AffO (LETO) XXL (IS)
No. (¡štev.) 34
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
22. avgusta 1962
Spanshi zgled
Najbolj zanimiva točka dnevnega reda na junijskem zasedanju Izvršnega odbora Liberalne internacionale, ki mu je predsedoval italijanski poslanec Ma-lagod', je bilo poročilo častnega predsednika organizacije Dona 'Salvadorja de Madariage o nastopu Špancev na zasedanju Evropskega gibanja y Mu-enchenu
7.	in 8. junija. Okoli tisoč -odposlancev iz vseh evropskih držav, ki so razpravljali o demokratizaciji, evropskih ustanov, je presenet'la udeležba močne španske delegacije. Od 120 španskih pristašev Združene Evrope jih je prišlo okoli 80 iz Španije same, medtem ko so bili ostali 'štirideseti proti-frankovski begunci.
Pod vodstvom katohškega monarhista Gila Roblesa in liberala Madariage so se vsi Španci sestali posebej in sklenili, da bi bilo napak, ako bi bila Španija sprejeta v evropske ustanove, dokler vlada tam diktatura. V resolucij’, ki so jo sprejeli soglasno, je bilo rečeno,
Hrnse^v K»ova grozi
Bemnmstraeije v Berlinu
Samo nekaj dni pred novim sovjetskim podvigom v vesolju je zlasti severnoameriško časopisje objavljalo- komentarje o prvi obletnici Gagarinovega in Titovega vesoljskega poleta in ugotavljalo, da je sovjetom vesoljski razvoj zaostal, bodisi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, bodisi zaradi pomanjkanja nadrobnega dela v tej znanosti-Toda prav za prvo obletnico svoj'h vesoljskih uspehov so sovjeti presenetili svet z novim podvigom, ko so poslali na večdnevno krožno potovanje okoli Zemlje kozmonavta Nikolajeva in Popoviča,
Nikolajev je letal po vesolju štiri dri, - Popovič pa tri dni. Oba .sta v presledku šestih minut pristala v Kazahstanu, o-k. 2000 km jugovzhodno od Moskve. Kolikor so sovjeti doslej objavili, sta kozmonavta tudi na tem dolgem potovanju — Nikolajev je preletel razdaljo do Lune in nazaj, Popovič
da -mora Španija liberalizirati najprej j nekoliko manj prestala polet brez lastne institucije, ako želi v Evropo, * posebnih težav. V svojih kabinah sta predvsem, d,a se mora ravnati po evrop- ! ž vela povsem normalno življenje, le da sld deklaraciji političnih in socialnih I sta se ves čas gibala v breztežnem pro-pravic, in da je treba prehod k demo. ; 'stohu. Kabini so z Zemlje vodili tako, kraciji izvesti s potrpežljivostjo, pre-[da;so ju približali na nekaj kilometrov vidnostjo in brez nasilja. Madariaga in! kozmonavta sta po poročilih agenci-Robles sta resolucijo predložila plenai- j je Tass sporočila, da drug drugega vi-nemu zasedanju, ki jo je pozdravilo z j dita, zahodnoevropske m ameriške opa-burrim odobravanjem, nakar je predse- j. zo.valne ¡postaje pa so- poročale, da ka-dujoči francoski politik Maurice Faure j Kru letita narazen nad 100 km- Iz ka-nagla-sil, da kongres s tem. sprejema duh , K'n sta fotografirala Luno in izvedla in smisel te resolucije.	: dru£a opazovanja in naloge, ki so jim.a
„ ,	,	.	•	•__; bile poverjene. Pri vsem tem znanstve-
Profes-or Madariaga je v svojem.'!	J	>
govoru vzkliknil: „To je konec državljanske vojne v Španiji!“ Resnično sta se na tem sestanku sešli obe strani — vri, ki niso fašisti na desnici, in vsi, ki | niso komunisti na levici. Tako so se I demokrati povezali spet med seboj in
svojem.':	-	i. .
nem podvigu je agencija Tass poš lja-
la v svet še smešna propagandna po-
ročila o poletu, ko. je n. pr. objavila, da se -oba kozmonavta v prostem času v kabinah učita angleščino.
Na .slovesnem sprejemu kozmonavtov na Rdečem trgu. v Moskvi je Hru-ščev imel bobneč-govor o- sovjetskih vesoljskih uspehih in istočasno postavil nove pogoje za reš’tev berlinskega ¡problema. Zahteval je znova takojšen umik zahodnih čet iz Zahodnega Berlina in preklical svoje prejšnje predloge, da. naj bi zahodne oddelke zamenjali v Zahodnem Berlinu oddelki malih članic NATO, tudi ne pod zastavo ZN. Še pred dobrim, meisecem je Hruščev predlagal, naj bi namesto zahodnih sil zasedli Zahodni Berlin oddelki malih članic NATO in članic Varšavskega pakta. Menijo, da je sedaj Hru-ščev pripravljen odobriti -kontrolo Zahodnega Berlina samo nevtralnim silam pod pokroviteljstvom ZN, zlasti še, ko je navezal rešitev berlinskega problema n.a nedavno reš‘tev položaja v Laosu in na Novi Gvineji. Hruščev je tudi grozil, da bo z Vzhodno Nemčijo podpisal ločen mir.
Na tribuni na Rdečem, trgu je -poleg Hruščeva stal tudi Frol'Kozlov, za katerega bo mislili na Zahodu, da ga je Hruščev b'l potisnil v ozadje- Kozlov je stal višje kakor, predsednik ZSSR Le-or.id Brežnjev, katerega so zahodnjaki smatrali za naslednika Hruščeva. Kozlova, kj je 54 let star, je Hruščev po . svojem prihodu na /oblast, osehno izbral za izvedbo reorganizacije sovjetske KP v tkzv. destalinizacijiskem procesu v ZSSR.
Pred dnevi je minilo leto dni, odkar ' so sovjeti razpolovili Berlin z visokim zidom in bodečo žico in 'delno zaprli vrata, skozi katera je uhajalo na tisoče Nemcev iz Vzhodne Nemčije na Zahod- Zahodnjaki so takrat mirno gledali, kako je pred njihovimi očmi rasel iz tal cementni zid.
Ob prvi obletnici so Zahodni Berlinčani uprizorili pred zidom velike demonstracije, začeli napadati sovjetska vozila, ki prehajajo mej0 v Berlinu in se spopadali prav tako z zahodnober-iinsko policijo, ki je skušala omejiti o-bsežncist izgredov.
Med takimi demonstracijami je pretekli petek vzhodnonemški 18-letni mladenič Peter Fechter skušal pre-plezati
zid in pobegniti v svobodo na Zahod. Sovjetska straža ga je s strojnico ubila, ko je bil prav na vrhu zida.
Naslednje dni po tem uboju so se vsak večer vrstile -protisovjetske demonstracije v Zahodnem. Berlinu. Iz vrst izgrednikov ¡so padli klici tudi proti Amerika-ncem in drugim zaveznikom, ker ne ukrenejo ničesar za osvoboditev Berlina in Vzhodne Nemčije izpod sovjetov.
Položaj se je ostril iz dneva v dan, tako da je bi] zahodnoberlinsk; župan Brandt prisiljen v ponedeljek .pozvati zahodnoberlinisko prebivalstvo na -mirovanje in je celo zagrozil, da bo dal s silo zatreti ¡nove izgrede, ker da nemiri trenutno koristijo samo sovjetom.
I Z
TEDNA
IThalidomide
j V zadnjem času je .bilo v vsem sve- vek. Ugotovljeno je bilo samo, tako
v„	, .	tovnem časopisju veliko pisanja in raz- | pravijo, da bi otrok, ki ga je ga. Fink-
lziočih tiste, ki iso proti demokraciji-	...	,.	’	.	|	, ,	, -
,	.	-	previjanja o mamilu thahdonude, ki so I bine nosila, težko .prizadel duševno m
Pokazali so, da glavno vpra-sanje n re- i	, . I	’	^
’	'ga. zdravniki zlasti v Evropi predpiso-
jHib-lika in monarhija, oziroma državna lastnina Ali privatna lastnina, temveč da je najvažnejše, kdo je za vlado večine ob popolni zaščiti manjšine in posameznikov.
Franco je ostro reagiral. Proglasil je vso ¡stvar za komunistično zaroto in izgnal nekatere izrhed udeležencev, ki so se vrnili domov v Španijo, na Kanarske otoke ali v tujino, med njimi Gila Roblesa. Seveda se njegov režim ne bo čez noč zrušil, toda dobT je oster opomin, ki bo verjetno zalšgel. V Španiji je predvsem katoliška Cerkev jasno pokazala, da ne želi podpirati Franca, saj se muenchenske zahteve v veliki meri skladajo z nauki okrožnice „Mater et Magistra“. Socialistična in Liberalna internacionala sta sprejeli resolucije, ki nasprotujejo vstopu Španije v evropske organizacije, dokler se tam ne spremeni vladavina.
Kakšni zaključki se po vsem tem vsiljujejo Jugoslovanom ? Predvsem je jasno, da demokratična gibanja lahko kaj zaležejo edino, če so složna. Seveda je komunistični režim, v Jugoslaviji precej dogmatičnejšd kot Francov, tako, da je na pr. skoro čisto nemogoče, da bi
vali nosečim ženam za porrirjevanje živcev. Rezultat jemanja tega mamila je bil v mnogih slučajih rojstvo težko pohabljenih otrok. Nekateri so umrli že Po nekaj urah življenja, drugi pa ostajajo pri življenju, toda nesposobni za normalen razvoj.
Nekaterih mater, ki so- jfemale omenjeno mamilo, ise je polastil strah pred p-osledicami. Začele so se javne razprave o ‘nujnosti’ preprečitev rojstev otrok, katerih matere iso jemale to mamilo. Razprave in debate o tem problemu so prišle na radijske in televizijske postaje tudi v Buenos Airesu. Najbolj pa je -postal znan v svetu slučaj neke a-meriške televizijske igralke Sherri Fiinfcbine, matere štirih otrok, ki je1, v pričakovanju petega jemala thalidomide. Ta igralka je iz strahu pred posledicami zahtevala odpravo svojega nerojenega otroka od zdravnikov v ZDA in ker tega ni mogla doseči tam, je odletela s svojim možem na Švedsko, kjer so operacijo izvršili preteklo nedeljo.
O tem zločinu je še isto nedeljo zvečer vatikanski radio. ■ povedal naslednje: „Moralno in objektivno je bil izvr-
se kakršnega koli sestanka udeležbi tu- | šen zločin, toliko bolj, ker se je izvr.
di odposlanci iz domovine- Zato pa ima- j šil zakonito. Nagibi, ki naj bi ta zločin
jo demokratični Jugoslovani v svobod-; opravičevali, ne opravičujejo. Ni prav
nem svetu toliko bolj dolžnost, da med j nobene gotovosti, tudi ni mogoče nikdar
seboj sodelujejo v demokratičnem, duhu, j dvomiti, da rojeno bitje ne hi bilo člo-
t. i. da se bore predvsem za obnovitev i
, ,v	vsaj v Evropi splosno priznano in po
demokratičnih svoboščin doma. Kdor	,	.
.......	. ,	.	- . .	, katerem bi se lahko Jugoslovani rav-
koli tako sodelovanje preprečuje iz oseb- ,.	- ,	,	„ v
.	,. j, .,	, .,	. nali, namreč načelo narodne samoodloč-
ne nestrpnosti ali drugih osebnih razlo- ,	_	,	......
.	....	.	7	...	. 'be. Seveda je treba takoj -pristaviti, da
gov in ambicij, si nalaga veliko odgo-
&	.	v. ,	: se to načelo nanaša samo n,a področje,
vernost m povzroča neizmerno škodo- , .	.__ .	, ,.	, .
r	.	i kjer ima prizadeti narod vecm-o, ne pa
Odziv odločilnih ljudj na svobodnem : na SVojovoljno določene meje.
Zahodu je lahko samo nepotrpežljivost, Jugoslovani imamo drug z drugim zdolgočasenost in celo zaničevanje, če l7labe izkušnje, tako da je zaradi njih se cela vrsta skupin in skupin'c — ali previdnost v medsebojnih odnošajih celo posameznikov hodi k njim pri- upravičena. Danes se človek nehote na-toževat druga nad drugo, obenem ko smehne) če bere 0 tem> kako- naivno je vse zatrjujejo, da so do kraja demokra. . mec] prvo svetovno vojno prečanski Ju. tične. če bi bile zares demokratične, bi t goslovanski odbor slepo zaupal Pašiču zlahka našle skupno osnovo za delo, bi j in ni zahteval nobenih jamstev, da bodoča Jugoslavija ne bo isiamo povečana Srbija./ Toda človek se tudi zgrozi, kadar sliši, kako so med drugo svetovno vojno odgovorni ljudje v Lcndonu padli v nasprotni ekstrem in sploh niso več hoteli govoriti drug z drugim, tako, da so jih vodilni zavezriki, ki so imeli tudi še druge stvari mimo reševanja srbsk-o-hrvaškega spora, b!'i siti do grla in 30 se končno odločili za Tita-
Kakor je bilo naivno .romantično navdušenje, tako je dandanes, da se milo ’zrazimo, nerealistično, če jugoslovanski
fizično stanje matere,.če bi se rodil .-pohabljen. Otrok je bil umorjen, -kakor da bi bil napadalec, proti kateremu bi bila upravičena zakonita obramba.
Toda telo matere je naraven dom otroka, ki bo ¡rojen in tam otrok samo živi, tam, kamor ga je narava postavila, -da živi ter ga ni mogoče smatrati za bitje nasilja ali grožnje kateremu koli drugemu življenju.
Če zaradi njegovega -bitja in žitja grozi nevarnost drugemu, tudi njegovi materi, to ni njegova krivda, ker otrok-si ni niti želel niti zahteval življenja, da bi bil potem smatran kot napadalec in obsojen na smrtno kazen.
Pravijo, da obstajajo zakoni, kj dovoljujejo taka dejanja. Vsakdo ima .svoj koncept civilizacije, toda vsi se strinjajo v tem, da je osnovni cilj civilizacije človeška oseba.
Nihče ne dvomi, da se je to, kar se je včeraj zgodilo v Stockholmu, zgodilo zaradi človeških čustev, toda samo zanikanje resnice more predlagati umor iz človečanskih razlogov.“
Na Madžarskem so komunisti izvršili veliko- čistko v svoji „socialistični delavski stranki“ ter so bivša strankina tajnika pred revolucijo za zrušenje komunističnega režima v tej državi leta 195& Matijo Rakosija in Eme Geroja — oba (stalinista — ter njune pristaše izključili ’z stranke.
se zavedale, da so vsa druga vprašanja manj važna, in bi jih prepustila kasnejši odločitvam, sprejetim na demokratičen način.
Seveda je položaj v Jugoslaviji bolj zapleten kot v Španiji. Res je, da imajo tudj v Španiji katalonsko in baskijsko vprašanje in da je tudi muenchenslca resolucija predvidela avtonomijo z" sne in druge. Toda kljub temu je Španija neprimerno enovitejša kot Jugoslavija. Vendar pa imamo tudi za ureditev od-nošajev med narodi danes načelo, ki je
sosedje odklanjajo visak medsebojen pogovor, vsako sodelovanje in vsak skupen nastop -ter mednarodne konference izrabljajo sam,o za javno pranje obojestranskega umazanega perila. To je še posebej neupravičeno, ker je vedno več demokratičnih Jugoslovanov, pripadnikov vseh jugoslovanskih narodov, ki priznavajo pravico vsakega naroda do samoodločbe na njegovem lastnem ozemlju. Trmasto odklanjanje vseh stikov in govorjenje o neodvisnih državah brez ozira na sosede, je v teh okoPščinah podobno krojenju medvedje kože, preden je medved ujet. Tako ravnanje je tudi precej nepopularno in celo smešno v, času, ko v Evropi nacionalizem ni več absolutno- merilo za vse.
Makedonci, muslimani, Hrvati, Srhi in Slovenci bi se morali zamisliti nad španskim zgledom, ker se utegnejo sami kmalu znajt; v podobnem položaju, v kakršnem so sedaj Španci.
Ali se bomo znali nanj odzvati s takim dostojanstvom, in politično modrostjo, s kakršnim so se Španci?
Ljubo Birc
V	Brazilu so se predsednik republike dr. Goulart, predsednik vlade Bro-chada da Rocha in predstavniki večinskih strank v parlamentu -sporazumeli, da naj bo plebisrit, s katerim naj se ljudstvo izjavi o obliki vladavine, ki jo hoče imeti, v aprilu mesecu prihodnje-
Seja Sveta ameriških držav, ki bi bila morala razpravljati o ameriškem predlogu glede stališča vojaških udarov v državah Južne Amerike, je odložena.
V	Italiji je policija aretirala biv. nri-nistra v De' Gaullovi vladi Soustella, ki se je s predsednikom francoske republike razšel zaradi njegove alžirske poi litike' ter hi v zvezi s1 tajno teroristično francoskp armado. Francoska vlada je
V TEDEN
ob novici o aretaciji Soustella v Italiji izdala vsem obmejnim stražnicam naročilo, da morajo Soustella aretirati, če bi skušal priti v Francijo. Soustella se otepa tudi avstrijska vlada, in je naročila svojim obmejnim Stražnicam, da ne smejo dovoliti vstopa S-oustellu v Avstrijo. Avstrijska vlada namreč noče imeti nobenega nesporazuma s francosko vlado, ker prosi za sprejem Avstrije v Skurpni evrop&ki trg.
Kancler dr. Adenauer in predlsednik angl. vlade Mac Millan se bosta sestala j koncem prihodnjega meseca. Raz-prav-i Ijaia bosta o rešitvi spornih vprašanj | med Skupnim evropskim trgom in angl-¡vlado glede sprejema Anglije v Skupni 1 evropski trg.
I® aivljeiija Isa dogajsaasj« v Æ/rgeiatlm!
Imenovanja ¡novih vojaških poveljnikov
V zadnji številki smo poročali, da je -bil v iskanju izhoda iz krize v suho-zemski vojski imenovan za državnega tajnika za vojsko general José Octavio Cornejo Saravia, ki si je po imenovanju na novi položaj takoj izbral sodelavce. Tako je bil določen za drž. podtajnika za vojsko general Carlos A-Caro, za glavnega -poveljnika vojske Juan Carlos Lori0 in za šefa glavnega gen. štaba general Carlos J. Tûrolo.
Razen imenovanih je bilo določenih še več novih vojaških poveljnikov.
Nepriznavanje
Vojaški krogi, ki niso naklonjeni generalu Toranzu Montera, glavni o-sebnosti v zadnj; vojaški krizi, z imenovanjem, nekaterih vojaških osebnosti na no\e položaje niso zadovoljni. To nezadovoljstvo je prišlo do izraza zlasti v generalnem štabu in na Višji vojaški akademiji, kjer je 120 višjih častnikov izjavilo, -da ne priznavajo za šefa 'generala, ki je bil „upornik“. Zaradi tega je bilo imenovanje grala. Turola za šefa general štaba razveljavljeno. V Salti so častniki tamošnje garnizije zaprosili za 30 dnevni dopust in premestitev na druge položaje, kakor hitro so zvedel, da se poveljnik garnizije Toranzo Montera vrača v Salto. Bili so namreč ¡proti njegovi akciji, ki jo je začel v Jujuy.u, nato pa nadaljeval in zaključil v Bs. Airesu. Slična poročila so tudi še od drugod.
Poslanica drž. tajnika za vojsko vsem garnizijam
Drž. tajnik za vojsko general Saravia je razposlal poslanico na vse vojaške 'garnizije v državi. V njej navaja, da je državo pravkar -znova pretresala težka kriza. Ljudje so se že navadili zatrjevati, da je do nje prišlo izključno zaradi dogodkov v vojski. General Saravia pa naglasa, da je to velika napaka, kajti ti dogodki so samo posledica težav, v katerih je država. Zato je nujno, da država čimprej najde pot reda, dostojnosti, resnice in dela in ppepreči neprestane žrtve, ki jih mora dopirinašati vojska, ker mora te cilje iskati sama. Zatem pa nadaljuje takole: „Nujno je, da se ve enkrat za vselej, da vojska živi in bo živela v spoštovanju etičnega čuta, načel ter idealov, ki so prevevali osvobodilno re-i volucijo. Zato ni sofizma, ki bi ¡se lahko vrinil v ta koncept z namero, da bi ga razbil- Vsak dan ¡bolj bo vojska strnjevala 'svoje vrste v obrambi tega j stališča, ki je tak, kakor ji ga nare-j kuje zgodovinski razvoj nad vsem dru-; gim razmotrivanjem. V izvrševanju
j tega poslanstva, ki se strinja z demo. j kratiskim čutom prebivalstva, se bosta utrjevali vera in disciplina. Vojska bo nastopila z vso odločnostjo, če bi se v državi pojavila samo senca povrnitve tistega, kar ne sme biti. Odgovornost za nastanek takega stanja pa ne pada na vojsko, ona ¡smati’a samo za svojo dolžnost, da ga odstrani, kadar se pojavi.“ .
Očitki gen. Senoransa predsedniku
Gen. Edvard Senorans, intimni prijatelj in tovariš pok. gen. Lonardija, šefa osvobodilne revolucije, k; je bil med -zadnjo krizo imenovan za drž. tajnika za vojsko, pa je dal 0stavko takoj, kakor hitro je zvedel, da je predsednik dr- Guido proglasil premirje med obema taboroma v voj.ski, je objavil vsebino pisma, ki ga je poslal predsedniku dr. Guidu. V njem izjavlja, da vso .pohvalo z njegove strani odklanja ter je ne sprejema. Na eni strani zato, ker je ne zasluži, na drugi strani pa, da niso združljive s predsednikovim zadržanjem prot; njemu v zadnji krizi.
V nadaljnih izvajanjih gen, Senorans izreka predsedniku tako težke očitke, da nekateri listi ne izključujejo možnosti, da ga bodo zaprli.
Min. Alsogairay zahteva od vlade jasno in odločno besedo
Po zadnji krizi v vojski je spregovoril tudi min. za gospodarstvo, inž. Alsogaray- Od predsednika 'je zahteval, naj takoj skliče ..sejo ožjega kabineta, ki naj razpravlja o ustavnem stanju v državi, časnikarjem je dal pismeno izjavo, v kateri naglasa, da je nujno, da vlada takoj podvzame korake in nemudoma vzpostavi red, disciplino in redno poslovanje ustanov. „Jasno je treba povedati, kaj hočemo,“ pravi dalje, „in kaj je dolžnost vsakega, da stori. Večina mu bo sledila in ga podprla. Tisti, ki sedaj nimajo prave orientacije, bodo jasno spoznali, kje je pot zakonitosti in demokracije. Tisti pa, k; se bodo tem opredelitvam uprli, bodo upor. niki in bodo morali tudi nositi vse posledice državnega udara. To ja treba ugotoviti in s tem stanjem, končati. Kajti gospodarstvo in svobodne delavske ustanove ne morejo delovati, če ne uspeva demokracija in če ni zaupanja ter politične stalnosti. V tem primeru je treba iti naravnost v totalitarno gospodarstvo in sindikate razpustiti.“
Bolj jasno min. A lsoga;r^y n; mogel govoriti-
Seja vlade
Seja ožjega kabineta, ki jo je zahteval minister za gospodarstvo ing. Al-(Nadaljevanje na 2. strani)
Slovenski domovi
Prav lepo število jih je povsod, kjer žive slovenski izseljenci v svetu. V krajih, kjer so bolj strnjeno naseljeni, so nastala v zadnjih desetih letih že kar dela slovenska naselja. Tako zlasti na področju Velikega Buenos Airesa v Argentini.
Poleg lastnih domov so si pa slo. venski ljudje v svetu, kjer je bilo to le mogoče, postavili tudi skupne slovenske domove, ki so žarišče izseljenske slovenske demokratske dejavnosti-
Težnja po lastnem domu je povsem naravna. Pri izseljencu je pa po njem. še večja in še bolj upravičena, kajti v njem dobi človek, ki mora živeti daleč od svoje rojstne dežele in sredi tujega okolja ter vzdušja, ne samo počitek po napornih vožnjah in tovarniškem delu, ampak tudi del domovine. V svoji hiši dobi svoje ljudi, svojo družino, s katero se pogovori v lastnem jeziku. Tako so slovenski domovi tudi .majhna narodna zavetišča sredi tujega okolja, v katerih se ohranjajo slovenske narodne in verske tradicije.
Toda slovenske hiše, slovenski domovi, ne smejo biti slovenski samo po lastninski listini, ampak mora tudi vsa notranja oprema taka, da bo sleherni člo. vek ob vstopu vanj, spoznal, da je to resnično slovenski dom.
Kaj naj torej da tisto -obeležje našim domovom, da bodo res slovenski?
Slovenci smo veren narod. Zato si slovenskega doma brez podobe Brezjanske Matere -božje in brez križa ter slovenske molitve splo-h rnisTti ne moremo. Sleherni slovenski dom mora dalje govoriti o naši narodni zavesti, o zakoreninjenosti v slovenski tradiciji. Zato 'na-j imajo ’slovenski domovi tudi -slike zaslužnih slovenskih mož. Hvala Bogu, dostj nam jih je dal B-o-g, da so lahko vodili modro naš narod versko, -politično in kulturno- Sliko tistega zaslužnega slovenskega m-oža, ki je komu najljubši, naj -obe-si v svojem stanovanju. Na rojstno deželo, na domovino, naj nas dalje po stanovanjih spominjajo lepe pokrajinske slike iz Slovenije. Naj bo v slcveski hiši tudi kak spominček od doma. Morda kaka skrinjica ali kaj podobnega, kar je lep okras vsakemu domu. Pri op-renv svojega stanovanja, hiše s slikami, -segajmo p-o- umetninah slovenskih izseljenskih upodabljajočih umetnikov. Hvala Bogu, kar lepo število jih imamo v svobodnem -svetu, ki se lepo razvijajo in ustvarjajo vedn-o- lepša dela. V naša stanovanja najprej njihove slike!
Pa še nečesa ne sme manjkati v slovenskem domu. Slovenske knjižnice, t. j. zakladnice slovenskih leposlovnih del, slovenskega duha, slovenske kulture. Zato moraj-o- prihajati v slovenske domove, slovenski časopis, slovenska kulturna in verska revija, slovenska -knjiga. To je nujno potrebna vsakdanja duhovna hrana za slehernega slovenskega -’zseljehca, če h-očemo ostati
Svetovno izseljensko romanje
Rim, 10. avgusta
Med številnimi inozemskimi romarji, id ne-prestano prihajajo v Rim, je- v prvih dneh avgusta Vzbujalo posebno pozornost romanje izseljencev iz raznih držav n-a svetu. B'lo je od 3. do 7- avgusta v proslavo 10-letnice izdanja apo. stol-ske konstitucije „Exul familia“, s katerof je- dne 2. avgusta 1952 papež Pij
XII.	uredil dušno pastirstvo za izseljence in -begunce v evropskih in prekomorskih državah.
PRIHOD ROMARSKIH SKUPIN
Posamezne begunske in izseljenske -skupme raznih narodnosti so začele prihajati v Rim že ob koncu julija. Zlasti iz prekomorskih držav. Tako sta iz Argentine prispela ravnatelj tamošnjih slovenskih dušnih pastirjev g. Anton Orehar in g. župnik Stanko škrbe. Skupino Slovencev ;z Amerike j-e vodil g. župnik -dr. Farkaš iz Bridgeporta, iz Kanade eal. duhovnik Ceglar, iz Anglije g. Ignacij Kunstelj, iz Francije gg. Ignacij Čretnik, Stanko Kavalar i-n Ciril Lavrič, iz Belgije in Holandije gg. Vinko Žakelj in Franc Kokel, iz Zahodne Nemčije g-g. Ciril Turk in dr. Felc, iz Avstri-je 'gg- Anton Miklavčič in Janez Hafner. Iz Koroške so prispeli pevci Sl-oVenskega pevskega zbora Gallus pod v-odstvom dr. Vrbnca, ki je vodil zbor v odsotnosti dr. Cigana, ter salezijanska duhovnika- Alojzij Lulskar in Silvo Mihelič. Iz Španije je pa prišel salezijanski duhovnik g. Urfoanek. Romarskih slavnosti se je ves čas udeleževala tud; slovenska sku-pina iz Rima pod vodstvom g. d-r. Pavla Robiča, -slovenskega zastopnika v Vrhovnem, izseljenskem -svetu pri konzistorialni kongregaciji.
ZAČETEK ROMARSKIH IZSELJENSKIH SLOVESNOSTI
Romarske izseljenske slovesnosti -s® se začele v soboto, 4. avgusta, v baziliki Marije Snežne. V njej je bilo nad
5.000	'zseljencev raznih narodnosti. Vse -so bile v skupinah. Pred vsako -je bil napis dotične narodnosti. -Slovenski izseljenci so bili zbrani pod vodstvom g. dr. Robiča.
V baziliki je imel mašo ob pol 9 tajnik k-onzistorialn-e kongregacije, pod katero spadajo izseljenci, kardinal Karel Confalonieri. Po evangeliju je imel tudi govor o skrbi kat. Cerkve za izseljence. Izseljence je -opozarjal na Jezusa, kj -je bil -sam, begunec, sam žrtev preganjanja. Vse je pozival,' naj v novih državah -ostanejo zvesti Cerkvi in naj žive krščansko življenje, s tistimi pa, ki so že dolgo let loče-ni od svojih dragih, je p-a iskreno sočustvoval.
narodno zavedni in razvijati slovensko kulturno dejavnost še naprej-
Tako si zamišljam® slovenski dom v svetu, da bo tudi po notranji -o-premi, po vsem vzdušju slovenski. Takšni naj bodo slovenski domovi. Pa ne samo po-13-amezn'kov, ampak tudi skupni slovenski domovi.
10
V	v
Iz političnega življenja jugoslovanske
#
emigcaeije
„Nobena država ne sme biti sama sebi namen“
Pristaši Hrvatske kmetske stranke v Ksrfiadi eo imeli 17. junija v m-es-tu Vancouver V. hrvatski dan. Začel se je z mašo za pok. -zagrebškega n. A ■ --ofa kardinala dr. Stepinea, nato pa so razne skupne izvajale točke kulturnega in družabnega spo-reda.
Za t0 hrvatsko narodno slavnost v Kanadi je izšla tudi posebna spominska knjiga, za katero j-e napisal predsednik Hrvatske kmetske stranke dr. Vladko Maček članek pod naslovom „Temelji hrvatskog seljačko-g pokreta“.
V uvodu omenja delo bratov Antona in Štefana Radiča med hrvatskim kmetskim slojem in potrebo, -da je bila pred 57 leti ustanovljena Hrvatska kmetska stranka kot politična stranka. Zatem pa nadaljuje tak-ole:
„Jasno je, da je b’la HSS trn v peti vsem protinarodnim režim.om ter so jo preganjali od ustanovitve pa vse do danes. Preganjali so jo že v času raznih avstroogrskih vlad. Preganjanje s-e j-e pojačalo v času jugoslovanskih kraljevih režimov, v Ča.su ustaškega režima, vrhunec je pa doseglo pod sedanjim komunističnim. Hrvatska kmetska stranka je bila v kraljevi Jugoslaviji trikrat ra-zpuščena, četrtič pod ustaskim režimom takozvane Nezavisne države hrvatske. Jasno, da je ostala razpuščena tudi pod komunističnim režimom.
Razpust HSS pa pomeni samo to, da je bilo preprečeho delovanje njenih organizacij, nihče pa ne more ov-rati
duha, ki ista ga vsadila naša učitelja Anton in Štefan Radič v duše in srca hrv. kmetov.. Nihče ne more zavirati težnje hrvatskega naroda po svobodi tako človeka-posameznika,. kakor tudi naroda kot celote v l-a-stni državi, ki mora temeljiti n-a pravičnosti i;n človečnosti proti vsakemu svojemu državljanu brez ozira na narodnost, vero ali politično mišljenje.
Toda vidimo, -da danes, posebno v emigrariji, mnogi ljudje, ki ob vsaki priložnosti poudarj-ajo pravico hrvatskega naroda do lastne države, ne upoštevajo dejstva, da nobena država ne sme biti sama sebi namen. Vsaka država mora biti samo posoda, da se v njej hranijo duhovne in telesne vrednote vsakega poedinega človeka.
Država brez pravne, kulturne in go-isip-odarske vsebine, bi bila posoda, ki ¡samo bobir, toda od nje nihče nima koristi. Če pa praznino take posode samo še napolnijo nasilje, kri in solze, tedaj ne samo, da nikomur ne -koristi, ampak postaja 'prokletstvo tako za človeka po-edinca, kakor tudi za narod kot celoto.
To velja za vsak narod in za vsako državo, pa tudi za našo Hrvatsko brez ozira na to, če ji dodamo zveneči nasl-ov „nezav‘sne države“ ali pa še bolj zveneči ha-slov „ljudske republike“. Zato vsi pravi pristaši Hrvatskega kmetskega gibanja, boreč se za svojo samostojno hrvatsko državo ne smejo nikdar pozabiti na globoko misel našega učitelja Štefana Radiča: da samo iz pravice in mira, svoboda izvira“.
IZSELJENCI ZBRANI OKOLI SV. OČETA
V nedeljo, 5. avgusta, šo se izseljenci iz vseh delov sveta zbrali v -baziliki -sv. Petra, v kateri je imel ob pol 8 mašo kardinal Pavel Marella, dekan te bazilike in bivši -papeški nuncij v Franciji. Med mašo s® prepevali izseljenski romarji, nekatere dele so pa razlagali v več jezikih. \
Po maši so ob pol 9 prinesli v baziliko papeža Janeza XXIII- Njegov prihod so vsi pozdravili z navdušenim ploskanjem. Ko je papež sedel na prestol ob oltarju sv. Petra, ga je pozdravil tajnik konzistorialne kongregacije kardinal Confalonieri ter je vrhovnemu cerkvenemu -poglavarju predstavil zastopnike 25 milijonov izseljencev in beguncev v vse-m -svetu.
Papež Janez XXIII. je nato izseljenske romarje tudi nagovoril z daljšim govorom. V njem je med drugimi prikazal -dosedanje delo Cerkve zanje-, omenjal delo za bodočnost in poudarjal velik problem emigracije. Omenjal je naseljevanje emigrantov po raz-rih državah, ki postajaj-o- njihove nove domovine in y katerih ¡si na novo urejajo domove in življenje. Izraža željo, naj bi oblasti povsod tem revežem pomagale premagovati velike začetne težave in naj bi se vključevanje emigrantov v življenje -n-ov h -domovin izvrševalo brez nasilja. V nadaljnjih izvajanjih je omenjal delo katoliških misijonarjev v emigrantskih skupinah in potrebo po stalnem sodelovanju med župnijami, odkoder ljudje odhajajo, in tistmi, v katerih se naseljujejo, da 'bodo emigranti v pravi gostolubnoisti ¡res našli svoj novi dom, ki jinj| bo opora za stanovitnost v krščanskem življenju.
Končno je za vse izseljence prosil sv. Družino, naj jih varuje, zatem, pa podel 1 -apostolski blagoslov vsem navzočim, njihovim svojcem i-n višem, ki skrbijo za blagor izseljencev.
Po govoru je papež Janez XXIII. odšel k po-sameznim narodnostnim skupinam., ki so mu izročale simbolične darove. V imenu slovenskih izseljencev so mu tri dekleta v narodnih nošah izročila kelih, dve steklenici mašnega vina in slovenski oe-kar, v katerem go bili nageljni, roženkravt in rožmarin.
AKADEMIJA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
Istega dne so se slovenski izseljenci ob peti-h popoldne zbrali v argent'nski cerkvi, kjer so imeli pete litanije Matere božje. Imej jih je g. -p. dr. Prešeren. Po litanijah j-e pa bila v cerkveni dvorani pozdravna akademija. Na njej je povzel prvi besedo dr. Pavel Robič ter pozdravil rojake, id -so se z-brali v Rim.u iz vs-eh delov isveta. P-oudaril je, da jih Slovenci v Rimu sprejemajo kot drage goste z vso toplino srca. Za njim je govoril -o pomenu papeške konstitucije „Exul familia“ za -zseljence g. Ignacij Kunstelj iz Anglije. Naglašal je, da hoče ta konstitucija doseči to-, kar je slovenska mati ved-no prosila svojega otroka ob -odhodu v svet: „Ra na Boga ne pozabi.“ Naslednjo to-čko so imeli slovenski pevci iz Koroškega. Lepo in občuteno so zapeli več pesm;. Udeleženci akademije sp nato dobili spominske podobice Brezjanske Marije z molitvijo izseljencev k Materi božji, kakor jo je sestavil prejšni papež Pij XII. Prav tako so dobili vsi rojaki slovensko besedilo 10- postaje križevega pota, ki ga je zvečer molil slovenski zastopnik ter 'govor kardinala Ferrettija,. kj ga je imel naslednji dan.
¡Po končanem sporedu is»- slovenski izseljenci ostali še dalj časa v prijetnem pomenku z v’dnitni' slovenskimi rojaki v Rimu gg. dr. -Robičem, p. Prešernom, mons-ignorji dr. Jezernikom, dr. Belejem, Bavdašem, g. Marjfom. Kranj, cem, slovenskimi šolskimi sestrami ift drugim! redovnicami.
ARGENTINA
(Nadaljevanje z 1. strani)
sogaray, je- bila ¡prejšnji četrtek. Na njej je potrdila gospodarsko politiko, ki j-o je napovedala dne 16. julija, kar predstavlja podporo vlade v-scm ukrepom,, -ki jih izda Svet ministrov gospo-
KRIŽEV POT V KOLOSEJU
Večerna''prired’tev izseljencev je bila v Koloeeju, t- -j- na tistem prostoru, kjer so prvi kristjani dajali svoja življenja za Kristusa. Prizor, ki ga je nudila zbrana množica na ogromnem kolo-sejskem prostoru, je bil mogočen. Na sredi Kolo-seja je bil postavljen .visok križ, -ogrnjen z bel'm prtom, ob njem so stali zastopniki posameznih izseljenskih narodnostnih skupin, ter so v svojem jeziku molili premišljevanja za posamezne p-ostaje križevega pota. Za Slovence je bila določena 10. postaja. Pred njimi so bTi med dragimi Kitajci, Slovaki, Poljaki. Zbrana množica je pri vsaki postaji molila latinsko Očenaš in Zdravo Marijo. Ko so bile končane vse postaje, so vsi dvignili goreče sveče, ki so jih ves čas držali m-e-d molitvijo križevega - pota v rokah, in mogočno zapeli pesem Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, nadškof msgr. Canpino, -prisednik kon--zis-torialne kongregacije, je pa vsem podelil blagoslov-
MAŠA ZA MOLČEČO CERKEV
V ponedeljek, 6. avgusta, je bila ob 8 v baziliki sv., Pavla maša za molčečo Cerkev. Imel jo je kardinal Ferretti, biv. prisednik konzist. kongregacije pod papežem. Pijem XII.,, ko je bila izdana konstitucija „Exul familia“. Poudarjal je med drugim veselje, da je lahko med izseljenci, od katerih ima vsaka skupina „svojega Heroda in Egipt, kjer mora živeti, toda ima tudi Jezusa, ki jih s svojim angelom varuhom, brani. Vse poziva, naj ,se pri tej maši spominjajo Cerkve molka, -ki ni Cerkev smrti, ampak življenja“.
Med mašo so posamezne narodnostne -skuipine zapele pesem . v svojem narodnem jeziku- Slovenski izseljenci so pod vodstvom pevovodje Silva Miheliča močno zapeli pesem „Marija, skoz življenje“, ob koncu maše p-a vsi izseljenci skupaj vsak’ v svojem jeziku Lurško pesem-
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
'Dne 6. avgusta popoldne je bila zaključna prireditev v proslavo UHetnice konstitucije „Exul familia“. Bila je v športni palači pri Milvijskem mostu. Nanjo so ¡prišle o-dlične cerkvene osebnosti. Navzoči so bili med -drugimi kar--d'nali Confalonieri, Ferretto, Marella, Pizzardo, Aga-gianian, 14 škofov, rimski župan Klavdij Della Porta, predsednik medn. katol- izseljenskega odbora James Norris, škof tnlsgr;. Bal-delli, predsednik Papeške dobrodelne ustanove. Govorili so kardinal Confalonieri, rimski župan, predsednik medn. kat. izse. dobrodelne ustanove. Škoda, da so zvočne naprave slabo delovale.
Posamezne narodnostne skupine so v glavnem nastopile s folklornimi točkami. Posebno so se postavili Slovaki in Litvanri, Slovenci in Italijani -so nastopili is ¡pesmimi. Slovenska skupina,, ki so jo sestavljali pevci pevskega zbora iz Koroškega, so prišli na oder v narodnih nošah z veliko rdečo „marelo“, zapeli so pa pesmi Završki fantje in Žabe.
S' to prireditvijo je hiia uradno zaključena proslava 10-letniee izdanja papeške konstitucije „Exul familia“.
Naslednjega ¡dne so- slovenske izseljenske skupine že ’ začele odhajati iz Ritna. Prva je odšla v torek zjutraj v Angljo, -druga pa v sredo. Vsi pod vtisom mogočnih doživetij mednarodnega izseljenskega ¡romanja, ki je v večnem mestu združilo in zbralo izseljence vse. ga eveta, da so -se ob vrhovnem cerkvenem ¡poglavarju še bolj čutili kot bratje in sestre v Kristusu-
KAJ PRAVITE?
Ko se srečamo na obiskih ali na prijateljskih Sestankih in zapojemo, mnogokrat -opazimo, kako -po prvi kitici pesem zamre, ker ne znamo več besedila. Posebno' še, kadar so v družbi mladi fantje in dekleta.
Ob tak‘h prilikah se spomnim,, kako je bilo pred leti na Primorskem, ko so oblasti pod' fašističn-o- vlado zaprle slovenske šole in društva, ustavile slovenski tisk, -prepovedale slovensko petje v javnosti (Petje je bilo dovoljeno samo v cerkvi).
V tisfh žalostnih dneh je začela ¡slovenska narodna pesem ugašati. V vinogradih in brajdah je mladina že zapela kakšno italijansko popevko.
Takrat so voditelji slov. -manjšine ¡skrivoma tiskal) prenrosto m drobno knjižico „Barčico“. V njej so bile naše najbolj znane narodne pesmi- Knjižice so se pojavile po vsej deželi. Nihče ni
| vedel, -od kod so prišle. Organist je do. i bil večjo z notami. Uspeh se je kmalu j pokazal. Mladina je z veseljem segala po „Barčici“ in kmalu se je med trtami korajžno oglasila ona: „Prišla bo pomlad.“
Ali ne bo tudi -naša mladina v tujini kmalu -segala po tuji pesmi ? Mlad človek občuduje uspehe naše narodne pesmi v svetu, ko -jih izdajajo na ploščah pri mednarodnih založbah, ali ko bere o koncertnih uspehih, nima pa vsalkdo ,pri roki besedila, ki počas5 izginja v pozabo-. Ali ne bi bilo potrebno dati -predvsem našim večjim dekletom in fantom tako, pa čeprav preprosto pesmarico v ¡roke ?
Zdaj je še čas in tud? vem, da bi marsikdo starejših pri taki- stvari s srcem sodeloval.
A- K.
darskih resorov — in končno paziva narod, „naj opusti vsa nesoglasja, vse strasti in naj se l-oti konstruktivnega dela, da bi vsemu svetu in samim sebi dokazal, da je republika sposobna, da podvzema take napore in sama dopri-naša žrtve, ki jih zahteva sedanji čas“.
Na iseji ožjega kabineta sta dala izjav) o sedanjem položaju v državi tudi državni tajnik za mornarico kontraadmiral Clement in drž. tajnik za vojno letalstv-o brigadir Rojas. Oba sta zatrdila, da bosta vojna mornarica in letalstvo z vsemi razpoložljivim) sredstvi branila zakonitost sedanjih vladnih oblasti in poudarila, naj ne bo o tej odločitvi nobenega dv-onia.
Drž. tajnik za vojsko gen. Saravia je o tem -stališču vojne mornarice ter letalstva še isti večer obvestil sedanje vojaško vodstvo.	-j
Za vojsko policija
Med zadnjo vojaško krizo je Argentino zadel še drug hud udarec. V Bs. Airesu je zgorela velilÿa elektrarna, ki dobavjja električnj tok južnemu delu -mesta — železnici Sarmiento in eni od petih podzemskih železnic ter zalaga z njim. vso industrijo v mestih od Bs. Airesa pa vse do La Plate. Vsi ti kraji so ostali brez električnega toka in brez vode. Prizadetih je bilo okoli 2 in pol milijona ljudi. Po začetnih izrednih težavah se sedaj Istanje počasi zboljšuje, ker so -začele tok v te kraje dobavljati druge elektrarne. Da bi pa tovarne lahko Obratovale in da bi delavstvo imelo zaslužek, so oblasti -odredile povsod velike omejitve uporabe električnega toka.
Prvi gasilski avtomobil iz Bs. Airesa je vojska pustila, da je čez most preko reke Riachuelo nadaljeval vožnjo do mesta požara; na drugega ,pa je streljala. Pri tem je bil ubit šofer gasilskega avtomobila, šef zvezne policije kapetan Green je ostro obsodil ta dogodek in zatrjeval, da so vojaki streljali, ne da bi prestrelili gume, ampâk naravnost v gasilce. Zahteva) je preiskavo. Skupina mlajših policijskih častnikov p-a j'e smatrala, da nji-hovf predstojniki niso zad-cisti odločno branili časti policije, ko je padel v izvrševanju dolžnosti eden njenih članov. Vsi policijski komisarji so -pa izrekli tako -šefu, kakor njegovim sodelavcem popolno zaupanje- Zadeva z umorom, -šoferja gasilskega avtomobila med policijo - ih vojsko šfe ni povsem, razčiščena.
Ostavke v vladi
Že v zadnji številki smo -omenili, da je v zvezi z zadnjo krizo v vojski odstopil minister ¡za narodno obrambo dr. José Cantilo... Istočasno je odstopil tudi notranji minister dr. Adrogué. Pred-eedirik oistavk obeh ministrov ni sprejel,, toda ostavko obrambnega ministra je nazadnje moral, ker je ta odločno vztrajal pri njej. Utemeljil jo je pa z dejstvom, da ni mogel doseči edinstva med oboroženimi ¡silami, t. j. cilj, ki si ga je postavil ob prevzemu, tega resora, zadnji dogodki da pa so sploh izključili možnost, da b; do tega moglo priti. Poudaril je tudi, da je še prepričan, da je za državo demokracija najboljša oblika vladavine, oborožene isile, da pa so ■ resnično zadnja obramba, na katero, „država lahko računa.
I
Razpis notranjega posojila
V ponedeljek se j'e začelo, podpisovanje -petmilijardnega notranjega posojila. Ob tej priložnosti je min. za -gospodarstvo ing. Alsogaray govoril ,po radiu, Naglasa) je-, da je to. posojilo, izrednega pomena za obnovo države. Pri tem posojilu ne gre za financiranje javnih del, tudi ne za plače drž. uredništvu, ampak za mnogo več: Po polsojilo naj pokaže, ali je Argentina znova priprav-, ljena istop-iti na pot napredka in blagostanja ali se bo pa še globlje pogreznila v gospodarski prepad. Dalje je na--glaišal, da je posojilo ¡razpisano v najtežjih trenutkih argentinske zgodovine. Za dosego postavljenega cilja je na razpolago samo eno sredstvo: delo in to delo vseh. Gospodarski razvoj zahteva delo, svobod-o, smisel za varčevanje. ’Visega -tega pa ni mogoče doseči v vzdušju nereda in politične anarhije. Da bo inozemstvo znova priskočilo na pomoč, je predpogoj, da bo dobilo znova zaupanje v državo. K temu p-a ne pomagaj!» peri-odičihe revolucije, državni udari, -generalne stavke in spreminjanje gospodarske politike. V nad- izvajanjih je ostro obsodil tkzv. -gol-piiste, ¡t. j. prevratnike v vojski in izven nje.
Ustavitev peronističnega dnevnika
Oblasti so prejšnji ponedeljek ustavile nadaljnje izhajanje peronističnega dnevnika „Democracia“. V utemeljitev svojega nastopa proti omenjenemu listu navajajo, da je bilo pisanje „Democra. cije“, takšno, da je predstavljalo hujskanje javnosti na upor proti zakonitim oblastem.
'Ilovice iz Sfojvenii
LEPO SLOVENSKO ROMANJE K LURŠKI MATERI BOŽJI
Iz poročil gozdarskih strokovnjakov v Sloveniji je razvidno, da se rak na domačem kostanju stalno in nezadržno širi ter so zaradi te bolezni kostanjevi nasadi ogroženi po vsej Sloveniji. Pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi po Hrvatski, Bosni in Hercegovini. Prvič so to nevarno bolezen ugotovili leta 1950 v Panovcu na Goriškem.
V Ljubljani primanjkuje v turistični sezon; vodičev za inozemske izletnike in turiste. Turistične ustanove so zato pohvalile odločitev študentov geografije, da bodo med počitnicami nastopali kot vodiči in bodo tuje turiste, vodili ,po Ljubljani, ostalih delih Slovenije in po drugih republikah, jim razkazovali naravne lepote in pojasnjevali kulturne ter zgodovinske spomenike-
Pri Državni založbi Slovenije so v prevodu Antona Sovreta izšle v eni knjigi štiri Sofoklove tragedije , Kralj Oidipus, Oidipus v Kolonu, Antigona in Filoktetes.
Zavod za uprav0 nepremičnin občine Ljubljana-Cen'ter toži akademskega slikarja Franceta Zupana za izpraznitev zasilne shrambe na Žabjaku št. 14, v kateri hrani dragocena umetniška dela slovenskih slikarjev in kiparjev. Tako med drugim 5 Jakopičevih del, 3 Zajčeve skulpture,, 4 skulpture Toneta Kralja, po 2 skulpturi Franceta Kralja in Dolinarja, po eno Sedejevo ;n T. Kosa in še mnogo drugih kipov in slik. Samo njegovih je okoli 170. Shramba je vlažna in se umetnine v nj:h kvarijo. Iz tega razloga ga tudi toži mestna občina in pa zaradi tega, ker mislijo omenjeno hišo podreti- Za končno sodbo v tej zadevi še ne vemo, ker je bila razprava že ponovno prekinjena, ker sodišče še ni bilo ugotovilo, ali je inkriminirani prostor, v katerem akad. sl'kar Zupan hrani umetnine, shramba ali stanovanjski prostor. Zupan je na sodišču izjavil, da misli po smrti zapustiti vse umetnine državi.
Zgornja Savinjska dolina, ki po svojih naravnih lepotah spada med vedno!
bolj obiskovane turistične kraje v Sloveniji, namerava tudi v letošnji turistični sezoni privabiti čim več gostov s svojimi nizkimj cenami. Penzion stane dnevno 1000 d'narjev samo v Logarski dolini, v ostalih turističnih krajih kot Solčava, Gornji grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje in drugod se »pa giblje od 650 do 900 dinarjev.
Umrli so. V Ljubljani: Olga Jereb, roj- Čokelj, vdova višjega svetnika' gen. žel. d'r., Marija Tič, up o k., Marija Zupančič, Ivan Verbe, upok., Viktor Kokalj, polic, nadsvetnik v p-, Jože Smole, uslužbenec Uradnega lista, Fani Podgornik, roj- Petrin, Marija Pretnar, roj. Dekleva, Anica1 štrukelj, roj. Žiberna, Marija Hssler, roj. Korošec, Alojzija Ambrož, roj. Pohl, Mojca Stopar, Franc Hlače, upok., Ljubica Šmajgert, Marija Opačič, roj. Vrišer, Ježe C'rman, delovodja v p., Marija Habič, roj. Ertl, šivilja- SNG v p., Vincenc Jordan, Marija Wiindisch, roj. Kočar, Frančiška Rudolf, roj. Rotar, Malči čepar, roj. Steban, La-borantka, Zdenka Kruhar, strok, učiteljica, France Saje, Ernestina Windi_ sche-r 'n Jože Ločičnik, žel. uslužbenec iz Gorenjega pri Šmartnem ob Paki, Alojz Kurent, zlatomašnik, mestni župnik in dekan v Vidmu-Krškem, Janez Zabret v Mengšu, Franc Jrlerman, den-tist v Žalcu, Franc Orehek, tesar v Zg-Hotiču pri 'Litiji, Anton Klinar, uipok. v Koroški Bet, Janez Porenta v Virma-ših, Mihaela Ilc v Goriči vasi, Marija Mihelčič, roj. Klemenc v Planini pri Ra. kaku, Ivan Stanič, žel. upok. v Dev. Mariji v Polju, Rozalija Rozsman, roj. Csuka v Lendavi, Janez Porenta v V’r. maših, Ante Košmelj v Rakeku, Stane Lasič, šofer v Dragom.ljah, Marija Jere-le, roj. Dolinar v Zg. Gorjah, Marijan Bolte v Zagorju ob Savi, Ivan Vajevec, po staj enačelnik v p- v Dolskem, Leopold Knapfelj trgovec v Metliki, Anton Potočnik iz Rovt pri Podnartu, Janko Gruden v Zagrebu in Ančka Kamnar, roj, Jerman v št. Jakobu
Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa v Argentini imamo vsako leto dve vensko-narodnj manifesta«ji-romanji. Prvo- je maja meseca v največje argentinsko Manjino svetišče v Lu-jan, drugo pa je k Lurški Materi božji v Lourdes, ki je navadno avgusta meseca. Obeh se udeleži veliko rojakov.
Tako je bilo tudi v nedeljo dne 19. avgusta ob romanju v Lcurdes, na katerega je letos prišlo še. več rojakov kot druga leta- Poleg novih je bilo tudi veliko starih slovenskih naseljencev, primorskih in prekmurskih rojakov. Romanja se je udeležil tudi msgr. Hladnik-
Romarska pobožnost se je začela ob pol štirih popoldne pred lurško votlino z molitvijo nožnega venca, nato pa je bila mogočna procesija, v kateri je bilo tudi več deklet in fantov v narodnih nošah. Med procesijo so slovenski verniki prepevali litanije Matere božje. Po vsem vrtu je mogočno odmevalo petje slovenskih Marijinih pesmi ter -odpeva-nje g- Juraku, ki je izpred vothne po zvočniku vodil vso pobožnost.
Procesija se je nato zlila v zgornjo cerkev, ki so jo že precej uredili. Že dosedaj izgotovljena dela v baziliki kažejo lenoto tega velikega svetišča, ki ga bo imela Lurška Marija v Argentini.
V Marijini baziliki je imel pridigo
1 za romarje g. -župnik France Novak. Slovenske romarje je opozarjal na izreden pomen vesoljnega cerkvenega zbora1, ki se bo začel v začetku oktobra v Rimu z namenom, da bi prišlo do zedinjenja med kristjani. Naprošal jih je, naj molijo za uspeh tega vesoljnega zbora in naj ohranijo zvestobo papežu. Zvestobo pa naj ohranjajo tudi Katoliški akcjji in naj podpirajo njeno delo med rojaki, saj je to- ustanova papeževa, ustanova tudi naših škofov in stremi samo za tem, da rojake ohranja v zvestobi pravemu krščanskemu življenju, veri naših staršev in slovenskemu narodu- Tretja misel, ki jo je razvijal v svojem govoru, je pa bila prošnja, naj rojaki ostanejo zvesti tudi slovenskim duhovnikom, ki med rojaki delujejo.
Romarsko mašo za vse slovenske rojake v Argentini je imel g. dr. Alojzij Starc kot namestrik odsotnega direktorja slov. dušnih pastirjev, g. Ore-harja. Med njo je bilo ljudsko petje. Vodil ga je g. Jože Jurak ter po zvočniku tudi molil vmesne mo-litve.
Z molitvijo za uspeh vesoljnega zbora, za beatifikacijo Antona Mart‘na Slomška ter s podelitvijo blagoslova z Najsvetejšim, je bilo lepo slovensko romanje k Lurški Materi božji zaključeno.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Žrebam j« loterije umetnini,
ki jo je priredila Slovenska kulturna akcija kot VIII. kulturni večer, je bilo dne 17. avgusta zvečer v' Slomškovem domu v Ramos Mejii- Udeležilo se ga je lepo ševilo rojakov.
Večer je začel podpredsednik SKA dr. Tine Debeljak, nato pa je umetnostni zgodovinar Marijan Marolt povrial več humorističnih dogodkov iz življenja in delovanja dveh 'slovenskih umetnikov: Simona Ogrina in Jožeta Petkovška.
Naslednja točka, ki je 'bila na slpo-redu tega večera, je predvidevala umetnostni pogovor med Zorkom Simčičem in akad. slikarjem Milanom Volovškom. Ker pa je bil g. Volovšek zadržan in na večer ni mogel priti, so to nalogo opravili g. Simčič ter mlada slikarja Ivan Bukovec in France Papež. Med njimi in občinstvom se je razvil zanimiv razgo-,vor o dojemanju umetnin ter o upodabljajoči umetnosti sploh.
Za žrebanje slik, ki so jih podarili slovenski slikarji in kiparji v izseljenstvu, so bili v komisiji dr. Tone Šimenc,
Božo Fink in Vilko Cuderman, listke je pa vlekel Pippov Ivanček.
¡¡-Izžrebane so bile naslednje številke in njim pripadajoče umetnine: 107 — Tone Kralj: Sv. družina; 90 — Milan Volovšek: Carlos Paz; 778 — Tone Kralj: Kristus med bolniki; 536 — Tone Kralj: Božič; 636 — France Gorše: Dva risbi Matere božje; 758 — France Gorše: Angel; -— 440 -— Ivan Bukovec: Tihožitje; 192 — Ivan Bukovec: Abstrakcija; 998 — France Papež: Drevesa; 745 — Bara Remec: Cerro Lopez; 1430 — France Ahčin: Kamenar; 101 — France Ahčin: Počitek; 1159 — Avgust Černigoj: Cerkev v Kalu (olje); 180 — Avgust Černigoj: Cerkev v Kalu (risba); 5 —Darilo poljskega slikarja: Zimski paviljon; 1131 — Aleksa Ivanc: Vhod v Afriko; 1063 — Marjanca Sa-vinšek: Obraz v barvah; 1061 — Marjanca Savinšek: Rojstvo; 446 — Mar-jansa Savinšek: Tihožitje; 63 — Božo Kramolc: ■ Avtoportret; 459 — Božo Kramolc: Kresna noč; 931 — Božo Kramolc: Spittal.
Izžrebane dobitke je treba dvigniti v času 90 dni.
Poročilo o sestanku SKAD
Na državni praznik, dne 17. avg-, je pri Slov. kat- akad. društvu predaval ing. agr. Marko Bajuk iz Mendoze o komunističnih težnjah po nadvladi sveta. Po 'začetni kratki duhovni misli dr. Ignacija Lenčka je predavatelj r.azložil dialektično taktiko nasprotij, ki se je poslužujejo komunisti pri internem rušenju demokratičnega sveta, potem pa je nakazal smer, v kateri skušajo sovj. ■politiki doseči oslabljenje ameriških političnih obrambnih pasov. Končal je s pregledom položaja v Južni Ahneriki in Argentini. Po debati je predsednik V-Ašič povabil vse akademike na filozofski tečaj, ki ga bo v bližnji bodočnosti vodil dr. Ignacij Lenček.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Janeza Jenka in njegove žene ge. Angele roj. Rogelj se je rodila hčerka. Pri krstu, dne 15. t. m., je dobila ime Marta Elizabeta. Krstil jo je g. Jože Jurak, za botra sta pa bila Franc Stanovnik in njegova žena ga. Mafija, roj. Rogelj. Srečni družim naše čestitke.
Poroki. V župni cerkvi v San An-dre-su ista se na praznik 15. avgusta poročila Julij Ravnik iz Kanala na Soči in gdč. Majda Hren, rojena na Vrhniki. Poročne obrede je izvršil nekdanji vrhniški dekan; sedaj župnik pri sv-Marti v Castelarju g. Ciril Milavec; za priči sta pa bila ženinov in nevestin brat Zvonko Ravnik ter Janez Hren. Novop-oročen-ca jbosta živela v mestu San Francisco v kordobski provinci.
V	Buenos Airesu sta pa sklenila za-
konsko zv.ezo Tone Krošelj in gdč. Marija Zelmira Badaracco Iribarne. Za priči so ibili nevestina teta in stari oče gdč; Petra Badaracco in Miguel Iribarne ter ženinovi starši ga. Malči in Joško Krošelj. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.	I
LANUS
V	nedeljo, 12. t. m., nas je naša j šolska mladine zopet razveselila z odr- 1 sko predstavo, posvečeno predvsem na- J Sim mamicam, kar je govornik g. Lovro i Jan v začetku še posebej poudaril.
Pod vodstvom svojih učiteljev Lovra Jana in njegove ge- Zdenke iso nam naši otroci podali igrico „Naočniki“. Polna dvorana je pričala, kako naši rojaki gledajo otroške prireditve. Mladi igralci so se lepo vživeli v posamezne vloge in od najmlajšega skopuškega Janezka, „dirigenta“ Petra, pa preko očka do mamice ,so nam pokazali, da veliko zmorejo, in da smemo v bodočnosti od njih še veliko pričakovati.
Zabavni popoldan je pa zaključil „čarodej“ g: Galli, ki je napetim očem gledalcev pokazal čuda, kakršnih ne vidiš ob vsaki priliki. Tudi njega je hvaležno občinstvo bogato nagradilo s ploskanjem,. „Čarodej“ je pa tudi bil z našo disciplinirano publiko zelo zadovoljen in je o Slovencih odnesel najlepši vtis.
G. Lovru Janu in ge. Zdenki se še enkrat prav iz srca zahvaljujemo ne samo za lepo uspelo prireditev, temveč tudi za vse njuno požrtvovalno delo, ki ga nesebično opravljata za blagor naše mladine-
BERAZATEGUI
V nedeljo, dne 19. t. .m„ smo imeli, v našem domu prvi prosvetno-kulturni, zabavni večer. Glavni namen tega večera je bil proučiti vprašanje naše mladine z ustanovitvijo mladinske or. ganizacije, ki je na skrbi odbora.
Pester in skrbno pripravljen program je bil naslednji: L. Novak: Slišal sem pesem, recitirala Jelka Pucko; dr.
I7sak teden ena
v OJ ZBOGOM HIŠICA Narodna
Pomladi vse se veseli, ko slednja ptička žvrgoli, moje srce je žalostno, ker mora vzet slovo.
Oj zbogom, zbogom, hišica, kjer tekla mi je zibelka, oj, kolikokrat sem sladko spal,
Bog ve, kje bom posihmal.
■ ■■■!!■■ ■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■ob ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'
OB SLOVESU
Ko se poslavljam od Argentine, čutim dolžnost in veselje, da se preko glasila Slovencev v Argenfni, „Svob-Slovenije“, poslovim od vseh rojakov, posebno primorskih in biljenskih, ki sem jih imej priložnost ¡srečati v teh tednih svojega rivanja na argentinskih tleh. Posebno drago mi 'je bilo obnoviti in osvežiti mnoga stara prijateljstva iz Evrope. Vsem prijateljem in znancem izrekam, prisrčno hvalo za ljubezen in gostoljubnost, ki so mi jo izkazali-Še prav posebno se zahvaljujem vsem tistim — in teh je veliko število, da jih niti -'menovati ne morem — ki so tako požrtvovalno sodelovali in z darovi pripomogli k lepo uspelemu praznovanju moje srebrne maše v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia in v Slomškovem domu.
Globoko sem, bil ganjen ob prekrasni prireditvi, ki je potekla v tako prisrčnem in domačem duhu- Rad bi izrekel posebno zahvalo častiti duhovščini, zlasti pa salezijancu č. g. Janezu Merniku in pa č. g. Štefanu Tonkliju; lanuškemu cerkvenemu zboru in pevou vodj' g. Mirku Špacapanu, predsedniku, odboru in osobju Slomškovega doma in vsem govornikom.
Tem in vsem ostalim naj Bog poplača z vsemi duhovnimi in gmotnimi blagoslovi.
Bs. As. 16. avgusta 1962
Alfonz Čuk
Starc: Slovenska mladina v arg. okolju, predavanje, bral visokošolec M. Cvetko; V žarkem soncu, dvogovor Mojca Škrbec in Franci Vitrih; S- Gregorčič: Znamenje, deklamacija, Mata Dolenje; Stoji učilna zidana, duet, Olgica in Matjaž Omahna; Marko Kremžar: Mladina in domovi, predavanje, brala kult. referent ga. Pavlina Korošec; Vprašanja sončecu, dvogovor, Mojca Škrbec in Franci Vitrih; S. Gregorčič: Na bregu, deklamacija, Andrej Vidmar; kuplet Potepuh, Rudi Dolenje.
Sledila, je prosta zabava ob glasbi in toplem prigrizku. Posebno so se to pot izkazala dekleta s prodajo , srčkov,- katerih žrebanje je zadelo v polno. Bilo je vsakega nekaj za vse; res toplo in prijetno.
Vedno holj je jasno 'spoznanje vseh, kako prepotrebno je nam to naše skupno ognjišče.
Pomembnejši dogodki v življenju in delovanju slovenske skupnosti v Torontu v zadnjih dveh mesecih so naslednji: Dne 24. junija je bila na Slovenskem letovišču, kamor so se v poletnih mesecih prenesle sfcoro vse slovenske prireditve obeh slovenskih fara v Torontu, lepa telovska procesija. Udeležba na njej je bila tolikšna, kakor še ¡nikdar
Mednarodna katoliška h on egresa v Latinski Ameriki
Za južno Ameriko se bije 'boj med svobodoljubnim in komunističnim svetom- Proti komunistični propagandi v najrazličnejših oblikah, postavlja demokratski svet nasproti načrte za gospodarski in kulturri dvig narodov v posameznih južnoameriških državah, za zvišanje splošnega življenjskega položaja ljudstva ter za zboljšanje socialnih razmer. Pomena tega velikega predela sve. ta za svetovno demokratsko -skupnost se mednarodne demokratske ustanove dobro zavedajo. Zato Južni Ameriki posvečajo tudi vedno večjo pozornost. To je razvidno iz najrazličnejši mednarodnih zborovanj, ki so v posameznih državah.
V zadnjem času sta zlasti važna dva mednarodnega kongresa. V urugua-yski prestolnici je bil od 25. do 30. julija t. 1. XXV- mednarodni kongres Pax Ro-manae, v Buenos Airesu v Argentini se je pa dne 6. avgusta sloveisno začel mednarodni kongres Konference mednarodni katoliških organizacij.
Pax Romana je mednarodna organizacija, v kateri so včlanjene katoliška vseučiliška društva in Društva starešin kat. akademskih društev. V predvojni Jugoslaviji je 'bila doma članica Pax
Romanae Akademska zveza ter Slov. kat. akademsko starešinstvo v Ljubljani, v izseljenstvu je 'Slov. kat. akad- starešinstvo še naprej včlanjeno v omenjeni mednarodni katoliški ustanovi.
Priprave za tokratni kongres Pax Romanae so bile temeljite. Za njegov uspeh je nadškof iz Montevidea kardinal Antonio Maria Barbier' izdal posebno pastirsko pismo. Kongresa -so- se udeležile poleg katol. vseueiliščnikov tudi odlične katoliške laične im teološke osebnosti. Tako je bil navzoč č'lski senator in ipredsedpik tamošnje krščansko demokratske stranke Eduardo Montalva Frey, iz Brarila Josué de Castro, član brazilske komisije za boj proti lakoti, filipinski senator Raúl Manglapüs, rektor kat. univerze iz' M’lana Francesco Vito,'škof iz Pittsburgha v ZDA msgr. John. Jos'eph Wright in drugi. V vsem je bilo 220 inozemskih delegatov.
¡Po slavnostni otvoritvi kongresa je imel prvi référant -¿senator Eduardo Montalva, Frey o temi „Vseučil-šče v socialni zavesti države“. V daljših izvajanjih je omenjal dosedanje del-o ameriških univerz na tem področju ter poudarjal potrebo, da morajo te univerze najti lastno pot za Južno Ameriko.
„kajti med temj narodi je v /gri režim ■ iti ne samo ljudje. Prisostvujemo koncu zgodovinske dobe. Umira način življenja, ki ne more in tudi ne sme več obstojati.“ Nadaljnja - -njegova izvajanja so bila posvečena zahtevam -po sestavi podatkov o vseh naravnih boiga--stv'h v posameznih državah Južne Amerike- in o možnostih kontinenta. Svoja zaključna izvajanja je. posvetil nalogam, ki: jih ■'moram.o izvrševati kristjani na univerzah. Naglašal je: „Ne -želimo monolitične univerze, pa tud' ne takšne, ki bi bila pod kontrolo. Priznavamo obstoj množinske družbe. Nihče nas ne sme prekositi v drznosti in v naporih za izrabljanje na teoretičnem področju n v zvajanju metodologije in načinov za praktično delo. Hočemo takšno univerzo, ki bo temeljila v življenju in v ljudstvu-“ Končno: je naglašal, da v sedanjem. času, .ki se tako hitro spreminja, vseučilišče:1 ne sme živeti samo sedanjega življenja, am-pak mora ¡pripravljati tudi . bodočnost.
V -naslednj'h dneh so imele predavanja tprav tako odlične osebnosti. Tako je Josué de Castro, član brazilske komisije za' boj proti lakoti govoril o .¿vseučilišču kot napredni sili za socialno spremem-bo“, filipinski -senator- Raúl 'Man-glapus je imel predavanje o „dina-nrčnih odnosih med vseučiliščem, in drugimi socialnimi skupinam-'“, rektor
milanske katoliške univerze je govoril o „vlo-gi vseučilišča in vseučiliščnika v vzgoji socialnega . čuta“. Pittsburški škof John J. Wright pa o temi „Krščanska morala in krščanski razumnik: Vzgled Friderik Ozanam..“ Med drugim je naglašal „Cerkev ni ¡nikdar izpovedovala socialne revolucije, ;pač pa je vedno in. na razne načine od pisem sv. Pavla pa do paipešfh socialnih -naukov v 19. in 20. stoletju m-nogo delala i-n si mnogo prizadevala zaradi večje zaskrbljenosti za človeško bitje in osebo kot pa za tehnične in gosp. pridobitve.
O perečih sodobnih socialnih in gospodarskih vprašanjih so bile tudi zelo zanimive javne debate za „okroglo mizo“, katerih so se udeleževale ugledne mednarodne katoliške osebnosti.
Kongres Pax Romanae je bil slovesno zaključen dne 30. julija s sprejetjem resolucij.
Kot v'dim0 so bila predmet vseh referatov na tem -pomembnem mednarodnem katoliškem- srečanju socialna in gospodarska vprašanja, za katera -sd iskali rešitve v ■ smislu papeških socialnih okrožnic.; škoda, da nanj katoliški Slo. venci v izseljenstvu, ki vsa; ta vprašanja tudi zasledujejo, riso poslali vsaj opazovalca.
Poročilo o kongresu Konference mednarodnih katoliških organizacij bomo pa prinesli v- .euRpmhodrijih- -številk.
-ïa
SLOVENCI P O SVETO
KANADA-	doslej- Sodijo, da je bilo okoli 1500
Slovencev. Prišli so tudi rojaki iz bližnjih mest. Tako zlasti jz .mest Kitchener, Hamilton, Guelph, Acton, Windsor in od drugod. Pr; maši in -procesiji sta ■pela oba slov. cerkvena zbora iz Toronta- Popoldne je. bil na letovišču sre-čolov za zboljšanje prostorov slovenske farne šole. Na .slovenskem letovišču je bilo živahno tudi v nedelj-o 1. jul’ja, ko s0 imele tja skupni izlet članice nove župnijske organizacije v fari Marije Pomagaj, Hčerke Marije Brezmadežne, ki jo vodi s. Palmina. članice te organizacije so med sabo zbrale za slovensko šolo 100 dolarjev. Veliko rojakov se je zbralo na Slovenskem letovišču zopet 15. julija, ko je bila blagoslovitev kopalnega beipnranega bazena in čistilnih naprav v njem ter ograje okoli bazena. Na to slovesnost so bili povabljeni predstavniki ne samo vseh cerkvenih, ampak tudi necerkvenih organizacij in ¡ustanov iz obeh slovenskih župnij v Torontu. Poleg župnikov obeh 'župnij so govorili še naslednji: Peter Markež v imenu kat. prosvetnega društva Baraga, ing. Golob za Slovenski svet, dr. Peter Klopčič v imenu Slov. kat. akad. starešinstva, Ludvik Jamnik v imenu Slovenske narodne zveze, Ciril Soršak za Misijonski krožek, Viktor Trček za Hranilnico in posojilrico J. E. Krek in Ludvik Stojan v imenu Župnijske posojilnice in hrari-lnice obeh župnij.
V cerkvenem odboru Marije Brezmadežne je .po treh letih dela za postavitev' in -ureditev novega slovenskega svetišča v Torontu polovica cerkvenega odbora zaprosila za zamenjavo. Tako i je - dosedanjega tajnika Franca Osredkarja zamenjal Janez Vičič, blagajnika Tineta Tekavčiča Albin Blatnik, novi odborniki so pa naslednji: stavbenik Jože. Kastelic, Ignac Hozjan, Franc Ostronič, Tine Lavriša in Mar-
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani) tin Prša. Predsedniško mesto je obdržal še naprej Stane Ulčar. — Slov. akad. kipar France Gorše je ob zadnjem obisku v Torontu obljubil, da ibo za cerkveno dvorano v fari Marije Brezmadežne izdelal v žgani glini doprsne kipe štirih velikih slovenskih škofov: Barage, Slomška, Jegliča in Rožmana.
O živahnem delovanju slovenskih rojakov poročajo tudi iz ostal-h slovenskih naselbin v Kanadi. Tako je zlasti delovno Slovensko društvo v mestu London, kjer živi okoli 60 slovenskih družin. Vsak mesec imajo 'kako prireditev, v poletnih mesecih pa skupne izlete. V Hamiltonu rojaki mislijo na lastne prostore. Postaviti si hočejo cerkveno dvorano s kapelico. Med tamošnjimi Slovenci opravlja dušnopastirsko službo dr. Lojze Tomc. Na lastne prostore mislijo tudi v Montrealu. Pa tudi rojaki v mestu Sud'bury v narodnem, pogledu nič ne zaostajajo za rojak) po drugih slovenskih naselbinah. Čeprav jih je malo, imajo kljub temu slovenski tečaj. Letos je bilo v njem. samo 10 učencev, katere je učila v treh razredih ga. Sto-parjeva, petje je poučeval ig. Rovanšek, ^ pri prireditvah pa pomagala ga. Radi. Za prihodnje šolsko leto se je že s^daj priglasilo 18 učencev.
PO ŠPORTNEM SVETU
Na XV. svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi v Pragi je Slovenec Miro Cerar zasedel peto meslo. Dobil pa je dve zlati medalji in sicer za vaje na konju ih bradji, bil je šesti na drogu in na krogih, v preskoku in v partnerju pa ni prišel v finale.
Prvo mesto v skupni oceni je zasedel Titov (ZSSR)s 115,65 točkami, slede Endo (Japonska) s 115,50, Šahlin (ZSSR) s 115-20, On0 (Jap.) ,s 115,15, Cerar s 114,95.	I [; T(
V	ekipah je Japonska osvojila prvo mesto s 574.65 točkami, slede ZSSR s 573,15, ČSR 561,50, Kitajska 559. Italija 557,20, ZDA 555,25, Finska 554,90, Vzh. Nemčija 554,50, Švica 552,95, Jugoslavija 552,70, Bolgarija, Madžarska, Poljska, Francjia, švedska, Zah. Nemčija in Egipt. Jugoslavijo so . zastopali poleg Cerarja še Petrovič (108,75), Men. čik (108,65), Caklec (108,50), Šrot (108,30) in(Gagič (107,75).
OBVESTILA
V	Slomškovem domu bo VI- redni prosvetni večer posvečen socialnim problemom. O pomenu okrožnice „Mati in učiteljica“ za naš čas bo predaval g. dr. Jože Rant. Večer se bo vršil v soboto 25. avgusta ob .26 uri. Vabljeni vsi: možje, žene, fantje in dekleta!
Kdor se ne bi mogel udeležiti začetka razstave gg. Bukovca, Kržišnika, Makeka, Papeža; Šuštaršiča in Vomber-garja v soboto 25. t. m. ob 19,30 v Slovenskem domu v San Martinu, bo imel priliko za ogled še naslednjo nedeljo ves dan in potem predvidoma v večernih urah med tednom do vključno 31. t- m.
Koncert kvarteta Finkovih. Na prvi septembrski prireditvi Kulturne akcije bo kvartet Finkovih izvajal skladbe J. Petelina-Gallusa, Paleistrine, D. Scar-lattija, Bacha, Mozarta, Schuberta, Brahmsa, A. Foersterja, Debussyja, Lajovica, Tomca, Geržiniča, neznanega francoskega avtorja pastoralno pesem iz 18. stol., Kimovčevo priredbo prekmurske narodne pesmi in Nabor Cordobe priredbo argentinske Chacarere. Koncert bo v dvorani Sociedad Científica Argentina, avda. Santa Fé 1145, v
soboto 8. septembra ob 19. Programi se dobe od 27. t. m. naprej pri Društvu Slovencev in v pisarni Kulturne akcije ter pol ure pred koncertom; stanejo $ 40 ■ in veljajo za vstopnice.
Proslava okrožnice „Mati in učite, ljica“ bo v Slovenskem domu v San Martinu v nedeljo 2. septembra ob 10. Na isporedu je petje ¡šanmartinskega pevskega zbora in govor o pomenu omenjene okrožnice. Na to proslavo vabimo vse Slovenke in Slovence iz San Matina, posebej pa še vso mladino.
Dne 2. septembra 1962, ob devetih dopoldne bo na Pristavi v Moronu VI. letni Tabor (Občni zbor) Društva slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini. Tabor bo združen s spominsko proslavo padlih borcev.
Dnevni red: I. Maša za padle borce; ILSpominska proslava: 1. Petje domobranske pesmi; 2. Recitacija; 3. Govor — dr. Stanko Kociper; 4. Domobranska himna. — III. 'Tabor: 1- Otvoritev; 2. Branje in odobritev zapisnika V. Tabora; 3. Poročilo starešinstva; 4. Poročilo nadzornega odbora; 5. Samostojni predlogi; 6. Volitve nadzornega odbora; 7. Volitve novega starešinstva; 8. Pismeni pozdravi; 9 Slučajnosti.
Za vse člane in bivše borce je udeležba na Taboru častna dolžnost!
Po končanem Taboru bo za vse udeležence pripravljen okusen asado, katerega naj se polnoštevilno udeleže tudi Vaše žene in dekleta!
1862	24. SEPTEMBRA 1962
Romanje družabne pravde bo v nedeljo 9. septembra v slovensko Marijino svetišče v Lanús. Sv. maša bo ob 10,30. Nato bo romarski shod s kratkim, govorom o socialni okrožnici „Mati in Učiteljica“. Ob 12,30 bo ¡skupnokosilo (asado), popoldne pa litanije. Na to, žle tradicionalno romanje vabimo vse člane Družabne pravde in njihove svojce, pa tudi vse prijatelje.
Sestanek sanmartinskega odseka SDO bo v nedeljo 16. septembra (ne 26- avgusta kot je bilo objavljeno) po 'sv. masi v prostorih Slovenskega doma y San Martinu. Predaval bo g. Rudolf Smersu.
VAŽNO OBVESTILO
Vse. rojake trgovce, industrijalce in majhne obrtnike opozarjam, da je. treba po odredbi 781-787 glavnega ravnateljstva za davke, navesti številko dohodkov in prodaje na vse račune, spremna pisma pošiljk (rero.itos) in potrdila. Določen rok za prijavo bo zapadel 2. oktobra 1962. Po zapadlosti tega roka bodo mbtali vaši odjemalci pri plačilu vaših računov zadržati naslednje odstotke: 3% kot dohodninski davek in 7% kot davek na prodajo (če se nanaša na tovarnarje). Kazni znašajo od $ 1.000.— do $ 100 000 —
Ne pozabite pravočasno urediti te zadeve. Nikar ne zanemarjajte tega obvestila!
iPrav takp svetujem vsem, rojakom, da revidirajo svoje napovedi pod prisego ( declaración jurada) dohodninskega davka za leto 1961. Če ste prikrili zneske ali nikdar niste plačali omenjenega davka, Vam Glavno ravnateljstvo za davke z dekretom 6480/62 nudi edinstveno priložnost, da pridete na tekoče s tem, da svoj kapital »zavarujete s plačilom najnižjega davka 5%.
Ze sleherni nasvet ter pojasnila vedno na razpolago FELIKS JAMŠEK
Trelles 2526, — Capital Federal T. E. 59.0944
Popolna tajnost, vestnost ter za.nesljivoist zajamčena!
plaza irlanda
preljubo veselje, oj, kje si doma?
26. 8. 1962 — 16.30
T. V. najboljše znamke ter vse, kar
potrebuješ za svoj dom ti nudi
Cena, kvaliteta, dolgoročno odplačevanje
Popravila hladilnikov, barvanje, zamenjava in drugo.
Cerrito 2245
Lomas del Mirador
Denar, ki Vam morda leži doma brezobrestno, ga lahko naložite pri
MAVRIČ Y CIA.
(lastnika Joža in Metod Mavrič), ki že 10 let obrestuje in sprejema vloge rojakov
Almeyra 498 esq- Av. 3 de Febrero Villa Libertad — San Martin T. E. 750.5437, 1674
Za darila Vam» nudimo boljša vina v pletenkah. Zastopamo znamke „Giraud Billeud“ in vinarske šole „Don Boseo“. Nudimo Vam v 5 in ) 11 pletenkah, kot tudi pletenke dvojčki ( belo in črno vino)
Tombolske tablice za» veliko sanmar-tinsko tombolo, ki bo 7. oktobra, so na razpolago ,pri vseh odbornikih Slovenskega doma v San Martinu in pa pri hišniku, g. Pristovniku ter pri vodji Slov. skavtske zveze g. Marijanu Trtniku.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stars Redactor: José Kroselj Redacción j Adiuihisiracion : Ramón Falcón 4158, Bnenos Airea,
	T. E. 69-9503
	Argentina
O o?« ÿf-m ttz h	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
g«ï 0(3 © o£o <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina	Svobodne Slovenije sa 1st»
1962: za Argentino $ 530.—; za Sever-
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascan!
Escribano Público Pta. baja,
Cangallo T. E. 35-8827
Jer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
NDES — RADOVAN SOBAN Encalada 261 Villa Madero
ŽENINI
NEVESTE!
pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
Vsej slovenski javnosti sporočamo, da se bo __	vršila v nedeljo
Q| proslava prve
OBLETNICE BLAGOSLOVITVE
Ob 11,30	© SVETA MAŠA S PRIDIGO
Ob 12,30	• KOSILO IN ODMOR
Ob 14,30	® POZDRAV IN NAPOVED SPOREDA • POM-
LAD PRIHAJA (rajanje) © TEČAJ A. M. SLOMŠKA POJE ® VAJE Z RUTICAMI • FANTJE NA VASI (venček narodnih) • SLAVNOSTNI GOVOR PREDSEDNIKA SLOMŠKOVEGA DOMA • KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA (rajalna vaja) • RECITACIJA • SLOVENSKI NARODNI PLESI • SATIRIČEN PRIZOR IZ ŽIVLJENJA V DOMU Obl7,— « VELIKA LJUDLV' VESE!,T(V ® SODELUJE ORKESTER „DONAU MELODY“ • DOBRA KAPLJICA IN BOGATA KUHINJA
Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni domu. Vabimo 'vse Slovence!, da pridejo že dopoldme in prežive v slovenski družbi (nekaj uric- Naš praznik naj nas združi v eno samo družino
• un	rv J. V. A • rO {P
	ij*, 6
h-J	
H	
	rji ;■ ■ 'p-
§	% r
	f"
	
>	j
H—i SO	
ON	3
K}	il
Z NARODNIMI NOŠAMI NA PLAN!
Vsak četrtek in soboto se vrši šivalni tečaj v Slomškovem domu za vse, ki isi delajo narodne noše same,. 1. in 2. septembra popoldne je pa tečaj za izdelavo avb. Število prijiavljencev stalno raste. Potrudimo e e, da (bomo dosegli številko 100. Ne manjka več dosti. Pridružite se vse mlf.de mamice, ki imate hčerko. Danes si boste naredile narodno nošo žabe, čez par let jo bo pa že lahko nosila ona, kar ji bo v najlepši spomin-
Pripravljalni odbor
IVAN PREGELJ
O * *• © e i
„Ni 'slabo, stari dečko,“ je pohvalil vedro geometer in se ozrl po Heleni. Pa je videl, da ji je šinila mimo lica tiha bolest. Pa je dejal, da ibi se opravičil:
„Nu! Je ;pač svojega lica človek gospod Feliče, kdo mu bo zameril.“ „Moj stric,“ je odgovorila Helena trudno.
„Zavidam, ga,“ je skušal dvoriti geometer, „ima Vas in Slavico.“
„Slavici ni pravi stric,“ je povedala deklica mirno in šla usmerjeno ob geometru. „Slavica mi je le po poli sestra. Njena mama je meni mačeha-“
Pogledal j!o j« osuplo, da se je nasmehnila in dejala:
„Čudno. Kaj niste vedeli tega? Saj niste od včeraj v trgu-“
„Nisem,“ je odgovoril svobodno, „pa sem že tak...“
Ni vedel, kako hi povedal. Pa kakor, da ga je vendar umela, je prisrčno prikimala, mu pogledala naravnost v lice in rekla:
„Vem. Kaj» pa, ali tudi glede mojega strica nič ne veste?“
„Kar vidim in slišim,“ je odgovoril geometer mirno. Tedaj je Helena pri" povedovala.
„Zmešan je, bebast ni. Siromak. Pravijo», da je padel nesrečno s konja in je odtedaj... kakor je. Naš papa mu je »kurator. Ima namreč precejšnje
UrRf '	16
sonea
i
premoženje- Če »bi umrl, bi dedovala jaz. Pa ise »mi zato še huje smTi. Ali ste opazili, kako rad je in pije? Pa sem 'brala, da takšni hitrlo» mrjo...“ Tiho» je dodala čez trenotek:
„Zadnji je svojega rodu. Z njim bo izumrlo ime.“
„Ali je to tako žalostno?“ je vprašal nekoliko zmedeno geometer. Ni takoj odgovorila. Ko pa je našla besedo, ji je začela vreti čudno ž'vo, bolno zaupljivo in skpraj vsiljivo. Z nekako ne-prirodno, bolno slastjo je razgrinjala pred geometrom zgodbe svojega rodu, o dedih, ki so se preselili v to dolino, kupili mogočna grofovska posestva, o-bogateli in gospodaril», propadali in izumrli v njeni materi, ki je vzela preprostega človeka za moža in tako re-»šila vsaj delno neikaj bivšega sijaja.
„O, naš papa,“ je rekla z vidno ganjenostjo in iskreno hvaležnostjo, „naš papa je podjeten mož- Še »stricu je potrojil glavnico, špekulira. A previdno. Tega ga je moja rajna »mama naučila-Pa ona »sama ni imela sreče. Nikoli, prav nič. Je pač tako podedovala.“ „Kaj je podedovala?“ je vprašal "začudeno geometer.
Deklica se je trudno nasmehnila: „Nesrečo pač, kakor tudi jaz,“ je menila. „Ali ne verjamete? Prekletstvo tako...“	i
„Da Vi, gospodična, kaj takega raz-
mišljate,“ je napol vprašal geometer in »se napiol čudil. Skoraj ne»strpno je odgovorila:
„Razmišljam, ker je res, ker verjamem. Kakor rajna mama! O, saj je dobro, da jé ni več. Samó trpela je in še možu je delala hudo ...
,jNe »govoriva o tem, gospodična,“ je vzkliknil geometer v resnični zadregi in onemoglosti. Saj ste m»e slišali prej, kako malo sem poučen... Ne zato, a ker Vam. nič svetovati ne morem, ker ne morem tolaž'ti.“
Čudno »rezko je vprašala deklica: „Pa radi bi? Ali sploh znate?“ „Moj delež na tem svetu — podedoval »sem morda, kakor Vi — je strašno široka dobra volja,“ je odvrm'1 Poz-lik preprosto robato in iskreno. „Zajemite! Vaše trdne vere o podedovanem nrekletstvu pa jaz nikoli sprejel ne bom. Pa »saj je tudi neumno, kar Vas trapi. Saj niste samo po ma-mi, saj ste tudi po očetu in gospod Košir...“
Ni znal d»op»ovedati in je vprašala: „Zakaj ste utihnili? Nikar! Saj urnem. Kar povejte; tako, »kakor mislite.“
„Bom povedal, kakor mislim, gospodična,“ je dejal geometer nekoliko razburjen in nemiren pa rastel od besede do besede v težko slovesnost in čudno robnto prisrčnost. „Iščem Vas, gospodična, že drugo leto, od prve ure in tstega dne, ko »sem prišel tu doli. In Vi t0 veste» in se mi zdi, da bi tudi Vi radi k meni. Pa se ne moreva in ne moreva najti-“
„Ali se »res ne moreva?“ je vprašala bolno ih nekoliko porogljivo.
„Pa ,se zato morava!“ je vzkliknil Poznik strogo. »Pogledal ji je v obraz-Bil je prelep, a bled in ves bolan, kakor pod zlostno krinko zmražen in spačen. Tedaj je geometer vedel, kaj bi mogel reči, a se je s silo krotil, dokler ni našel nekakega »pesniškega izraza, da se je razodel.
„Gospodična,“ je dejal. ,tTista kriva vera, ‘tista žalost v Vas, .ki ste »prej govorili o njej ih iz nje, zoprno zelišče je, nemaren plevel. Zakaj »mu prilivate vsak dan, da duši Vaše cvetje, da naju zastruplja in ubija in ne najdeva v luč in veselje in najin čas?“
Neslišno je gibala deklica z ustnami. Prečudno jo Je bila prevzela nenavadna, v njegovih ust'h kar nepojmljivo nežna in dobra beseda. Kakor sa. njaje jo je imelo:
„Ne najdeva v luč in veselje in najin čas...“ .
„To zelišče, to ščavje,“ je še prigovarjal on, dasi manj pesniško, zato pa odločno, odkrito, skoraj nemarne» učeče; „to zelišče, to ljubosumnost tvojo, preden si moja... Izrujva!“
Vrgla ®e je iz onemoglosti v močno odločnost in je vzkliknila krčevito, »kakor v jezi in kaikor v strahu. Kakor da roti in prosi pomoči:
„Pa ga izruj!“.
Tedaj ,se je vzravna;, ji »stal z obličja v obličje, jo ujel neusmiljena trdo za roko in spregovoril:
„Helena, od te ure» si moja!“ „Jezus, Marija,“ je zasopla kakor utrgana, bledela in se mu gubila v rokah. Za kratek trenotek 'jo je držal, ne da bi vedel, ali se . ni »onesvestila. Zdajci še je vsa stresla, se ga bolno oprostila in skušala bežati. Ves zmeden je pohitel za njo. Ni se upal poklicati je v imenu. Motno se je zavedel, da je napravil spet kaij neumnega. A razumeti ni mogel. Ni se znal opravičiti. Zdajci je obstala, počakala nanj in rekla popolnoma »nvmo: „Hitiva- Kaj bodo mislili o naju!“
„Prav,“ je odvrnil. „Ali smem dati roko?“
„Prosim!“ je rekla tiho, a se mu je kar .sama obesila pod pazduho. Z bledim in sladkim obličjem je šla in ga nesla visoko v prav zadnji zarji. Ni slišala klicev n:zko doli, kjer je bila Slavica pognala kamen v Albina pa zadela bogoslovca Jamca in stala zdaj sredi družbe vsa osramočena, s solzami v očeh, vsa vzhičena ise opravičuje in kličoč, kakor na pomoč:
„Helena, gospod France!“
„Tukaj!“ je »zaklical geometer. Nehote je stopil kraj ceste. Vsi so ga mogli videti, da bodi s Heleno pod roko. Ovedel se je pri priči svoje nerodnosti in je vzkliknil:
„Videli so. Slavici je kar sapo zaprlo.“
„Hitiva!“ je rekla Helena, ne da bi Ge osvo'bo»d:la njegove roke.
(Dalje prihodnjič)