LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 94 UDK: 372.364 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Oprema za tehniko in tehnologijo za predšolskega otroka Basic equipment for design an technology for the pre-school children A. PAPOTNIK* Izvle~ek Abstract Pri delovno - tehni~ni vzgoji otroci spoznavajo materiale, orodja, naprave in obdelovalne tehnike. Pri tem ugotavljajo, preizkušajo, sestavljajo, razstavljajo, gradijo, primerjajo in vrednotijo ter si pridobivajo spretnosti, delovne navade, izkušnje in ustvarjalne sposobnosti. Za vse te aktivnosti pa je potrebno priskrbeti posebno osnovno opremo, orodja in naprave. Tovrstno opremo smo razvili na oddelku za proizvodno-tehni~no vzgojo na Pedagoški fakulteti v Mariboru in jo v obliki akcijskega raziskovanja preizkušamo v eksperimentalnem kabinetu za predšolsko tehniko. Klju~ne besede: Strategije vzgojno - izobra`evalnega dela, planiranje, prototip, vrednotenje, spretnosti, delovne navade, znanja, reševanje problemov, izkušnje, sposobnosti, divergentno mišljenje, akcijsko raziskovanje. In the process of craft or the co - called working and / or technical education children get to know different materials, tools, appliances and processing techniques - they ascertain, test, assemble, take products to pieces, construct, compare and evaluate, thus acquiring skills, working habits, experience and creative abilities. All these activities, however, require special basic equipment, tools and appliances. This kind of equipment was developed in the department for production and / or technical education at the Pedagogical Faculty in Maribor and is now being tested in form of action research in experiment room for pre-school techniques. Key words: strategy of education - training activities, planing, prototype, evaluation, knowledge, problem solving, experience, capabilities, divergent thinking, action research UVODNE MISLI Prakti~no aktivnost pri delovno - teh-ni~ni vzgoji v vzgojno - varstvenih zavodih pojmujemo kot kompleksno aktivnost, pri kateri so otroci in vzgojitelji postavljeni v aktiven in ustvarjalen odnos do preoblikovanja za~etnega stanja gradiva. Kot oblika operativne dejavnosti je prakti~no delo povezano z intelektualno in s perceptivno aktivnostjo in le v tej enotnosti ima svoje mesto v okviru tehnike in tehnologije. Temeljni cilji: * “razvijati in spodbujati otrokovo nagnjenje do tehniškega ustvarjalnega dela in vzbujati veselje za delo Doc. dr., Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor, Slovenija na delovno - tehni~nem podro~ju, * razvijati delovne spretnosti in delovne navade ter razvijati sposobnosti za organizacijo dela, * razvijati ljubezen do tehnike in oblikovati pravilen odnos do tehni~nih stvaritev, * seznanjati otroke z razli~nimi delovnimi tehnikami, postopki, orodji, napravami in materiali ter jih v ustvarjalnem delovnem procesu usposabljati za njihovo uporabo, * razvijati osnove za vrednotenje teh-ni~nih stvaritev, * razvijati in spodbujati razvoj kon-struktorstva in inovatorstva, * s pravilno urejenim delovnim mestom (“koti~ek tehni~ne kulture”) vplivati na skladen razvoj otrokove osebnosti” (Papotnik, 1993, str. 10-11). Dejavnost poteka v okviru ustvarjalnega delovnega procesa, ki mora vse- bovati problemske situacije; le-te otrok v organizirani vzgojni dejavnosti odkriva in razrešuje. “Vzgojitelj mora vnaprej planirati ustvarjalno produktivnost (delovno - tehni~na vzgoja) in dolo~iti mo`nosti za ustvaritev tehni~-nih predmetov (z obdelovanjem materialov ali s konstrukcijskimi zbirkami)” (Papotnik, 1992, str. 3). Ustvarjalni delovni proces poteka v fazah - korakih, ki pomenijo mikroelemente makroartikulacije prakti~nega dela. Primer makroartikulacije prak-ti~nega dela: 1. postavljanje cilja dela, 2. zbiranje sredstev in pomagal za delo, 3. planiranje izvedbe dela, 4. izvedba dela, 5. kontrola dela (Papotnik, 1988, str. 41). LES wood 51 (1999) 4 Faze ustvarjalnega delovnega procesa 1. Postavitev tehni~mega problema. 2. Obravnava ali ponovitev fizikalnih, tehnoloških ali tehniških osnov. 3. Tehniška dokumentacija. 4. Izbira materiala. 5. Izbira orodja. 6. Stabilizacija delovnega mesta. 7. Izdelovanje sestavnih delov. 8. Monta`a. 9. Funkcioniranje. 10. Demonta`a in površinska obdelava. 11. Rangiranje in ovrednotenje. 12. Razprava, diskusija, dopolnitve in izboljšave. GLOBALNA PREDSTAVITEV REZULTATOV IZ AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Beseda o prototipni pohištveni opremi za zgodnje uvajanje v tehniko Na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na Oddelku za proizvodno - tehni~no vzgojo, smo izvajali raziskavo Ustvarjalni delovni proces v vzgojno - varstvenih zavodih. Financirala jo je Mestna ob~ina Maribor iz sredstev, ki jih mesto namenja za financiranje oziroma za sofinaciranjre raziskovalne dejavnosti. Za to dejavnost smo z diplomskimi nalogami študentov oddelka za proizvodno - tehni~no vzgojo razvili in izdelali prototipno pohištveno opremo in z njo opremili eksperimentalni kabinet na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Izdelali smo naslednje prototipe pohištvene opreme: 1. prevozno orodno omaro za koti~ek tehni~ne kulture: KTK, 2. delovno mesto skobeljnik: MOBIL, 3. prevozno delovno mizo: SOLI, 4. prevozno razstaviš~e: MPO. To opremo smo razstavljali na Dnevih slovenskega izobra`evanja v okviru sejma U~ila 94, kjer smo z otroki iz vrtca Koroška vrata Maribor prikazovali uporabo le - te pri vzgojni zaposlitvi. Kot mentor pri teh diplomskih Raziskave in razvoj nalogah sem to opremo in teoreti~ne osnove o vlogi, pomenu in ciljih zgodnje u~enja tehnike in tehnologije predstavil na 1. festivalu slovenske znanosti 1994. Prototipno opremo sem v mesecu juniju 1994 predstavil ravnateljem vzgojno - varstvenih zavodom R Slovenije. To sem storil na njihovih aktivih ravnateljev. Moj prispevek je bil naravnan na prikaz video posnetka o akcijskem raziskovanju uporabne vrednosti prototipne pohištvene opreme za zgodnje uvajanje v tehniko. Prikaz sem dopolnil z razlago o pomenu in bistvu delovno - tehni~ne vzgoje na predšolski stopnji. Na osnovi njihovega izkazanega interesa, ki je bil izra`en z izpolnitvijo anketnega vprašalnika, smo ugotovili zelo visoko stopnjo zanimanja za to opremo. Zato smo se povezali z Di-dakto d.o.o. iz Radovljice in z Atehno d.o.o. iz Bohinjske Bistrice, ki je `e pri~ela s tipsko - serijsko proizvodnjo in tako bodo vrtci lahko nabavljali pohištveno opremo za zgodnje uvajanje v tehniko, kar pa je tudi naš `e dolgo nadvse `eleni cilj. V študijskem letu 1993/94 smo v eksperimentalnem kabinetu PeF MB raziskovalno aktivnost omejili na spremljanje, ugotavljanje in preizkušanje prototipne pohištvene opreme. Ugotavljali smo namembnost in primernost te opreme za predšolskega otroka. Preizkušanje je bilo zastavljeno v obliki zaposlitev otrok in vzgojitelja. Otroci in vzgojiteljica so redno prihajali v naš eksperimentalni kabinet vsak ~etrtek (ve~ mesecev). Za to opazovanje smo izbrali akcijsko raziskovanje. Uporabili smo metodo triangulacije. “Akcijsko raziskovanje je na~in za vrnitev mo`nosti, da bodo tisti, ki delajo, tudi akterji svojega razvoja, da se bo ob dejavnosti oblikovala teorija” (S. Kemmis, R. McTag-gart, B. M. Po`arnik, M. Skalar, 1991, str. 5). S to metodo nam je uspelo podatke iz iste situacije (ustvarjalno delo v eksperimentalnem kabinetu) osvetliti iz treh perspektiv, in sicer iz perspektive vzgojitelja, otroka in opazovalca. 95 Prikaz prototipne pohištvene opreme Omara za koti~ek tehni~ne kulture “KTK” Prevozno delovno mesto skobeljnik “MOBIL” Prevozno delovno mesto skobeljnik “SOLI” Razstavišče “MPO” LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 96 Miselni vzorec Osnovna shema triangulacije Vzgojitelj Vzgojiteljevo ravnanje: * opravljanje vzgojne dejavnosti. * vzgojiteljica Vesna Širec je opravljala zaposlitve, ki so trajale po dve uri, s krajšimi odmori (predahi). Opazoval~eve namere: * spremljanje, * ugotavljanje, * evalviranje. u w Opazovalec (raziskovalec) Otroci Kot nosilec naloge in raziskovanja sem se dogovoril z vzgojiteljico za vidike opazovanja. Za vsako zaposlitev smo pripravili (stabilizirali) delovna mesta, gradiva, Po kon~anem opazovanju (zaposlitev v obliki ustvarjalnega dela) je sledil intervju za otroke, s katerim smo `eleli ugotoviti njihovo do`ivljanje v posameznih fazah orodja in naprave. Pri tem je sodeloval Bo`o Kunstelj , nosilec tehni~ne priprave. zaposlitve. Te izjave smo ob sodelovanju vzgojiteljice zapisali in vodili “raziskovalni dnevnik.” Foto zapis dejavnosti Uvodni razgovor Razvoj ideje Izdelovanje sestavnih delov na delovni ploskvi koti~ka tehni~ne kulture Spoznavanje sestavin prevoznega delovnega mesta skobeljnik Mobil LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 97 Spoznavanje sestavin prevoznega delovnega mesta skobeljnik Soli Igra vlog ob razstaviš~u MPO Uporaba sestavin razstaviš~a MPO Razgovor ob nastajanju izdelkov Sklepno vrednotenje izdelkov Mlajša skupina je bila opazovana samo pri spoznavanju pohištvene opreme in pri konstruiranju s sestavljankami. Ustvarjalno delo je bilo vezano na izdelovanje ploskovne podobe, kjer je bil poudarek na spoznavanju orodij, naprav, postopkov za pridobivanje lo-gi~no - matemati~nih predstav, tehniških in tehnoloških izkušenj, spretnosti in delovnih navad v zaokro`e-nem ustvarjalnem delovnem ciklu. Prikaz rezultatov iz akcijskega raziskovanja Na osnovi akcijskega raziskovanja in Starejšo in srednjo skupino smo opa- preizkušanja odvisnih zvez med spre-zovali pri spoznavanju pohištvene menljivkami lahko posredujem ugo-opreme, pri urjenju spretnosti in pri tovitve, ki jih prinaša preglednica 1. V skupinah je bilo 6 otrok (3 fanti in 3 ustvarjalnem delu. deklice). Predstavitev vzorcev in dejavnosti LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 98 Preglednica 1. Spremenljivke in ugotovitve Spremenljivke Ugotovitve 1. Motivacija 2. Interes 3. Znanja in izkušnje 4. Razpolo`enje 5. Razvitost ro~nih spretnosti 6. Oprema Pripravljenost otrok za ustvarjanje je bila velika. Otroci so v uvodnem delu zaposlitve dobili dovolj spodbud za ustvarjalno delo. Otroci so kazali velik interes pri spoznavanju pohištvene opreme in pri delu z orodjem. Pridobili so si nova znanja in izkušnje o skici, na~rtu, obdelovalnih tehnikah (izrezovanje, pre~no raz`agovanje, lepljenje itd.). Izkušnje o obdelovalnih postopkih so si pridobili s predhodnim urjenjem posameznih delovnih postopkov. V veliki meri je bilo izkazano veselje do ustvarjanja, pri ~emer ni upadlo vztrajanje v izbranem delovnem postopku. Otroci starejše skupine (6 - 7 let) so imeli `e kar razvite ro~ne spretnosti (dr`a orodja, izvajanje postopka dela, natan~nost, doslednost, kon~na obdelava). Pri srednji skupini (4 - 5 let) je bilo teh spretnosti manj, zato jim je bilo potrebno nuditi ve~ pomo~i. Ugotovili smo, da je naša prototipna pohištvena oprema za predšolsko tehniko izredno primerna in namenska. Otroci so v veliki meri sprejemali namensko opremljen prostor in opremo ter si jo tudi sami prilagodili in pripravili za ustvarjalno delo in igro. Nekaj pomembnih ugotovitev: * Za starejšo in srednjo skupino je pohištvena oprema v celoti ustrezna in zelo primerna. * Ugotovili smo, da otroci starosti 2 do 3 let ne morejo v celoti uporabljati opreme, orodij in naprav, lahko pa njihovo ustvarjalnost omejimo na igro in uporabo opreme pri igralni dejavnosti (predvsem delo s sestavljankami). * Iz akcijskega raziskovanja smo potrdili naše domneve, ki se nanašajo na ustreznost, primernost, varnost, prilagojenost starostni in razvojni stopnji, tehni~ni optimalnosti, ergonomski pravilnosti, fleksibilnosti in zanimivosti pohištvene opreme za otroke in vzgojitelje. * Pohištvena oprema dopuš~a in omogo~a uporabo razli~nih sredstev in pomagal ter razli~ne strategije vzgojne dejavnosti, ki jih lahko vnašamo v celoten sistem delovnega prostora in delovnega mesta, kar lahko tudi imenujemo: “koti~ek za zgodnje uvajanje v tehniko.” * Vse te in še nove domneve bomo še naprej raziskovalno preu~evali in dobljene izkušnje in izsledke ustrezno predstavili širši strokovni javnosti in uporabnikom te opre- NAMESTO SKLEPA Ta oprema bo dobrodošla tudi za izvajanje tehnike in tehnologije v prvem troletju nove 9 - letne osnovne šole. V okviru raziskovalnih, študijsko -razvojnih, svetovalnih in tehnoloških aktivnosti je nastal projekt Pohištvena oprema za zgodnje uvajanje v tehniko. Povezovali smo raziskovalno dejavnost s tehnološko ter študente uvajati v to delo. Prav to pa je bilo vidno pri predstavljeni raziskavi. Menimo, da je to ena izmed dejavnosti, ki je lahko primerljiva z raziskovalnim in tehnološkim delom v razvitem svetu. UPORABLJENA LITERATURA 1. Kemmis, S., McTaggart, R., Po-`arnik M, B. (1991). Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Slovensko društvo pedagogov. Di-dakta. Radovljica. 2. Labinowicz, E. (1989). Izvirni Pia-get, mišljenje - u~enje - pou~eva-nje. DZS. Ljubljana. 3. Papotnik, A. (1988). Specialna didaktika in metodologija tehni~ne vzgoje. Zveza organizacij za teh-ni~no kulturo Slovenije. Ljubljana. 4. Papotnik, A. (1992). Oblike dejavnosti, metode dela in pri~akovani rezultati dejavnosti. Didakta, št. 3-4. 5. Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Zalo`ba Obzorja Maribor. Maribor. 6. Piaget, J. (1966). Psyhologie der Intelligenz. Rascher Verlag. Zürich und Stuttgart. KRATKE vesti BREST in LIPA v DOMUSU Brest iz Cerknice in LIPA iz Ajdovš~ine sta se predstavila na specializirani razstavi ZDRAV IN PRIJETEN DELOVNI PROSTOR. Razstava, na kateri so sodelovali še BOMA iz Se`ane, DZS Tiskovine iz Ljubljane, MZG iz Grosuplja, North-South iz Kranja in Ricopy iz Trzina, je bila v podjetju DOMUS, centru za dom, ustvarjalnost, svetovanje d.d., Slovenska cesta 17, Ljubljana od 11. do 19. marca 1999. Razstavljalci so pripravili na enem mestu predlog funkcionalne ureditve zdravega in prijetnega delovnega ambienta. Kako opremiti delovni prostor, v katerem bomo uspešno in kreativno opravljali svoje delo, se dobro po~utili, hkrati pa z veseljem in brez zadrege povabili tudi poslovne partnerje, bomo dobili odgovor na tej razstavi. Podjetji Brest in LIPA sta razstavljali pisarniško pohištvo NET-2000 iz ~ešnjevega lesa. LIPA je izdelala stole, Brest pa druge elemente s pestro ponudbo: poleg pisalne mize tudi druge dele pisarniškega pohištva. Pisarniško pohištvo NET-2000 `e uspešno prodajajo v Ameriko in ga `eli-jo, zaradi posebne oblikovne izvedbe in funkcionalnosti uporabe, ponuditi tudi na doma~em trgu. C.M. me.