIMAJORO, d.o.o. Prispele projekta je ocenila strokovne komisije in na pod- lagi ocen so izstopali nasled- nji: PROMOCIJA GRAJSKE KLE- TI - Andreja Mirt, EKO HIŠKE NA LOKACIJI ŽLEGARJEV BREG - Sandra Zupan, MESNINE KRŠKO- POUCA - Aleksandra Ivanšek, TERAPEVTSKO-JAHALNI CEN- TER PONI - Jasmina Horvatič, IGRALNICA »RIHI« - Miha Ur- banč. Nosilci teh projektov so se javno predstavili in strokov- no komisijo še dodatno skušali prepričati, da je njihov projekt resnično inovativen, umeščen v lokalno okolje, podjetniško usmerjen ter uresničljiv. Naj- bolj prepričjiva in hkrati zma- govalka natečaja je Aleksandra Ivanšek, na drugo mesto se je uvrstil Miha Urbanč in tretjeu- verčena je Jasmina Horvatič. Zmagovalci bodo na svečanem zakjučku PoslPa, 25. maja, pre- jeli nagrade Občine Brežice v obliki vrednostih bonov, ki jih bo podelil gospod župan Ivan Molan, ostali udeleženci pa Ne- fiks, indeks neformalnega izob- raževanja. Za podrobnejše informaeije, vas vabimo k ogledu spletne strani www.posip.org, za krei- ranje lastne priložnosti in pri- hodnosti v Posavju pa povabilo, da se v naslednjem letu vključi- te v projekt PosIP. Polona Häring, Koordinatorka projekta Po- sIP pri Mladinskem centru Breiice POCOVORI1 ŽUPANOM Vsak tretji torek v mesecu na programu TV Krško - Stu- dio Brežice oddaja POGOVORI Z ŽUPANOM, v kateri sodeluje župan občine Brežice Ivan Mo- lan. Vprašanja pošljite na tel.. oz. tel. odzivnik 07 496 33 44 , tel. /fax. 07 496 63 44, na elek- tronski naslov studio. brezice@posavje. info Lokalno partnerstvo v občini Brežice Ponuditi želimo informaeije in možnost izražanja mnenj Vodstveni odbor lokalnega partnerstva Brežice si je v začetku svojega delovanja kot eno ključnih nalog zadal celovito obveščanje občanov o postopku izbora lo- kaeije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in zato organizira vrsto javnih predstavitev. Ko je 8. maja na javni predstavitvi terenskih raziskav nastopila dan prej ustanovljena Civilna iniciativa Globoko z zahtevo po takojšnji ustavitvi vseh aktivnosti za začetek terenskih raziskav, je vodstveni odbor spre- jel odločitev za sklic izredne seje 10. maja. Na tej seji je sklenil, da bo glede na- daljnjega sodelovanja pri umeščanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pridobil mnenje sveta KS Globoko in krajanov. Z namenom zagotoviti celovito obveščenost krajanov je vodstveni odbor organiziral predstavit- ve v Globokem, Artičah, Pišecah, Kapelah in Brežicah. Na njih so župan Ivan Molan, člani vod- stvenega odbora in predstavniki ARAO krajane seznanili z namenom sodelovanja med občino in ARAO, s ppstopkom umeščanja odlagališča in načrtovanimi terenskimi raziskavami. Posebej so bili predstavljeni načini in obtike delovanja lokalnega partnerstva ter možnosti za vključevanje in sodelovanje prebivalcev. Pobude in mnenja krajanov so bili zabeleženi in bodo upoštevani v nadaljevanju postopka. Na predstavitvah so bili ponovno izpostavljeni problem zaprtega razis- kovalnega rova v Dečnem selu ter govorice, da je v jaške odložen tudi radioaktivni odpad. ARAO je za odgovore zaprosila vse pristojne in vpletene organizacije. Vsa do sedaj zbrana dokumen- tacija je na voljo v prostorih KS Globoko, nekaj odgovorov pa še ni podanih. Doslej prejeti od- govori kažejo, da v zaprtem jašku ni radioaktivnih odpadkov. Predsednik vodstvenega odbora Stane Preskar je dodatno na policiji podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Vodstveni odbor je poskrbel tudi za vzpostavitev informacijske točke v prostorih Krajevne skup- nosti Globoko, kjer so na voljo gradivo, zgibanke, zgoščenke in kjer se lahko prebivalci vklju- čijo v delovanje odborov. Za KS Globoko je bil za krajane ter za predstavnike različnih društev organiziran tudi ogled skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani. Vsa gospodinj- stva v občini so prejela letak, ki podaja osnovna dejstva o lastnostih radioaktivnega sevanja in vplivu na zdravje ljudi. Veliko informacij je na voljo tudi na spletni strani občine Brežice. Na predstavitvi načrtovanih terenskih raziskav 8. maja v prostorih KS Globoko se je predstavi- la in z zahtevami nastopila dan prej ustanovljena Civilna iniciativa Globoko. Njeni predstavni- ki so izrazili stališče, da se ne bodo pogajali z vodstvenim odborom in da zahtevajo takojšnjo zaustavitev vseh aktivnosti za pričetek terenskih raziskav. Po burni razpravi je vodstveni odbor sprejel odločitev za izredno sejo 10. maja. Na tej seji so bile zahteve Civilne iniciative obra- vnavane in soglasno je bil sprejet sklep, da se glede nadaljevanja sodelovanja pri umeščanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pridobi mnenje sveta KS Globoko in kraja- nov. Za razliko od članov Civilne iniciative namreč nekateri občani vidijo smisel in koristi od so- delovanja v okviru lokalnega partnerstva. Lokalno partnerstvo namreč občini ne glede na konč- ni izid tega sodelovanja omogoča pridobivanje koristnih podatkov, do katerih bi drugače težko prišli. KS Globoko lahko na primer iz raziskav terena na območju nekdanjega rudnika pridobi koristne podatke za sanacijo te okoljske rane. Prav tako lahko v nadaljevanju raziskav pridobi za sadjarje, ekološke kmetovalce in druge zainteresirane koristne študije vpliva uporabe pesti- cidov in njihovega sevanja na okolje ter podatke o pogostosti različnih obolenj, predvsem po- javnosti raka, na območju krajevne skupnosti in občine. Lokalno partnerstvo je tudi priložnost za vse, da se seznanijo z lastnostmi odlagališča in radioaktivnih odpadkov. Vodstveni odbor meni, da se ni smiselno že vnaprej od- povedati možnostim pridobi- vanja dodatnih informacij in znanja. Zato bo v maju orga- niziral še več predstavitev ter vsa gospodinjstva obvestil o odborih, ki so v procesu obli- kovanja, o nadaljnjem pote- ku lokalnega partnerstva ter o ogledu Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Bri- nju pri Ljubljani, kjer so shra- njeni radioaktivni odpadki iz medicine, industrije in razis- kovalnih dejavnosti, torej po- dobnega objekta kot je bodo- če odlagališče. Vodstveni odbor je povabil predstavnike Civilne iniciative, naj se vključijo v delo različnih od- borov ali organizirajo svoj lastni odbor v sklopu lokalnega partnerstva, predsednik Civilne ini- ciative pa je bil tudi povabljen, da postane clan vodstvenega odbora. Stane Preskar predsednik vodstvenega odbora 1 ogleda skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju Mladinski knjižničarji v Brežicah 10. maja je Knjižnica Brežice v sodelovanju s Knjižnico Otona Županči- ča, enoto Pionirska knjižnica, na oddelku za mladino organizirala sreča- nje mladinskih knjižničarjev iz cele Slovenije. Ogledu knjižnice in pred- stavitvi njenih dejavnosti je sledila predstavitev Mini Bologna, stalne razstave mladinskih knjig v tujih jezikih. Razstava vsebuje 505 bogato ilustriranih mladinskih knjig iz 44 driav in je namenjena predšolskim in osnovnošolskim otrokom kot informacija o obstoju tujejezičnih kultur, jezikov in pisav. Svoje stalno razstavno mesto v Knjižnici Brežice je do- bila 2. aprila 2005, ob otvoritvi oddelka za mladino. Ob tej priložnosti je njen avtor Drago Pirman vse knjige Mini Bologne podaril Knjižnici Breži- ce. Knjižnica Brežice je projekt Mini Bologna prijavila na Javni razpis za izbor kultumih projektov na področjih umetnosti in knjige za leto 2006 in pridobila del sredstev s strani Ministrstva za kulturo. V okviru projek- ta je avtor razstave že obiskal sejem otroških knjig v Bologni, knjižni- ca je izdelala brošuro in soorganizirala strokovno ekskurzijo mladinskih knjižničarjev v svoji knjižnici. Razstava naj bi v letu 2006 obiskala do sedem slovenskih splošnih knjižnic in Gradsko knjižnico Samobor (Hrva- ška). Obisk slednje so že izvedli v sredo, 5. aprila 2006. Sledila je pred- stavitev projekta Knjižnice v občini Brežice skozi čas. Projekt je nastajal v šolskem letu 2005/2006 v sodelovanju domoznanske dejavnosti Knjiž- nice Brežice z osnovnimi šolami brežiške občine. Učenci višje stopnje so z mentorji raziskovali po šolskih, krajevnih in župnijskih kronikah ter se pogovarjali z občani o knjigah in knjižnicah v domačem kraju v pre- teklosti. Svoje zaključke bodo strnili v enem od prispevkov v pregledni monografiji o zgodovini knjižničarstva v Brežicah. Sabina Stanič Nastopili učenci prijateljskih šol Glasbena šola Brežice je ob praznovanju 60-letnice svojega de- lovanja povabila na gostovanje učence glasbenih šot, s katerimi še posebej sodelujejo. Prejšnji petek je bilo v viteški dvorani Po- savskega muzeja Brežice nadvse slovesno, saj je brežiška gtasbe- na šola pripravila posebno prireditev z naslovom Koncert učencev pnjaieijsKin soi. ro Dese- dah ravnatelja GlaSbene šole Brežice Dragutina Kri- žaniča so se nanj posebej pripravili, saj želijo v ju- bilejnem letu zaznamova- ti glasbene trenutke tako, da jih delijo s tistimi, ki so jim bližnji. Koncertirali so učenci iz Glasbene sole Krško, Glasbene sole iz No- vega mesta, Glasbene sole Ferdo Livadič iz Samobo- ra na Hrvaškem, Glasbene matice Marij Kogoj iz Trsta v Italiji ter Glasbene sole J.S Bacha Dobrany na Češkem. Slišali pa smo tudi mlade glasbenike domače glasbe- ne sole. M.K.M. Ucenka ceske glasbene sole Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 ŠPORT B 15 medal,iza posavski karate V soboto je v Vrhniki potekalo državno prvenstvo v karateju za kadete in mtadince. Na njem so blesteli tudi člani posavskih karate klubov, saj so osvojili kar 15 medalj: pet člani KBŠ Rajhenburg, osem člani KK Hypo Sevnica in dve člani KK Brežice. Člani KBŠ Rajhenburg so se na zmagovalne stopničke povz- peli petkrat. Najuspešnejša je bila Marija Jeler, ki je zmagala v borbah mladink nad 60 kg, v katah pa je bila tretja. Pri mla- dinkah nad 60 kg je tretje me- sto osvojila Jasmina Grilc, pri mlajših kadetinjah nad 55 kg pa je bila Sara Jeler druga. Pr- vič pa je po medalji na držav- nih prvenstvih posegel Matic Krajnc, ki je bil tretji pri kade- tih do 75 kg. Sicer pa se bo KBŠ Rajhenburg v kratkem preime- noval v Karate klub Triglav. Na državnem karate prvenstvu za kadete in mladince so na- stopili tudi trije člani Karate kluba Brežice: Sandi Petelinc, Jože Ferenčak in Aljaž Petan- čič. Osvojili so dve kolajni, saj sta bila Petelinc v borbah mlaj- ših kadetov nad 65 kg (Petančič je bil v tej kategoriji deveti) in Ferenčak v borbah mladincev do 70 kg tretja. Ferenčak je bil ob tem še sedmi v katah. Sevniški karateisti so na na mladinskem državnem prven- stvu osvojili osem medalj: tri zlate in pet bronastih. Ekipa mlajših kadetov v postavi Aljo- ša Orač, Domen Vavtar in Žiga Žveglič je postala ekipni držav- ni prvak, državna prvaka sta tudi Aljoša Orač v katah med mlajšimi kadeti in Miha Cvel- bar v borbah med kadeti nad 75 kg. Tretja mesta so osvoji- li Aljoša Orač v borbah mlaj- ših kadetov nad 65 kg (z dvema zlatima in eno bronasto meda- Ijo je bil najboljši tekmovalec prvenstva), Jasmin Dautbego- vič v borbah kadetov do 70 kg, Uroš Šinkovec in Rok Kuzem v borbah mladincev do 65 kg in Marja Zidarič v borbah kadetinj nad 57 kg. Peta mesta so osvo- jili Zidaričeva in Kuzem v katah ter Vavtar in Žveglič v borbah. S kolesom po Sloveniji - s Ptuja do Krškega Na osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško bodo 19. in 20. maja organi- zirali že šesto kolesarsko potovanje. Potem ko so učenci že kolesa- rili po Dolenjski in Kozjanskem, pa iz Ljubljane, iz Logarske doline in ob reki Krki, bodo v teh dneh učenci devetih posavskih osnovnih sol in dijaki brežiške gimnazije kolesarili s Ptuja do Krškega. Po be- sedah vodje potovanja Toneta Zakška so se za Ptuj odločili, ker je to eno najstarejših slovenskih mest z zelo bogato zgodovino. Pot jih bo prvi dan, to je v petek, vodila s Ptuja do Spodnje Hajdi- ne, Apač, Lovrenca na Dravskem polju, Ptujske Gore, Majšperka, Rogatec, Rogaško Slatino, kjer bodo prespali v telovadnici osnov- ne sole. Naslednji dan bodo pot nadaljevali skozi Podplat, Mesti- nje, Kristan vrh do Podčetrtka, pa skozi Imeno, Golobinjek, Prela- sko, Bistrico ob Sotli, Podsredo, Koprivnico, Brestanico in nazaj v Krško, ko bosta za njimi 102 kilometra vožnje. Poleg učiteljev bodo varstvo zagotavljali tudi policisti s krške, mari- borske in celjske policijske postaje, ki bodo vozili s policijskim vo- zilom pred kolono, varovali nevarna križišča, opozarjali učence o varni vožnji in skrbeli za red na cestišču. Ob koloni bo kolesaril poli- cist, Za varnost na cestišču pa bo skrbel tudi policist na motorju. Za servisiranje koles pred in med potovanjem bo skrbel serviser Stane Planinc, za prvo pomoč pa višja medicinska sestra Polona Radej. Andrej Cešek - evropski prvak V Potjskem mestu Bielsko Biala je potekalo evropsko prvenstvo v ju-jitsuju za kadete in mladince, na katerem so v slovensko zbir- ko dveh naslovov evropskih prvakov, treh drugih in petih tret- jih mest pomembno prispevali Posavci. Mladinski evropski prvak v kategoriji do 62 kg je postal clan DBV Ippon Rucanor iz Sevnice Andrej Cešek. Srebro sta osvojila Marko Kovačič in Matej Žerjav pri kadetskih moških parih ter Matic Derenda in Andrejka Feren- čak (vsi DBV Katana Globoko) pri kadetskih mešanih parih. Pri ka- detih do 73 kg je bil bronast Peter Pšeničnik, prav tako clan DBV Katana. Komaj 15-letni Tim Avguštin (Ippon Sevnica) je bil sedmi v kategoriji do 55 kg. v Solski naslov za Sinkoviča V Stični je potekalo driavno prvenstvo za osnovne in srednje sole v krosu, za svoje sole pa so nastopali tudi nekateri atleti AK Sev- nica. Najbolj se je izkazal Lucijan Sinkovič, ki si je pritekel sol- ski državni naslov. Bronasto medaljo sta osvojila Maja Teraž in Sebastijan Štravs. Med mlajšimi sta se zmage veselila Sara Kar- lovšek in David Remar, a njihova tekma ni štela za državno pr- venstvo. Po dobrem plavanju še triatlonska zmaga Na mednarodnem plavalnem tekmovanju na Ptuju so se dobrih rezultatov in uvrstitev veselili tudi plavalci krškega Celulozar- ja. Najvišje je segla Nina Mandl, ki je bila tretja v absolutni konkurenci na 50 m hrbtno, poleg tega pa še četrta na 200 m mešano, šesta na 100 m hrbtno in deseta na 200 m prosto. Po končanem plavalnem tekmovanju je zmagala še na sprint tri- atlonu! Medalja se je med kadeti za las izmuznila Krešu Radu- noviču, ki je bil četrti na 400 m prosto, ter Jaki Kramaršiču, ki je četrto mesto osvojil na 100 m hrbtno, na 400 m prosto pa je bil šesti. Peti v absolutni konkurenci na 100 m hrbtno je bil Jernej Omerzel. Z osebnimi rekordi in uvrstitvami med dese- terico so se med dečki izkazali HarisAmeti, Matija Omerzel in Nejc Zakšek. Badmintonski Spektakel v Pišecah Badmintonski klub Pišece je gostil peto mednarodno prvenstvo Pi- šec v badmintonu. Pri moških je v polfinalu Miha Šepec ml. iz BK Olimpija tesno premagal državnega prvaka do 19 let Milija Ara- poviča iz BK Bit Ljubljana, Marko Svaguša iz BK Kungota pa še tesneje Jureta Kelherja iz BK Celje. V finalu Šepec ml. odigral odlično, saj je Svaguši prepustil vsega 16 točk v obeh setih. Pri ženskah je svojo premoč pokazala državna reprezentantka Ana Kovač iz BK Olimpija, ki je v finalu premagala Bojano Klavs iz BK Zagorje, tretja pa je bila Urška Plahutnik Baloh iz BK Zagorje. Re- zultati domačinov: Tadej Škof je bil peti, Toni Hotko deveti, Moj- ca Omerzel odlična četrta, Maja Sušin pa sedma. Ponovno srebro za Marušo Selekcije telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško so nastopi- le na pokalu Športnega društva Studenci v Mariboru. V kategori- ji cicibank A-programa je bila ekipa v postavi Ašič, Žibert in Mo- čivnik peta, med posameznicami pa Lara Žibert osma, Urška Ašič 13. in Vita Močivnik 24. V kategoriji deklic A1- programa je Ma- ruša Metelko osvojila drugo mesto v mnogoboju, v kategoriji ka- detinj A1 - programa pa Ana Vodeb osmo. V kategoriji mladink A1 programa je bila Urška Mižigoj peta v mnogoboju, v kategori- ji članic A1 programa je Nika Močivnik zasedla šesto mesto, Ur- ška Štus pa deseto. Maja in Tomaž zlata Člani krškega in sevniškega radiokluba so se udeležili državne- ga prvenstva v radiogoniometriji v Radomljah. Med pionirji je bil Zan Levičar iz krškega kluba drugi, Tomaž Žnidaršič iz sevniške- ga kluba pa peti. Med ženskami je Maja Marušič (Krško) zmagala pred klubskima kolegicama Adrijano Moškon in Petro Levičar. Med juniorji je zmagal Tomaž Kunšek (Sevnica), drugi je bil Nejc Der- žič (Krško), četrti Davor Možič (Sevnica) in peti Jaka Bernardič (Krško). Med seniorji je bil Danilo Kunšek (Sevnica) peti. Tri zmage krških pionirjev Pionirji Košarkarskega kluba Krško so dvakrat premagali vrstnike iz KK Krka iz Novega mesta. Najprej so v novomeški dvorani Ma- rof zmagali z 72:61 (Kelek 28 in Zevnik 17 točk), na povratnem srečanju v domači dvorani pa kar z 78:53 (Kelek 40, Zevnik in Vid- majer po 16). Tretjo zaporedno zmago so Krčani dosegli na go- stovanju v Hrastniku, kjer so s 86:47 premagali tamkajšno ekipo (Kelek 33, Zevnik 22). Globočani odlični v trapu V Kunšperku je potekal drugi krog prve in druge driavne strelske lige v trapu, ki so se ga udeležili tudi strelci Strelskega društva Rudar Globoko. Dosegli so zelo dobre rezultate, saj sta se Gorazd Slemenšek in Matija Mlinarič v prvi ligi uvrstila v finale najboljših šest strelcev, kjer sta zasedla peto in šesto mesto, v drugi ligi pa sta se ravno tako v finale uvrstila Rudolf Mtinarič in Jože Zupan st. ter zasedla četrto in šesto mesto. Globoška ekipa v sestavi Sle- menšek, Mlinarič in Zupan je bila druga. Strelci Rudarja Globoko so se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja v disciplini dvoj- ni trap v Pragerskem. Marjan Preskar je za zmagovalcem iz Mad- žarske zasedel odlično drugo mesto, tretji je bil Aleš Strgar, če- trti pa Franc Kolarič. Mandlova spet državna prvakinia V Ribnici je potekalo dr- žavno prvenstvo v dua- tlonu, tekmovalci Multi- sport kluba iz Krškega pa so se tudi tokrat odlično odrezali. V super sprint duatlonu je med mlaj- šimi mladinkami Nina Mandl postala driavna prvakinja, Tamara Komo- čar pa je bila tretja. Med kadeti je Blaž Zmavčič osvojil peto mesto. Člani Badminton kluba Pišece Veselje Krčanov po domači zmagi _____Nina Mandl Uspeh Grilca V Vipavi je potekalo državno prvenstvo v kronometru za vse ka- tegorije, ki so se ga udeležili tudi štirje kolesarji KK Olimp Krško. V kategoriji Amater A je Rok Grilc osvojil srebrno kolajno, Jovica Somunčič osmo, Luka Vodlan pa deveto mesto. V kategoriji Ma- ster E je bil Dušan Vodlan 17. Uspešna pomlad plezalcev Posavski športni plezalci so svojo sezono na prostem začeli že v februarju predvsem v primorskih plezališčih. Spomladansko for- mo je z odlicmmi vzponi naj- bolje izkoristil Nejc Pozvek. V zbirki približno stotih izjemnih vzponov izstopa smer z ime- nom Urbanova v Mišji peči pri Ospu s težavami, ocenjenimi 8a pa francoski lestvici. Nejc je smer preplezal v prvem po- izkusu z zgolj nekaj informaci- jami o poteku smeri. Do pred kratkim je vzpon veljal za naj- težjega letos pri nas. V pleza- liščih Mišja peč in Kotečnik se je Nejc posvetil tudi plezanju »na pogled« oziroma v prvem poskusu brez predhodnih infor- macij. Nekaj dobrih vzponov je spomladi opravil tudi Andrej Sotelsek, ki je v plezaliscu Kotecnik »na pogled« uspel v kar ne- kaj smereh do 7b+, z »rdečo piko« pan pa je po več letih zopet ponovil smer Guernica (8a). Levičarjeva uvrščena na DP V Ljubljani je potekal državni kvalifikacijski plesni turni v show plesih, tekmovanja pa se je udeležila tudi Sara Levičar iz PGC Lu- kec Krško. Med članicami solo je v show danceu dosegla drugo me- sto in se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo 11. junija v Krškem. Kozmus spet tekmuje V Slovenski Bistrici je potekala druga tekma velike nagrade Slo- venije v atletiki. Brežiški atleti so dosegli kar nekaj zmag: Primož Kozmus v metu kladiva z rezultatom 74,44 m, Lucija Križnik pri starejših mladinkah v metu kladiva z državnim rekordom 59,27 m, Barbara Špiler pri pionirkah v metu kladiva (3 kg) prav tako z državnim rekordom 59,45 m in Marko Špiler v suvanju krogle z re- zultatom 17,14 m, Maja Petan pa je bila druga v teku na 100 m z ovirami. Mateja Drobnič je zmagala v skoku s palico na medna- rodnem mitingu v Avstriji (375 cm), na teku v Šmarjeških Toplicah je bila Sabina Planinc tretja, Mitja Vodopivc tretji pri mladincih, Darijan Cirnski pa četrti pri mlajših članih. V Krškem prvo tekmovanje "Surova sila" Kar lepo število gledalcev se je 6. maja popoldan zbralo pred krškim štadionom Matije Gubca, kjer je po vzoru sicer po Sloveniji ie uveljavljenih tekmo- vanj Martin Krpan potekala prva promocijska tekma, poimenovana - Surova sila. Prvega tekmovanja se je ude- ležilo sedem tekmovalcev iz različnih slovenskih krajev, med njimi tudi domačin Mar- tin Avguštin iz Veniš. Skratka, gre za športno panogo, v kate- ri tekmovalci v različnih disci- plinah s svojo močjo dviguje- jo različna bremena. Zvrstilo se je šest tekem, in sicer vleka kamiona na 20 metrov, obrača- nje 250 kg težke gume, "joke race", ko so tekmovalci dvigo- vali 260 kg težko breme na ra- mena in ga nosili 20 metrov, dvigovanje 110 kg težkega hlo- da nad glavo v 75 sekundah, zatem prenašanje dveh kov- čkov s po 120 kg teže in "cru- cifix", pri katerem so morali tekmovalci v iztegnjenih rokah držati po 15 kg težka bremena. V skupnem seštevku je zmagal 36-letni in 144 kg težki Boris Milosevic iz Selnice ob Dravi, ki tekmuje tudi že na mednarod- nih tekmah, deset let mlajši in 110 kg težki Martin Avguštin pa je osvojil peto mesto. In kaj pravi Martin, sicer po poklicu električar? Da se pogosto nena- vadne stvari začnejo dogajati v garažah, in tako se je tudi ga- raža pri prijatelju Tomažu Ple- vanču, ki ga je tudi navdušil za ta sport in pri katerem treni- ra, pred enim letom spreme- nila v telovadnico. In da je za ta sport najbolj pomembna te- lesna utrjenost, proti poškod- bam pa se varuje pravzaprav z maloštevilnimi pripomoč- ki, kot so ščitnik, steznik in pas. Organizatorji tekmovanja Boštjan Pirc, Martin Avguštin in Tomaž Plevanč se nadejajo, da bodo v Krško uspeli pripeljati tudi tekme tega za nas še ne- navadnega športa mednarod- nega kova. B.M. Boštjan Pirc, Martin Avguštin in Tomai Plevanč Nejc Pozvek med plezanjem v Paklenici________________ ffl PROSTI ČAS Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 POMLADNA OSVEŽITEV V teh sončnih spomladanskih dneh, so trenutki, ko si vza- memo popoldan le zase, za klepet in kavico s prijateljico ali sprehod z najdražjimi vse pogostejši. In ker smo prav vse ženske rade urejene in elegantne, nam lepe trenutke še po- lepša občutek, da dobro izgledamo... ------------------------------------- Tokrat smo k preobrazbi po- klicali Liljano Lozar, ki si je zaželela le osvežitve videza. Liljana prihaja iz Brežic in ker je zaposlena v parfumeriji, je njen vsakdanji videz še toli- ko bolj pomemben. Ker Lilja- na dela vse dni, ji skozi teden ostaja malo prostega časa za družino, ki jo sestavlajo mož in dva sinova. In ker je le ta njena neprecenljivost, se ji popolnoma posveti skozi vi- kend in se odpravijo v nara- vo^ najraje na Šentvid, v to- plih dneh pa kar na reko Krko in Catežke toplice... V brežiškem frizerskem salonu Hair Beauty Studio, pa je fri- zerka Marjetka Struct, Liljani oprala lase, jim dodala rege- nerativno oblogo, ter utrjevalec za volumen, nato jih osušila ter za konec nanesla olje za sijoč izgled, ter lak za utrditev pričeske... naj še povem, da se frizerka kar ni mogla načudi- ti Liljanini naravni lepoti... Nato smo se odpravili v brežiški Martimex, kjer nas je čaka- laprofesionalna vizažistka iz Zagreba, gospa Grozdana Szor- sen-Jeličič, ki je specializi- f rana za negovalno kozmetiko ', Metoda Jeanne Piaubert Pa- 1 ris, ter dekorativno kozmetiko I Naj-Oleari in s katero se lahko I enkrat mesečno posvetujete v E Marti mexu v Brežicah. [ Vizažistka je najprej Lilja- j ni očistila obraz, ter naredi- I la nego z metodo Jeanne Pia- I ubert Paris I Nato pričela z ličenjem, in si- I cer s kremno podlago Cham- I pagne, ki daje zelo naraven I videz, nato ji je zasenčila ' veke z violaličasto - rozastim senčilom, ki ima malo meta- lik videza in deluje osvežilno. Na lica ji je še nanesla rožna- to senčilo za lica, ter ustni- ce poudarila v malancana - roza odtenku... Preobrazba je bila s tern zaključena in osve- žena ter srečna s končnim iz- gledom, je Liljana odšla z dru- žino na izlet...Do naslednjič drage bralke in bralci pa vam želimo lepe pomladne dni in če vas zanima karkoli v zvezi mode in lepote ali če potrebu- jete nasvet, nam pisste na ma- ------------------------------------- keupvanja@yahoo.com. llflir iSlMlll I FOTOaTEXT- Vanja Bozic »mi in mm make-up- HHKMEHHBJBIHfl| Grozdana Szorsen- KB||HyHHl Jeličič za Martimex ^^^Sr [ ^^^^^^^^^^^^^H NUntatntvo a iotstvo tn Sport Evropska untja ' \J s (_J ¦¦L^J Mm!wmmmw4 ******_»ovwa ¦¦^^^¦¦fl —H^^JL^^g p^p^^^^p^^^^^^^^^» mnana-no i* totsryo in »ohi ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Svetovanje in informiranje o možnostih izobraževanja in učenja Večkrat smo že v člankih omenili širjenje dejavnosti Sveto- valnega središča Posavje; sedaj vse to postaja resničnost! Z aprilom smo pričeli delovati na vseh 6 dislokacijah, In sicer po naslednjem razporedu: KRAJ PROSTOR ČAS Sevnica OŠ Sčvnica prvi torek v mesecu; 15.00 - 17.00 Brežice Ekonomska in prvi četrtek v mesecu; trgovska sola 14.00 - 16.00 Breiice Bizeljsko Prodajno-razstav- dru$i torek v mesecu; ni prostor Centra 18.00 ¦ 20.00 za razvoj podeže-Ija Posavje Kostanjevica Izposojevališče drusi četrtek v mesecu; Valvasorjeve knjiž- 15.00 - 17.00 nice Krško Šentjanž OŠ Šentjanž zadnji torek v mesecu; 14.30 - 16.30 Veliki Prostor MC Krško v zadnji petek v mesecu; Kamen GD Veliki Kamen 16.00 - 18.00 Vabljeni, da nas obiščete na disloka- djah Svetovalnega središca Posavje. Koordmator: Pokličete nas lahko na številko: uamnAaimtiaA^f u * " "* ' ' *~" L GEORGE \fedW«WANNAsonaprodaivvse»tt(.-juvifi-iiiM. ii^lifi|-Ai[(iiapara», \ eastman. UmOYmUKktemuteBtf&m,\XWOmBU* \ BOLEZEN. Ff \ RKEOŽE* LUKNJIC* ' f BAN PRIPRAVAZA "oBLMA* OBEŠANJEOBLAČIL JJ^ PRAVEC, KURZ "snov* T.HFK DRŽA, PEVKA TATUM 12BHA POLOŽAJ DEŽMAN O'NEAL PSJS?.NI GOVOR VOGAL SLOVESEN SNtbA (NAREČ.) SOBE SPREVOD SLONOV1 MENEI> ČEKANI DVOJICA ZER ROBERT KUHALNIK (UUBKO) SEL OSKAR JUDOISTKA rM11 --------------- KOGOJ SRAKA PADnuiK ODVAJAl- IGRALEC ---------------- "* ° NOSRED- NEVARNIH DIVJE STVO PRIZOROV OOVEDO SOLATA "ffit" MESEC ZDLAKA- ' KnocmeKi STAR- f^k^ V.M.UST, K°^,KI cASTrruw ^ J^Sfck RADO RASTUNA BIVALNA ffeflpV Kianai ¦•- NAKRST S KLO- STAVBA I*-^HH» NADALJE- štors" bukom ---------- -* jwiPPj ,...,,_ ČILOV DEL PRSNI VANJE KUVERTI UUBUANE KOŠ GESLA \ v pREPRo-/ STA RISBA, f OSNUTEK PISEC (EDGAR ALLAN) BICIKEL ZAVORNI URAD SISTEM BIRO OKLEPNO ._.,, V0ZIL0 cSoEN SLADEK LOUIS UČENJE HfiM».. CVETNI ADAMIČ ---------------- HOnirl' S0K --------------- AM.BOK BUUK-A TROPSKI ZMAGA SAR (MUHRAST PRISAHU HAMED) ELEKTRO- pow. MAMA DA V TRAN- JJ5J. MAMA Z"51™""' TO PRITrT S^Sn*e bibuji dilnica \ ČLOVEK, t KINE ^^^^^ / KADI _ ^^^0^ nrn.n. HRVAŠKA — O^S*EWI ™«. TENIŠKA mzS RAKEV "g*«* "HSnTRftrf ANNA it voče ödsträhflo kför, baker, svinec, aluminlj, apneriec, organske nectstoče ter pesticide. Očiščena voda Jma boljši okus in je bolj zdrava. Vodni filtri ANNA so naprodaj v vseh Mercator trgovinah z gospodinjskimi aparati ter t^ ¦Pinah URBO MEDIA Intermarket Breiice in URBO MEDIA JOB center Krško! fl ULIČNA ČETVORKA PRVIČ V POSAVJU v petek, 19.5.2006, bo točno opoldne v Krškem na Trgu Ma- tije Gubca zaplesalo tudi okoli 120 maturantov iz Šolskega centra Krško-Sevnica ter Ekonomske in trgovske sole Brežice. ^^ Vljudnqjjabljeni vsi Ijubitelji plesa in Guinnessovih ^ I^HL rekordov! jgfe|E3;t{ Geslo križanke pošljite do 9. junij 2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Molan d.o.o.: 1. nagrada: vrč za vodo Anna SUPERIOR 3,2 I 2. nagrada: komplet filtrov za vodo Anna (3 kom) 3. nagrada: filter za vodo Anna Nagrajenci 8/06 številke: Geslo 8/06 števiike: LSIavkaPirnar, 7 A CHNCNE DNI Dol. Prekopa 50, LM JUIlV.nL UI1I ?LLL""" OPTIKABAUTIN 8280Brestanica POSKRBI 3. Žan Seničar, Ribniki 4, 8290 Sevnica OBZORNIKOVA OGLASNA MREZA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA KAMNOSEŠTVO Tonček Petaci s.p., gsm: 040-791-145, www.kamnosestvo-pefacUi ^ IZDELAVA SPOMENIKOV . , KAMINI IN KRUŠNE PEČI »-. KOPALNIŠKI PULTI ^STOPNICE IN POLICE ^ FONTÄNE IN SKALENJAKI ^ LETNE KUHINJE j HÖRMANN gara>.na in industrtjstka vrata P PooblaSčeni zastopnik: I Robert Lajkovič s.p. I Veliki Podlog 1a m 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 ¦ A (f FRIZERSKI a.\'0R,AI.A A™LJE Ä SCIIWAR/KofF X^ (ß Y^Mäm^imäm,- - ¦mumatmna«wt ¦<% Ms % I I (S» «jf W Ijr za vainaiboljši izgled, 1 fj. \- J I /VT^rr* / kajtiiadovoljnastranka W m .äjmM lyXwsm-(0Hia-iarni...if-yi . ,, prtnasnikoliniouvjt^^e&mkmmmfe^M HI füanüFä WiwTffffnWIFlTfflBB TMS BREŽICE d.O.». 8ERVI8. TRGOVINA. HIDRAVLIKA - izdelava '^^ hidravličnih cevi 1 - prodaja in servis motornih kosilnic, žag in škropilnta__^ Gotovinski popusti/^H ä možnost nakupa z ¦ WttSI^^^W^WP^^^^:^KM Posavski obzornik - leto X, številka 10, četrtek, 18. 5. 2006 OBVESTILA, PISMA E PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajsanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in po- pravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali inter- es, kot to določa zakon. Prispevki morajo bit) opremljeni s polnim imenom in naslo- vom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev ...). Odmev na prispevke, objavljene na temo podvoza V prispevkih, objavljenih v lokalnih medijih, v zvezi z urejanjem prometne infrastrukture v sklopu gradnje HE Boštanj in HE Blan- ca je bilo zapisano, da naj bi iz predvidenih gradenj izpadel pod- hod na glavni cesti (G-1) v Boštanju pod železniško progo Sevni- ca - Trebnje. Do tega naj bi prišlo zaradi pomanjkanja sredstev za potrebe prometne infrastrukture iz državnih skladov. Zaradi raz- jasnitve nastale situacije za bralce tega čtanka je potrebno nave- sti nekaj dejstev. V DLN (Državnem lokacijskem načrtu) za HE Boštanj je bila (in je še vedno) predvidena sodobna obvoznica po novi trasi, ki je zelo dobro reševala prometno situacijo. Rešen je bil problem izvenni- vojskega križanja ceste G-1 in železniške proge Sevnica -Trebnje, ravno tako pa bi tranzitni promet potekal nemoteno in ne bi ovi- ral lokalnega. Obvoznica je sledila tudi ciljem Direkcije za ceste, ki na osnovi izdelanih študij rešuje tudi promet na širšem delu ob- čine Sevnica. Za omenjeno obvoznico so bila zagotovljena sred- stva v višini cca 1,2 miljarde tolarjev. Zaradi ozkih interesov posameznikov v ožji lokalni skupnosti je pod pritiski prišlo do spremembe trase obvoznice samo na terenu, DLN pa je ostal nespremenjen. Omenjena rešitev je bila bistveno cenejša, razlika v ceni pa naj bi se prenesla na druge lokalne pro- jekte. Zaradi zahtev, ki jih predvideva Zakon o varnosti v železni- škem prometu, sem sam osebno vztrajal, da se poišče rešitev iz- vennivojskega križanja na obsavski trasi. Tako je bil na nivoju KS Boštanj sprejet sklep, da se mora zgraditi podhod, če je to tehnič- no izvedljivo. Da je to izvedljivo, pa je bilo ugotovljeno na osnovi dodatnih študij, ki jih je naročila Občina Sevnica in na osnovi ka- tere je OS (Občinski svet Sevnica) sprejel sklep, da se mora križa- nje ceste in železnice v Boštanju rešiti izvennivojsko. Kot sem že v uvodu zapisal, pa so sedaj v ospredju zopet intere- si posameznikov. Predvidena sredstva za gradnjo podvoza se zo- pet želi preusmeriti, in sicer za gradnjo mosta preko reke Save na Logu in to kljub dejstvu, da je problematika ceste G-1 z vidika varnosti za udeležence cestnega prometa (dodatno bližina novega krožišča) večja. Tudi na Direkciji za ceste RS Slovenije je rešitev izvennivojskega križanja v Boštanju po besedah njihovega pred- stavnika g. Kulenoviča, izrečenih na eni izmed sej, prioritetna. Tudi most preko reke Save na Logu je zelo pomemben, seveda z ustrezno rešitvijo izvennivojskega križanja na Gobavcih z glavno progo Dobova-Ljubljana. Vendar je potrebno ta sredstva dodatno izpogajati na državnem nivoju. Bojim pa se, da je idealni čas za pogajanja že potekel. Zapisal bom še besede g. Galeše, glavnega pogajalca za pridobivanje sredstev iz državnega nivoja na eni iz- med sej OS, ko je dejal, da je Sevnica imela možnost za gradnjo obvoznice, vendar se ji je sama odpovedala. Nekdo bi moral za to nositi odgovomost. Alojz Mrgole Kdor je okruten do živali, ne more biti dober človek Prihajajo vroči, poletni dnevi in vemo, kakšne muke morajo živa- li prenašati v tern času zaradi hude vročine in žeje. Člani društva proti mučenju živali opozarjamo vse tiste lastnike, ki z njimi ne- odgovorno ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo do- bro počutile v svojem okolju. V teh vročih dneh so najbolj priza- deti neoskrbovani in zanemarjeni psi čuvaji na podeželju kot tudi psi, muce in druge male živali v stanovanjskih naseljih, blokih (NE POZABITE NA VEDNO SVEŽO VODO!!!). Marsikateri psi so od mla- dosti do smrti brezčutno priklenjeni na prekratke verige (dolži- na mora biti najmanj pet metrov) in redkokdaj spuščeni. Name- sto usnjene ovratnice imajo okoli vratu zadrgnjeno verigo ali celo žico. Ko najbolj pripeka sonce, so brez sence, brez prepotreb- ne, večkrat pozabljene sveže pitne vode in celo brez večkrat po- zabljenega obroka psu primeme hrane. Nihče jih ne krtači, od- stranjuje klope in druge zajedavce, kaj šele, da bi jih v primeru bolezni odpeljali k veterinarju. Vsem tem malomarnim in brez- čutnim lastnikom živali sporočamo, da imamo zakon o zaščiti ži- vali in da so zanje določeni zakonski predpisi, če ne bodo upošte- vali osnovnih življenjskih pogojev za živali. Zagrožena je denarna kazen v višini od 50 tisoč do 100 tisoč SIT, pa tudi odvzem živali. Povedati človeku, da svojo žival muči, pač ni hvaležna naloga, je pa zato lepše zadoščenje, če le beseda kaj zaleže in če se živa- lim potem bolje godi. Članica Društva proti mučenju iivali Štefka Kurent Sevniški kolesarski maraton Kolesarsko društvo Sevnica bo v nedeljo, 28. maja, organizi- ralo 11. sevniški kolesarski maraton. Začel se bo ob 10. uri na Glavnem trgu, kjer bo tudi cilj, prijave pa bodo sprejemali od 8. ure dalje na štartnem mestu. Štartnina znaša 2.500 tolar- jev (z olimpijsko kartico 2.000), za otroke pa 1.500 tolarjev. Udeleženci bodo imeli na voljo 32 in 65 kilometrov dolgo pro- go. Progi potekata po dolini reke Mirne proti Tržišču, kjer je obrat za mali maraton. Proga velikega maratona poteka na- prej v občino Trebnje, preko Mokronoga in Laknic v del novo- meške občine ter preko Zbur v občino Skocjan. Iz Škocjana se preko Bücke in Studenca vrnemo v Sevnico. Proga je po večini ravninska, brez zahtevnejših klancev. Na maratonu lahko sodelujejo vsi, ki se počutijo sposobne pre- kolesariti progo. Otroci, stari do 14 let, smejo kolesariti le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe. Maraton bo po- tekal ob normalnem prometu, zato so kolesarji dolžni spošto- vati cestno-prometne predpise in navodila organizatorja. Ude- leženci kolesarijo na lastno odgovomost. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 10OO Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste za med avtocesto A1 Maribor-Ljubljana na priključku Celje-Lopata in avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu, ki bo potekala 23. maja 2006, s pričetkom ob 13. uri v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vpodhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodar- stva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delo- vni dan med 13. in 15.30 uro in na spletni strani Direktora- ta za prostor, http://www.gov.si/upr/aktualno.php, v ru- briki Obvestila za javnost. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR MALIOGLASI I Prodam stanovanje v Krškem, na Zdolski Ii8, v izmeri 80 m2. Cena po dogovoru. llnformacije na tel: 1041 669 104 ali 070 849 772. 4fo GLASBENA ŠOLA KRŠKO Wfl»l Wunilf« »on ftarnttn Wad» mum Vlbbnirf mi fur Vtiiinun \u I'oiiSuit Arnulf Karantanski Alma ali »Za vse je kriva labradorka Neva« Spoštovani bralci Posavskega Obzornika, vsi Ijubitelji kinolo- gije ter vsi s širokim srcem in posluhom za sočloveka. Mno- gi med vami nas ustavljate na cesti ter se zanimate kako je z Almo, psičko vodnico slepega, katere šolanje ste mnogi sprem- Ijali z zanimanjem in simpatijo. Alma je zapustila naše domove kmalu po objavi članka novinar- ke Polone Brenčič. Odšla je 'na službovanje' k Davidu Fortuni, dvajsetletnem fantu iz Zagori- ce pri Velikem Gabru. Matjaž si je prizadeval Davida kar najbo- Ije usposobiti za bivanje s psom, ga naučiti pravilnega povelje- vanja pri vsakdanjih opravilih in pri vodenju. David je njuno delo poimenoval Projekt: Alma. Po enem mesecu trdega dela sta David in Alma opravila izpit v Novem mestu in od tistega dne, 24. marca 2006 je Alma tudi for- malno pes vodnik slepega. Vemo, da Alma ni zgolj pripomo- ček pri gibanju slepe osebe, ona je luč, je pot, pogum in zanes- Ijivost ter Davidu pomeni vse na svetu. Vodi ga, suvereno, korak za korakom, med ljudi, v trgo- vino, do prijateljev. David ima sedaj odprta vsa vrata in niko- li več ne bo sam, saj ima Almo in Alma ne bo nikoli več čutila osamljenosti, saj ima svoj pros- tor ob Davidu. Matjaž, Meta, Alenka bomo na- daljevali z začetim. Verjetno nas boste kmalu srečali z novim 'projektom' bodoäm psom vodnikom, z očmi, ki gledajo namesto oči, ki ne vidijo. Konec koncev pa veste, da je potrebno gledati s srcem, saj le takrat vi- dimo bistvo. Če ima kdo izmed bralcev kakš- no vprašanje o vzgoji in šolanju psov, potrebuje pomoč pri izbi- ri mladiča, pasme, morda potre- buje varstvo za psa v času počit- nic nas lahko pokliče na 040 630 615 - Matjaž, Psi pomočniki. Alenka Sunčič Zanut Alma, David in Matjaž Z jezikom brez mej Na temo in pod naslovom »Z jezikom brez mej« je Svet slovenske nacionalne manjši- ne mesta Zagreb v sodelovanju z gostiteljem Slovenskim domom Zagreb, pripravil znan- stvenoraziskovalno srečanje na omenjeno temo, ki je bilo hkrati prvo sociolingvistično srečanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z jezikom iz različnih zornih kotov in sicer od zgodovine jezika, lingvističnih obravnav, pa do jezika v sodobnih medijih - radia, tele- vizije, časopisnih izdaj in drugo. Srečanje je organizirala prof. Matea Hotujac, goste pa pozdravil predsednik Zveze Slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki je pojasnil, da se na ravni svetov rešujejo različni problemi, s tem namenom pa je bil zastavljen tudi tokratni program srečanja. Slovenska manjšina, ki živi v Zagrebu, sodi v nacionalne manjšine, ki jim pravimo ob- mejne narodnostne skupnosti. Prav ta položaj v tej skupnosti nalaga močno potrebo po pre- nosu informacij iz matične do- movine iz tiskanih in elektron- skih medijev, da bi čim bolj utrdili svojo nacionalno identi- teto. Osnovni medij za spreje- manje teh informacij je razu- mljivo jezik. Glede na obmejni bivalni prostor slovenske skup- nosti v mestu Zagrebu, se lah- ko za skupnost reče, da je dvo- jezična, saj ima na voljo tako hrvaški kot slovenski jezik. Srečanje pa naj bi pomagalo pokazati problematiko hrva- škega in slovenskega jezika kot dveh, ki sta v nenehnem stiku, izvedeti, kakšno je trenutno stanje dojemanja tega odnosa ter kakšen bo ta odnos v ES. Prvi del predavanj se je nana- šal na sociolingvistične značil- nosti hrvaško-slovenskega ob- mejnega prostora. Predavanja so oblikovali: prof.dr.sc. Alojz Jembrih (Hrvatski studiji Sve- učilišta Zagreb) je govoril o Hrvaško-slovenskih jezikovnih prepletanjih v knjižnem jezi- ku 17. stoletja in na ravni di- alekta 20. stoletja, kjer je ob različnih primerjavah doka- zal trditev, da sosednja govo- ra nimata ostrih meja, da jezik živi in deluje brez meja; prof. Matea Hotujac/Svet sloven- ske nacionalne manjšine mesta Zagreb/ se je posvetila simbo- loma obeh narodov z naslovim Lijepa naša Zdravljica, saj sta himni stmjeni sliki o vseh po- membnih idejah in značilnostih ene ali druge države, s pomoč- jo knjižno-stilistične analize pa je skušala dati odgovore, kaj v sodobnem času govorita hr- vaška in slovenska nacional- na himna in kako ju razumejo pripadniki nacionalnih manj- šin, ki imajo dve državi in živi- jo v sožitju z obema skupnosti- ma; izr.prof.dr. Vesna Požgaj Hadži (FF Univerze v Ljublja- ni) je v svojem predavanju na temo Hrvaščina v Sloveniji-a kdaj slovenščina na Hrvaškem- hrvaščina kot izbirni predmet v slovenski osnovni soli- pojas- nila, da je slovenska osnov- nošolska reforma omogočila uvajanje določenega števila predmetov med katerimi je hr- vaščina kot izbirni predmet ter upa, da bodoči avtorji osnov- nošolske reforme na Hrvaškem ne bodo pozabili na slovenščino kot sosednji jezik; asist.mag. Hotimir Tivadar (FF Univer- ze Ljubljana) je v predavanju Pomen medijev za oblikovanje knjižnega jezika in jezikovne zavesti izluščil zaključek, da so mediji danes najpomembnej- ši element v ustvarjanju jezi- kovne in kulturne podobe vsa- ke skupnosti, naj bo medijski govor prilagojen normalni ko- munikaciji, »prestižnost« go- vora pa mora ostati za določe- ne resnejše oddaje. Drugi del srečanja je bil na- menjen temi Mediji v obmej- nem področju, ki so ga obli- kovali novinarji: Natja Jenko Sunčič/Posavski Obzornik/ je nekajletno sodelovanje s Slo- venskim domom Zagreb in dru- gimi Slovenskimi društvi na Hr- vaškem strnila z zaključkom, da ima beseda nesluteno moč, beseda o ljudeh pa še zlasti po- seben pomen. Kajti, obmej- ni medij ima moč posredovati novice o življenju ljudi z obeh strani meje, ima moč pokaza- ti na probleme, jih pomaga re- ševati ter pripomore k Ijubez- nivejšem, upoštevajočem in razumevajočem soživljenju; llinka Todorovski (RTV Sloveni- ja) je svoje predavanje posve- tila temi Manjšina in mediji. Na podlagi neštetih profesionalnih izkušenj je spregovorila o do- jemanju slovenskih medijev na hrvaškem in obratno, poudari- la je pomen zagrebškega manj- šinskega glasila Odmev, reške- ga Kažipot in splitskega Planika za ohranjanje nacionalne iden- titete ter uvrščanju manjšin- skih tem v programe vplivnih nacionalnih medijev v obeh dr- žavah; Drago Balažič (dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba) je predaval o Asimetrični pretoč- nosti informacij(jezika) pre- ko meja, ko je osamosvojitev obeh držav prekategorizira- la nekdanje republiške meje v meddržavno, kar je, poleg ne- katerih drugih okoliščin, dodat- no vplivala na pretok informa- cij, pri čemer ne gre prezreti jezikovnih barijer, ki se poglab- Ijajo. Če že, razmeroma veliko Slovencev vsaj razume hrvaški jezik, na hrvaški strani le malo ljudi razume, kaj šele govori slovensko in nie nenavadnega ne bo, če se bodo sedaj odra- ščajoči čez čas sporazumevali v nekem tretjem jeziku; llija JcTndrič (dopisnik HRT iz Ljub- Ijane) je v svojih pogovorih s slovenskimi kolegi novinarji v svojem Prvem letu dopisništva HTV-ja v Sloveniji prišel do sklepa, pa tudi z velikim števi- lom na Hrvaškem, da se medi- ji v obeh državah že 15 let na nek način počutijo kot talci po- litike. Osebno bi zelo rad po- ročal o slovenskih gospodarskih novicah iz EU, o številu sloven- skih turistov na Jadranski oba- li, za kar pa bi bilo potrebno, da bi politiki zavedno ugasnili »potencijalne« požare. Natja Jenko Sunčič ^^=ic^ičl^y ie tu! OTVOBHWgÄiS08-------— --^zzzzzzi* "" Že 56 x w Sloveniji!