Savčani spet v Bohinju
Taborniki Savskega odreda 15 dni pod platneno streho
Počitnlce so za nami in spet bodo šolarji trdo poprijeli pri učenju. Ta-borniki se bodo spet shajali na rednih tedenskih sestankih in prav gotovo bbdo vsi še dolgo premlevali dogodke, ki jili je bilo med počitnicami prav golovo precej. In med najlepšimi spomini bodo za marsikoga prav tisti, ka so vezani na Bohinj, na peinajst dni življenja v na-ravl.
Kar šestdeset Savčanov je bilo Ietos v Bohinju. Razpeli so tridcset šotorov, čeivercev zelene in rumene barve, ki so v glavnem vsi novi. Z dnom, v njih po-stelje, na katerih so tople in mebke pene. Zares udobno. Potem je tu kuhl-nja, kiet so bila vrata za lačne vedno odprta. Ce ni bilo drugega, pa je vsak lahko dobil ob vsakem času kos kruha, namazan z marmelado. Sicer pa so jedli zrezke — na ta aU oni način, klobase, rižoto, pa tudl eholončnice in polento. Hrana je bila okusna in tako nihče ni bU lačen.
Vsi ti tabornlki, starl od osem do štiriindvajset let pa so gozdno jaso"že prvi dan napolnili s smehom in, vese-Ijein, kj nista zamrla dp zadnjega dne. Prav tako kot ni zamrl ogenj, ki so ga prižgali prvi dan In potem skrbno eu-vali podnevi in ponoči, v soncu in dež-ju. Ni jim ugasnil, saj je simbol prija-teljstva in medsebojne ljubezni. Skrbno so tudi čuvali zastavo, ki je čez.dan veselo plapolala na jamboru sredi ta-bora, ponočl pa so jo spustili in ovili okoli jambora. Ob njej pa so postavili straže, ki so tudl v najbolj temnih no-Leh pogumno opravljale svojo dolžnost.
Piščalka   Uborovodje   se   je   zjutraj
oglasila že ob sedmih. Za mnoge Je bilo to prezgodaj, najmlajši pa so živah-no klepetali v šotorih že precej prej. Vsi pa so se potem dokončno prebudili prl jutranji telovadbi ter umivanju. In uiiiivali so se v najv^čji umlvalnici — v jczem. :   Potem so se ibralt, obleCeni v enot-
ne taborniške unlforme z rumenimi, rdečimi in hiodrimi rutičami, v zboru. Ovignili so zastavo, zapeli hinino in iz-vedeli, kaj bodo delali čez dan. Vsi lačni so potem planili k zajtrku — precej hi-treje so slall v vrsti za zajtrk, kot so potem pospravljali šotore. Vendar so, saj   so  šotore   vsak  dan   ocenili   in  ob
koucu je najlepše pospravljeni Sotor do-bil tudi nagrado.                             "
Vsak dan so imeli dopoldne ln po-poldne tudl po dve uri gozdne šole, to je neke vrste tečaja, v katerem so tudi v praksi preizkusili vse, kar so se na-učili med letom in na tedenskih sestan-kili. Seveda v Bohinju ni šlo brez ko-panja. Vreme Jim je bllo letos izredno nakionjeno, zato tudl voda v jezeru ni btla premrzla. Po večerji so se spct zbraii v zboru in spustili zastavo. Potem pa se je pričel večcrni program: zhrali so se ob veinCm ognju in prepevali ter se zabavali ob številnih šalah in skečih. Uruglč so odšli na kra.jši sprifaiod in na primerni   gozdnl  jasl   so   uprlzorill   igTO
—   napad na  tabor.  Dvakrat pa so  po-stavlli tudl  vefji  tahoml  ogenj, ob ka-terem  so vsl   uživali   v  prijetnem pro-gramu.
- Taborno vodstvo Jim je tudl tokrat prlpravilo presenečenje. Neke no« se Je nekaj po polnočl oglasila piščalka in vsi so se morall, bolj all manj zaspani, zbratl ob jamboru Razdelili so sc v skupine in se v temni nočl razpodill po Bohinju. Vsaka skupfaia Je imela svoje nalogr: najmlajšl so mnrsli preštetl fro-bnve na bližnjem vojaSkcm pokopallšfu, deklcta so morala na drugo stran Jeze-ra, kjer so prižgala ogenj, fantje so morali poiskatl sporočllo z nalogam! pod mostom; ko so se čez uro ali dvr vračall v tabor, so bili vsi zadnvoljnt.
Tako Je pctnajst dni kar prehHro minilo. Zato gromtd tabornlškl »zdravn« ob razhodu ni pomenll slovesa, ampak le pozdrav Bohlnju do navpga srrčan.in
— prihodnjc leto.           STANE    DROL.IC