----- 138 ----- Dopisi. V Buda-Peštu 10. aprila V.— Najvažnejša dogodba tega tedna so bile razprave v gosposki zbornici o drugi a dresi zbornice poslancev. Grof Ciraki je nasvetoval, naj gosposka zbornica te adrese ne potrdi, ter je v dolgem jedernem govoru dokazoval, da vpeljanje zakona 1848. leta brez prenaredbe in pa vlastno ogersko mini-sterstvo ne more biti narodu na blagor. Grof Ant. Sečen je ta nasvet Cirak-ov s tako prepricavno besedo zagovarjal, da se je od začetka kazalo, da adresa ne bo potrjena. Skoraj cela velika duhovščina in veliko število plemenitaŠev stare korenine so verno stali na strani Cirakovi. Al kmalo se je število nasprotne stranke tako zmnožilo, da je padel nasvet Cirakov, in adresa je večino glasov, (sicer le 4 več) dobila. Stari, skušeni možje so bili večidel zoper^ adreso, mlajši, gorkokrvnejši pa za adreso. V poslednjih dneh je neki mnogo mlajših plemenitaŠev z dežele adresi na pomoč prihitelo, kteri se dosihmal v gosposki zbornici še niso prikazali, dasiravno *) Zadnjič sem pozabil povedati, da je veliki ogerski škof Sci-tovskv rojen Slovak. Ta krstni list darovanje 200.000 gold. Za trnavško gimnazijo se pogodbo magjarskega učnega jezika «e le prav objasnuje. zborovanje že dosto dolgo traja. — Vse na to kaže, da bodo mirnejši zastopniki in velikaši kakor leta 1848. brez vspeha glas povzdigovali, za blagor domovine. — Al v tem ste si pa o b 6 zbornici popolnoma enaki, da nobena neče od kakega druzega naroda naOgerskem nič vedeti kakor samo od madjarskega; nikdar nikoli se ne sliši drugače, kakor „a magyar nep" (madjarski narod). Ali Madjari res mislijo, da ni treba drugim narodom na Ogerskem ravno takih pravic, kakor madjar-skemu? Madjari zdaj tirjajo postave od 1848. leta brez prenaredbe, in to iz čiste postavoljubnosti! Vse zdaj obstoječe postave in razmere imajo za nepostavne, ker niso v smislu postav leta 1848. Davki posrednji in ne-posrednji čedalje bolj na dolg ostajajo. Res je, da Ogersko tudi revščina tare, ali ravno bolj revni so bolj voljni davke plačevati, kakor premožni, in če prav revni nekaj davkov dolžni ostanejo, to vendar ne znaša toliko, kakor če premožneji z davki zaostajajo. Govori se, da deželni zbor misli zahtevati, da bi se vsi neposrednji davki, t. j. od zemljišč, od hiš, od dohodkov in osebni davek ne pobirali za državni zaklad, ampak za deželne potrebe. Ali bi se s takimi razmerami ohranila avstrijska državna jednota? Javalne. — Zbornica poslancev je zdaj razdeljena na mnogo odborov, kteri imajo različne predloge za skupno posvetovanje cele zbornice napraviti, n. pr.: predlog o vzajemnih zadevah cele Avstrije, predlog, kako se imajo zadeve bogočastja in šolskega podučevanja vravnati, predloge o deželnih političnih in sodnjiških postavah, itd. Predno bo vse to gotovo, preteče dosti časa, zato se ne ve, kako dolgo bo še trajal ogerski deželni zbor; znabiti, da tudi več let, kakor se je pred letom 1848. večkrat zgodilo, ako ne pritisnejo nenavadne dogodbe, kakor je n. pr. vojska. — Naj Vam še povem, da imamo po prav mehki zimi prav lepo gorko spomlad. Ker je sušca meseca, pa pa tudi svečana in prosenca zelo deževalo, je zemlja dobro napoj ena, zatorej vse tako hitro zeleni in poganja, da je veselje. Sadje je deloma že odcvelo ali pa še cvete; ako pozneje ne pritisne mraz, bo mnogo sadja,* pa tudi poljske pridelke obeta letina obilne. V Kanalu 20. aprila. N. — Zadnje „Novice" so nam prinesle dopis iz našega trga, o kterem naj rečem to-le: V dopisu omenjeni gospod je res trd Lah, kte-remu je bil naš jezik, ko je v Kanal prišel, čisto neznan; a navadil se je že slovenščine po slovnici toliko, da tolmača, kteri sam v slovenščini ni izurjen, v pi-sarnici lahko pogreša. — Okrajna gosposka nam že tudi kaj malega v slovenskem jeziku piše, posebno pa pravica (sod). Da ljudstvo slabo govori slovensko, niša krivi samo nekdanji laški dekani, temuč tudi grajski gospodje, ki so prešla leta tukaj neprenehoma stanovali in laške ali francozke služabnike imeli; kriva je pa tega tudi nekdanja tukajšna tovarna (fabrika), v kteri je velika množica Lahov tkala. Ni tedaj s slovenščina pri nas celo tako slabo, kakor se piše; sčasoma bode pa še bolje. (Bog daj! Vred.) V Senožečah 11. malega travna. — Ako stopi kranjski Slovenec v vas svojih sorodnikov bližnjih dežel, se zahteva od njega, da mora biti kos nemškemu, magjarskemu in italijanskemu jeziku. Toliko jezikov pa ni moč se v ljudskih šolah naučiti, ako se ne zanemarja nauk najbolj potrebnih vednosti. Pa tudi stariši ne pošiljajo svojih otrok v ljudsko šolo, da bi si izre-dili Mezzofante (na pol fante), ohranijo si raji cele fante. Saj se niso s pametjo skregali! — Ljubljenci našega naroda so že večkrat o tem predmetu v državnem in deželuem zboru govorili, al žalibog! bob so metali v steno, zatoraj ostaja domoljubom še zmiraj dosti prilike, da svojo vmes reko. In zato tudi jez pravim: zakaj bi slovenski jezik zanemarjali, saj -----139 ----- „največ sveta sliši sinom majke Slave!^ Poljaki so nemški jezik iz ljudskih šol odpravili, Cehi tudi, na Primorskem se nemški le v 3. in 4. razredu podučuje, zraven tega pa tudi pridno italijanski jezik goji. Italijanščina bi bila tudi za naš kraj primerna, ker naši tržani, možki in ženske, občujejo se večidel s Trstom in pogostoma z Italijani; naj bi se jim tedaj privoščilo da bi se name3ti nemščine kaj laščine v šoli navadili. Kje neki nemščino rabijo? Izmed 100 otrok, kteri obiskujejo našo šolo, jih gotovo 99 slovenske meje ne prestopi; ako pa želi eden ali več učencev se enega ali druzega tujega jezika bolj temeljito naučiti, naj se posebno pogodi z učiteljem, da doseže svoj namen; tir-jati pa bi se ne smelo, da vsa šola zarad njega dragi čas trati! Ljudske šole se imajo prestrojiti po okolščinah in potrebah časa, ne pa po prenapetih zahtevah starega kopita. — Že večkrat omenjena tukajšnja drevesnica (vrtna šola) se bo menda ta teden delala. Marsikter robotnik te drevesnice je globoko zdihoval, češ, da bo težko doživel sadu svojega truda, drugi pa, da bi že sad vžival, ako bi se bila ta naprava pred nekterimi leti dovršila. Vendar bolje kasno ko nikoli! Pričetek mora biti, sicer bi bili na sodnji dan na istem mestu, kakor dandanes. — Za lišp se je okoli dveh krajev zida nasadilo malinov (mrlinov), potem se je presadilo v obliki štirivogelnikov v 3 in 4 rajdah, okoli 1600 dreves, največ divjakov, namreč: drobnic in lesnik, potem iz peškd izrejenih dreves: divjih kostanjev, orehov, češp, breskev, mandeljnov, češinj. Vsakemu hišnemu gospodarju je bilo dovoljeno vsaditi najmanj 5 sadnih dreves, ktera ima pravico čez nekoliko let, kadar se cepi obrastejo, nazaj tirjati. V sredo drevesnice se je pa nasejalo nekoliko jabelčnih, češnje-vih in breskvovih pesek in murbovega semena; obilneje mere takošnega sadii se neki ni moglo nikjer (?) dobiti, ker določba za napravo drevesnice je prepozno došla. Skoda, da se ni večina dečkov udeležila sajenja in sejanja; saj telovadba je kmetu prirojena last! Zraven tega sadišča je čbelnjak (ulnjak), zatoraj bodo učitelji in učenci priložnost imeli, tudi v Čbeloreji česa učiti se. — Škoda je, da se ne vpelje v nedeljsko šolo Zalokar-karjevo ,,Umno gospodarstvo." Trgovci in obrtniki imajo svoje akademije, njih kupčijski in obrtniški pomočniki pa nedeljsko šolo; ne smeli bi tedaj kmetijskim fantom njih stanu primernega poduka odtegovati, laj je kmetijstvo temelj državnega blagra. Ce že ne morejo šolarji knjige na enkrat plačati, naj bi se jim obroki dovolili. Sredstva imamo; poslužujmo se jih; ne bodimo šalobarde! Za pospeh kmetijstva bi se imela tukaj tudi kmetijska poddružnica osnovati. Tudi šolska knjižnica bi se imela napraviti. K temu cilju in koncu bi se imeli vpisati v družbo sv. Mohora in v slovensko Matico in kupiti drugih potrebnih knjig. Pod faro spadajoče vasi Gaberče, Sina-dole, Dolenje vas, Potoče in Laže bi morale svoj soldek po razmeri prebivalcev donesti; naš radodarni trg gotovo ne bi za njimi zaostal; marsikteri domoljub bi kakošno knjigo ali kakošen časnik podaril — pa narejena bi bila farna knjižnica, in po nji odprla bi se vrata do više omike tudi revnim faranom. Soseskini očetje bi morali za take naprave skrbeti! Vrli župan iz Dolenje vasi je ukazal letos do senožeške meje okoli gladke poti v 2 rajdah nasaditi sadnih dreves in cepiti divjakov po občinskem zemljišču; naše srenjsko predstojništvo je pa izpisalo listič dvema zunanjima človekoma, s kterim smeta divjakov po soseskinem prostoru izkopavati in jih v druge kraje prodajati (akoravno se tega blaga tukaj zdaj močno pogrešaj namesti da bi se po izgledu gori ^imenovanega župana ravnalo. Predlanskem je kupilo Štanglov laz za 225 gold., pa lani ni nikakoršnih obresti donašal, ker trava se je vsa križem popasla; letos se je pa presadilo bora in hoje-vine na obdelano ledino, kakor da bi v naši soseski bolj pustega, za pogozdevanje Krasa pripravnega zemljišča manjkalo! Iz Brkinov 15. aprila. B-n. — Okoli Prema so bile lani gosenice vse sadje čisto končale; — vsaka vejica je grdega mrčesa vsa živa mrgolela, in — tako so sadna drevesa o koncu maja gola ostala kakor pozimi. Čudno se je nam zdelo, ker prej ni bilo nikjer nič mešičkov, ki jih naš kmetovavec vselej skrbno pokončava — in vendar toliko te škodljive nesnage! Letos še le sem spazil, ko se je popje razvijati začelo, da ima ta gnjusoba ravno v sredi popka svojo zalego — in vsako peresce ima kot las drobnega črva ali še tudi več, ki so se blezo ravnokar izlegli in se že pdsti začeli. Bojimo se tedaj, da sopet letos bomo ob sadje, ki je ravno v našem kraji poglavitni pridelek, ki je v ro-dovitih letih tisoče forintov v ta kraj doneslo. — Ali bi nam ne vedeli kakega pripomočka povedati, kako bi se ta golazen dala končati?*) Iz Ljublj aiie. Volitve mestnih odbornikov so se začele. V pondeljek je volil 3. razred. Izmed 179 volivcev prišlo jih je volit (lepo število) 113, ki so izvolili z veliko večino: g. Jan. Horaka z 91 glasovi, gosp. dr. Orla z 91, gosp. Jož. Debevca z 90, in gosp. Jož. Sventnerja z 87 glasovi, — tedaj vse 4, kakor jih je „mestjanski volitni odbor" v poslednjem listu „Novic" nasvetoval." Med unimi, ki jih je nasprotna stranka pod imenom „Viele Wahler" v „Laib. Zeit." nasvetovala, so dobili gospodje Jan. Pajk, Jan. Komar, Jan. Mauser in Miki. Eudholzer ubogo malo glasov: po 20, 19, 18, 17. - Včeraj je volil 2. razred. Izmed 520 volivcev jih je prišlo volit 310. Gosp. vitez dr. Kalteneggerje bil izvoljen z 257, g. dr. T o man pa s 166 glasovi. Največ glasov (to je, 154) za njima je dobil prof. dr. Vale nt a, — vsi po nasvetu našega mestjanskega odbora. Ker pa je za 2 glasa premalo do čezpolovičnice dobil prof. Valenta, je danes dopoldne od 8. do 12. ure še ena (ožja) volitev samo med njim in dr. Miteisom, ki je prejel 149 glasov. Pridite tedaj danes dopoldne vsi gosp. volivci gotovo, ki volite po priporočilu mestjanskega odbora in volite profesorja dr. Valenta. — Jutri (v četrtek) voli 1. razred. Priporočajo Vam ,,Novice" po nasvetu volit, mestjanskega odbora še enkrat gosp. posestnika Antona Frolich-a in gosp. trgovca Jož. Pleiweisa. — Dvoje so zopet letos razodele volitve meščanske: eno je to, da Ljub-ljančanje pri volitvah niso zaspanci kakor Celovčani, Gradčani itd., ampak da je politično življenje, kakor v Pragi in v Brni, živahno; drugo pa to, da je občinstvo naše tudi politično-zrelo, kajti volivci obeh strank se zvesto ravnajo po nasvetu svojih načelnikov, in ne cepijo se glasovi brez prida na vse vetre. — 30. dne t. m. bode v deželnem zboru s r e č-kanje kranjskih zemljiško-odveznih obligacij, po kte-rem se bode izplačalo 70.000 gold. V ta namen pride napovedanih 3217 obligacijnih številk v urno z vrednostjo od 3 milj. 702.290 gold. — Po dolzih 4 mesecih je imela tukaj sna kupčij-sko-obrtniJ8ka zbornica zopet sejo imeti 21. dne t. m. Al, kakor „Triglav" piše, je več odbornikov odpisalo, da ne pridejo, dokler ni zbornica po novih volitvah vredjena; prišlo je le 7 odbornikov, tedaj zbor ni bil zadosten za kak sklep. — Kakor slišimo, ima zbornica *) Ker nam gosenic niste natanko popisali, ne vemo za gotovo, ali je ta ista, ki jo na prvi strani današnjega lista popisujemo. Brž ko ne, pa je vendar, ker je veČe Škodljivke ni nad grbe. Vred. ------ 140 ____ važne reči rešiti. Ako je tako, in je zbornica res potrebna, naj bi se rešila volilna pravda; če pa zbornica ni potrebna, naj se raje razpusti. — V dunajski „Zukunft" se bere važna novica, da vsled „okrožnice" občespoštovani dekan in deželni poslanec gosp. Jan. Toman, kije v letošnjem deželnem zboru tako gorko in prepričavno zagovarjal predlog o šolstvu, se je odpovedal dekanstvu, s kterim je združeno tudi distriktno šolsko nadzorništvo, ker mu vest ne pripušča, da bi spolnoval ukaze, kteri so zoper prepričanje njegovo, ki se že mnogo let bavi po kmetih in tedaj na drobno ve, kaj je ljudskim šolam potreba, kaj ne. — Gosp. A. Zollner, prihodnji ravnatelj našega gledišča, se je zavezal vsaki mesec po dve slovenski igri dajati s tem, da mu deželni odbor preskrbi igre in so mu v potrebi na pomoč tudi diletanti. Izprva tedaj apelira na „viribus unitis": gosp. Penu pa je ponudil vodstvo slov. gledišča. Dobro! — Pevski zbor čitalničin je v pondeljek zvečer občespoštovanemu domoljubu gosp. F. Terpincu napravil k godu njegovemu lepo serenado. — „Sokol" je v saboto sklenil svoje zabavne shode. Vrednik g. J. Noli more reči, da „konec delo hvali." Za spominek, ki ga češki „Sokol" napravi starosti svojemu , rajnemu Fiigner-u, se je v tem shodu hipoma nabralo 40 gld. Prvo potovanje ,,Sokola" na deželo bode, ako vreme pripušča, 6. maja v Dolsko poleg Ldz. — 18. dan t. m. so obhajali ljubljanski po-strežčeki (Dienstmanner) drugo obletnico svojega obstoja s tem, da so se pod vodstvom svojega ravnatelja g. Jan. Miiller-ja snidli ob Y2 7. uri zjutraj v stolni cerkvi pri sv. maši. Lepo je bilo viditi četico krepkih mož, ki so nekdaj bili vojaki, zdaj pa so zanesljivi posli na postrežbo mestu. Le en glas je, da je ta naprava zelo po volji mestjanom in da to službo pošteno opravljajo pod vodstvom g. Miillerja, kteri tako skrbno čuje nad njimi, da nismo še slišali nobene napake ; zato pa tudi pri vsaki priliki ponavlja željo, da kdor se posluži postrež-čeka, naj od njega vselej zahteva tudi marko, ki je spričalo rednega opravilstva. — Res moremo p ostre ž-čeke in taljige (fiakarje z enim konjem) imenovati mestu zelo priljubljene naprave. — „Danica" pravi, da gospoda Jeran in Sranec se nista v Jeruzalem peljala s tisto družbo , ktero je sleparski Tuvora na suho djal; ona sta pri družbi, ktero vodi pošteni dunajski komisarijat za sv. deželo ; tedaj prideta brez zadržka domu. — „Cvetja iz domačih in tujih logov" 30. vezek, ki nadaljuje narodno pripovedko „Deseti brat" je ravnokar prišel na svetlo. — Danes začno Primorci novi tlak delati po mestu. — Prihodnjo nedeljo bodo tukajšni družinski rokodelci, obhajaje 11. obletnico vstanovitve svoje družbe, ob 8. uri zvečer v redutni dvorani igrali dve igri: slovensko „Sklep", slika iz rokodelskega življenja, in nemško „Der Deserteur" oder: ,,Ehre Vater und Mutter, auf dass es dir wohi gehe auf Erden." Pred in med igrama se bodo pele pesme: ,,Kako lep si dragi dom", „Slovenca dom", „Klic na boj", ^Radostno potovanje", „Jagermarsch", „Wanderlied", nazadnje pa cesarska pesem. Vstopnine se plača 20 kr. — Gosp. dr. Polak, advokat v Kranj i, je po dolgi bolezni umrl. — (Prošnja.) Preuboga vdova se s svojimi otro-čiči, ker še pogrebščine ne more odrajtati, obrača do milostnih src s pohlevno prošnjo za kak darek, ki ga prejema vredništvo „Novic."