LITIJA OBVEŠČEVALEC LETO m. LITIJA, 1962 ST. 4—5 Izvolili smo nov delavski svet V četrtek, dne 12. aprila 1962 smo izvolili nov delavski svet, ki je hkrati že deveti v našem podjetju. Vsaka delovna skupnost je volila v delavski svet svoje Predstavnike. V podjetju je bilo 7 lepo okrašenih volišč, na katerih so volivci med 7. in 19. uro oddali svoje glasove. Na dan volitev je bilo v podjetju po seznamu 671 volilnih upravičencev. Volilo je 568 upravičencev ali 84,64 »/o. Glasovali niso 103 volivci, ki so bili ta dan na fednem dopustu, v bolniškem staležu ali pa službeno odsotni. Z vštetjem opravičeno odsotnih bi znašala udeležba 100 «/o. Posamezne delovne skupnosti so izvolile sledeče elane- v novi delavski svet: 9. Vidic Silva 10. Žagar Ančka 11. Hribar Vera 12. Izlakar Franci 13. Koprivnikar Marinka 14. Zupančič Franc 15. Tomažič Ivo 16. Šušteršič Frančiška 17. Savinšek Antonija predica predica predica mikalec predica delavec pri baterju brigadir brigadirka predica Sukalnica 1. Belec Ivan vodja sukalnice 2. Senica Darinka previjavka Predilnica 1. Bizjak Vojko 2. Čarman Joža 3. Planinšek Minka 4. Pustinek Pepca 5. Krivec Ivan 6. Muljavec Hine 7. Šepec Franc 8. Cirar Ivan mojster predica raztezavka predica delavec pri Willovu brigadir mazač strojev podmojster Stročnarna 1. Skobe Alojzija 2. Kolman Niko Služba vzdrževa 1. Bizjak Leon 2. Kralj Jakob 3. Komotar Karl 4. Lovše Mirko izdelovavka cevk brusilec papirja ja železostrugar mizar električar monter remontni ključavničar Novoizvoljeni delavski svet Z občnega zbora sindikalne podružnice Obračun dela Sindikalne podružnice za preteklo obdobje je podal njen izvršni odbor na občnem zboru dne 26. IV. 1962, ki se ga je udeležilo 55 izvoljenih delegatov, nekateri vodilni uslužbenci in predstavniki ostalih družbenih organizacij podjetja. Iz poročila povzemamo, da je Sindikalna podružnica obravnavala razne probleme v tovarni, kot družbeni standard, letovanje, rekreacijo in izletništvo, izbiro delavcev, ki so bili poslani na okrevanje. Obravnavala je osnutke raznih pravilnikov, tako o delitvi čistega dohodka, osebnega dohodka, o delovnih razmerjih. Pretresala zdravstveno zaščito delavcev o varnosti pri delu v podjetju in razna druga vprašanja. Navedne probleme je v glavnem uspešno reševala, za vse pa to ne velja. V poročilu so bile podrobneje opisane težave glede zaposlovanja in razporejanja delavcev, zlasti invalidov in manj zmožnih oseb. Poudarjen je bil posebno problem glede znatnega števila invalidnih oseb, kajti v podjetju je trenutno zaposlenih 95 manj zmožnih delavcev, od tega je 42 priznanih invalidov, ostali pa so manj zmožni, oziroma delajo lahko le skrajšan delovni čas, ali opravljajo lahko le dela na lažjih delovnih mestih. Naloga, da se zaposle te osebe na ustreznih delovnih mestih, je bila zelo težavna, ker takih delovnih mest primanjkuje. S pomočjo zdravstvene službe in organov Socialnega zavarovanja je bilo precej storjenega, da so bili nekateri delavci invalidsko upokojeni, drugim je bila priznana invalidnina, ali nadomestilo za zmanjšani osebni dohodek, zaradi premestitve na drugo manj plačano delovno mesto. Osebe, ki pa so že dlje časa na lažjih delovnih mestih in ki nimajo za to delo zdravnikove odredbe, odnosno odločbe invalidske komisije, pa se postopoma pošiljajo na pregled k zdravniku in se bodo morale zaposliti na Uprava 1. Stamatovski Niko 2. Kralj Andrej 3. Keše Marijan 4. Pavliha Sonja 5. Rebolj Ivan (Nadaljevanje s 1. strani) nadmojster predilnice analitik vozač akumul. vozička vodja obrat, knjigovod. skladiščnik Delavski svet je na 1. zasedanju, dne 24. aprila 1962 izvolil za predsednika tov. Stamatovski Nika, za namestnika pa tov. Lovške Mirka. Upravni odbor je na prvi seji, dne 26. aprila 1962 izvolil za predsednika UO tov. Bizjak Vojka in za namestnika tov. Vozel Ano. Volitve novega delavskega sveta (z volišča službe vzdrževanja) ustreznih delovnih mestih in prepustiti svoje delovno mesto invalidom, kolikor jim ne bodo priznane pravice do zaposlitve na lažjem delovnem mestu s strani pristojnega organa. Vse te okolnosti, dalje nočno delo žena, porast obolenj, imajo prav gotovo svoj odraz v produktivnosti in povečanju bremen za podjetje. Na drugi strani pa se morajo ostali delavci bolj naprezati in dati še več od sebe, da nadomeste izgubljeno. Odstotek obolelih je v preteklem letu porastel, narašča pa tudi v začetku letošnjega leta in znaša 6,1 % in moramo od pričetka letošnjega leta plačevati 4 °/o posebne stopnje socialnega prispevka. V preteklem letu je znašal ta prispevek od 1 do 3 %>, vendar pa smo morali plačati Zavodu za socialno zavarovanje 3 413 000 din iz tega naslova. Kljub skrbi za zdravstveno izboljšanje delavcev v podjetju, se iz že omenjenih razlogov stvari niso vidneje izboljšale in se bo morala Sindikalna podružnica in vsi ostali organi, poleg skrbi za povečanje produktivnosti, izboljšanja kvalitete izdelkov, s temi problemi še temeljito spoprijeti. Drug težak problem za podjetje je še vedno občutno pomanjkanje stanovanj. Kljub temu, da se gradijo stanovanja, tako s sredstvi podjetja in delno s prispevki posameznikov pri zagotovitvi stanovanjske pravice s plačevanjem določenih zneskov, in individualno gradnjo, pri kateri podjetje zadnji čas pomaga z dajanjem posojil preko stanovanjskega sklada, imamo še preko 80 nerešenih prošenj za stanovanje. Vemo pa, da so ravno stanovanjski problemi v številnih primerih vzrok poslabšanja zdravstvenega stanja delavcev pa tudi vzrok raznim drugim socialnim problemom in tudi v vzročni zvezi s storilnostjo v podjetju. Naslednji važen problem je način delitve osebnih dohodkov. Porasla produktivnost in povečanje življen-skih stroškov nista v pravem sorazmerju s povečanjem osebnih dohodkov. Glede na izdane predpise naših najvišjih organov oblasti, bo treba sistem delitve osebnih dohodkov spopolniti, tako da bo dosledno odvisen od uspešnosti poslovanja. Upoštevati bo treba nadalje odnose v delitvi osebnih dohodkov v preteklem obdobju, oziroma do leta 1960 nazaj in tudi razmerje v delitvi osebnih dohodkov v sorodnih gospodarskih organizacijah. O prej navedenem vprašanju, oziroma spopol-nitvi načina in meril načina delitve osebnih dohodkov, je DS našega podjetja že obravnaval in sprejel ustrezne sklepe, ki naj imajo začasno veljavo do sprejetja novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in ki so upoštevani že pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec april t. 1. Razprava na poročilo je bila oprta v glavnem na iznešene probleme. Govora pa je bilo še precej o sistemu delitve osebnih dohodkov posebej, o decentralizaciji delavskega samoupravljanja, o potrebi po splošni štednji v podjetju, tako pri porabi surovin, kot ostalega materiala itd. Tov. direktor je dal k poročilu svoje pripombe o težavah pri izpolnjevanju plana zaradi nerednega dotoka surovin, menjave kvalitete bombaža in s tem v zvezi težave pri predenju in kvaliteti izdelkov, podražitvi surovin in s tem v zvezi nedoseganje finančnega plana in obrazložil nadaljne perspektive v razvoju podjetja. V razpravi je urednik tovarniškega glasila izrazil željo po večjem sodelovanju pri pisanju člankov in omenil, da mora na članke včasih dlje časa čakati in se delajo s tem težave in zamuda pri izhajanju glasila. Tovarniškim organizacijam je kot političnim gonilnim silam glasilo tudi namenjeno, zato pa naj se ga bolj poslužujejo pri svojem delovanju. Poročilo izvršnega odbora in razprava na občnem zboru Sindikalne podružnice sta nakazala v vseh smereh torišče dela novoizvoljenega odbora, ki se bo lahko takoj spoprijel z delom in bo moral misliti nato, ali bo lahko na prihodnjem občnem zboru poročal, da je uspešno in vestno opravil zadane naloge A. A. Iz razprave na občnem zboru sindikata Osvetlili bi najbistvenej.še stvari pri nagrajevanju o katerih je kolektiv že pogosto razpravljal. Po enoti proizvoda nagrajujemo že dlje časa. V lem času se je v kolektivu marsikaj spremenilo. Tako smo n. pr. povečali izkoriščanje strojnega parka skoraj do teoretskega maksimuma in dvignili produktivnost na primerno višino. Saj smo ravno v tem pogledu v lanskem letu dosegli izmed 21 jugoslovanskih predilnic najvišje mesto. Ravnotako smo zniževali tudi Proizvodne stroške, predvsem material obratne režije. I,e-tega smo leta 1961 v odnosu na leto 1960 znižali za 30 "/o. Nagrajevanje zaradi zniževanja stroškov dosedaj ni bilo izvedeno zaradi kompliciranega zajemanja podatkov in premalo izkušenj. Vendar pa stvar v zadnjem času dozoreva in upamo, da bo že v drugem Polletju letošnjega leta uresničena. O tem bomo še Posebej spregovorili. Kljub vsemu kar smo navedli, pa naš dohodek od leta 1960 naprej nenehno pada. Razlogi za to pa so Predvsem naslednji: — cena surovinam je vsako leto višja, — surovin za artikle, ki nam dajejo največ dohodka, primanjkuje, — cene izdelkom se od leta 1959 niso spremenile, ■— naraščanja cen surovin in ostalega pomožnega materiala ne moremo dohajati, kljub temu, da nenehno zmanjšujemo naše proizvodne stroške. Poglejmo v tem obdobju naše osebne dohodke: Leta 1960 je znašal odnos med skladi in našimi osebnimi dohodki 28 : 72, leta 1961 pa že 31 : 69. Masa osebnih dohodkov se je v tem času povečala za 1,8 %i, osebni dohodki na zaposlenega pa za 8,1 °/o pri dvigu Produktivnosti za 7,1 °/o. Življenjski stroški so v istem obdobju narastli za 11 fl/o, tako da bi realni porast osebnih dohodkov lahko znašal do 18°/i>. Iz tega je razvidno, da smo skrbeli za primerno višino skladov podjetja, kar je pogoj za naš nadaljnji razvoj. Upoštevali smo krajevne razmere in višino osebnih dohodkov sorodnih slovenskih podjetij. Za nami je že I. četrtletje letošnjega leta. Že takoj ob začetku nam je primanjkovalo surovin za nižje številke. Zaradi tega zadnji mesec proizvajamo namesto povprečne Nm 34 tudi že Nm 39. Temu primerno je efektivna proizvodnja nižja in nižji dohodek, ki pa se še posebej izraža pri visokih številkah. Nastala situacija nas je prisilila, da smo koristili čimveč rednih dopustov, ker imamo za tak asortiman proizvodov trenutno preveč zaposlenih. Pomanjkanje odgovarjajočih surovin in posledica tega — predenje višje Povprečne številke, se močno odraža pri nižjem dohodku v prvem tromesečju in razmerju med osebnimi dohodki in skladi, ki znaša 80 : 20. Ali povedano z zneski, pri 84 milijonih osebnih dohodkih imamo samo 21 milijonov za sklade. Vendar pa, če bo na razpolago dovolj surovin, lahko še vse izgubljeno nadoknadimo in ob primernih osebnih dohodkih ustvarimo tudi zadovoljivo višino skladov. Še več skrbnosti bo treba pri ekonomiki poslovanja t. j. predvsem pri zniževanju stroškov. Res je, da je v našem podjetju izvedena organizacija obračuna Po ekonomskih enotah, vendar dosedaj tega obračuna Pismo mogli uporabljati za nagrajevanje. Morda je bil bistven razlog za to, ugotovitev, da je zajemanje podatkov preveč komplicirano in zamudno, poleg tega Pa tudi nismo imeli v zvezi z nagrajevanjem po ekonomskih enotah dovolj izkušenj. Z uvedbo organiza-oije obračuna po ekonomskih enotah smo prišli šele na polovico poti, vsekakor pa bi morali proučiti organizacijo obračuna po ekonomskih enotah tudi v praksi, ho se je obračun začel izvajati. Delni vzrok, da nismo Posvečali še več pažnje nagrajevanju v zvezi z obra-čnnom po ekonomskih enotah je bil tudi v tem. ker se je pokazalo, da zajemanje surovin ni točno in bi tako nekatere ekonomske enote dosegle oziroma izka-*ovale visok prihranek, druge pa velik primanjkljaj. Vzrok temu pa je predvsem v nihanju vlage. Znano je, da so proizvodne delovne skupnosti razdeljene na preveč ekonomskih enot. Tako imata n. pr. delovna skupnost predilnice 7, in delovna skupnost sukalnice 5 ekonomskih enot. Navedene ekonomske enote bi bilo umestno združiti zaradi poenostavitve organizacije obračuna ter zato, ker bi predstavljale združene ekonomske enote v večji meri ekonomsko samostojno enoto z ozirom na doseženi finančni uspeh. Težišče obračuna po ekonomskih enotah je v planiranju. Smatramo pa, da je obstoječi obračun v sedanji obliki samo pripomoček za ugotovitev potrebnih preknjižb, ki so v zvezi z obračunom proizvodnje potrebne v finančnem knjigovodstvu. S tem je obračun zadostil le enemu svojih namenov in to tistemu, zaradi katerega ni potrebno tako komplicirano delo. Glavni namen organizacije obračuna po ekonomskih enotah je bilo ugotavljanje rezultatov ekonomskih enot glede na njihov ekonomski pomen. V tem oziru pa obstoječi obračun po ekonomskih enotah dosedaj ni izkoriščen. Z računskim zaključkom obračuna in njegovim razknjiževanjem pa je dobil le knjižno dokumentarni značaj. V zadnjem času se vse bolj poudarja ekonomičnost, t. j. da ni važno samo kakšno količino je delavec proizvedel, temveč tudi koliko surovine je porabil za ta izdelek, koliko je prihranil, zmanjšal odpadke in podobno. Zato smo tudi pri nas začeli intenzivneje delati na obračunu po ekonomskih enotah, da bo le-ta čimprej služil svojemu namenu za katerega smo ga prvenstveno uvedli. Rezultati prvega tromesečja 1962 bodo znani že v prihodnjem mesecu. Težišče analize bo za začetek na obratni režiji, upravnoprodajni režiji in odpadkih. Iz analize bomo ugotovili gibanje teh stroškov. Ta analiza bo tudi pokazala ali so vplivali na zvišanje oz. znižanje le-teh sami delavci ali zunanji vplivi. Tako n. pr. se bo pri obratni režiji analiziral material za čiščenje, maziva, drobni inventar, material za vzdrževanje, pisarniški material in podobno. Analize, ki jih bomo delali letos, bodo služile za proučitev, kako naj bi vezali osebne dohodke na ekonomske enote. Računamo, da bomo že v naslednjem letu vezali osebne dohodke na znižanje stroškov ekonomskih enot, kolikor se bo pokazalo, da sedanji obračun to omogoča. Zorn — Kralj Čestitkam ob 70. rojsftieni dnevu tovariša 'fcita se pridružuje tudi nas kolektiv Predaja štafetne palice pred spomenikom žrtvam NOB v Litiji Prvi rezultati letošnjega poslovanja Prvo tromesečje je za nami in znani so nam prvi rezultati poslovanja v letošnjem prvem tromesečju, ki je za nas mnogo bolj pomembno obdobje kot katero koli doslej. V letošnjem letu bodo namreč prišle do popolnega izraza gospodarske spremembe, ki so bile izvršene v letu 1961, od katerih sta za naše podjetje najvažnejši: izpopolnjeni sistem delitve dohodka in novi obračunski kurz dolarja. Kako smo gospodarili? Proizvod. enoj. preje 1961 I. tromes. 1962 I. tromes. Indeks 62 Efektiva Plan 923.312 926.947 100,3 Izvršeno 926.151,4 890.663 96,1 Index 100,5 96,1 — Baza Plan 924.530 926.947 100,2 Izvršeno 969.655,2 977.016,9 100,7 Index 104,8 105,4 — Iz teh rezultatov je razvidno, da je plan proizvodnje v efektivi dosežen s 96,1 °/o, v bazi pa presežen za 5,4%>. Nasproti preteklemu letu v ištem obdobju pa se je znižala proizvodnja v efektivi za 3,9 °/o, v bazi pa opazimo ravno nasprotno, da je celo za 0,7 %> višja. V januarju letošnjega leta se je proizvodnja vršila po predvidenem planu, vendar se je že na tržišču pojavilo pomanjkanje surovin. Kritična situacija glede surovin in sploh pomanjkanje nižjih klas bombaža nas je prisililo, da smo prešli na predenje višjih številk preje tako, da se je gibala povprečna številka koncem marca okoli Nm 39, Na delni izpad proizvodnje pa je vplivalo tudi to, da je bilo po planu predvideno, da bodo v; marcu mesecu dani v pogon trije novi prstančni Prva seja novoizvoljenega sindikalnega odbora Na svoji prvi seji, dne 5. maja 1962 se je novoizvoljeni odbor sindikalne podružnice konstituiral kot sledi: predsednik podružnice Borišek Franci podpredsednik Bizjak Branko tajnik Vozel Petra blagajnik Merčun Ivica Semec Viktor, predsednik gospodarske komisije — člani: Koprivnikar Franci, Rebolj Ivan in Kralj Jakob. Habič Lada1, predsednik komisije za prošnje in pritožbe — člani: Senica Ignac in Zavodnik Mimi. Cirar Ivan, predsednik komisije za zdravstvena in socialna vprašanja — člani: Lesjak Franci, Merčun Ivica in Tišler Hilda. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen tov. Lesjak Franci. V disciplinsko komisijo podjetja je izvršni odbor imenoval tov. Bizjak Branka, za namestnika pa tov. Koprivnikar Lojzeta. Izvršni odbor je na seji mimo ostalega razpravljal tudi o predstoječi sezoni in koriščenju dopusta v našem počitniškem domu. V predsezoni je sklenil poslati zopet nekaj bolehnih članov na okrevanje in prispevati polovico sredstev k dnevnemu penzionu, medtem ko drugo polovico krije Zavod za soc. zavarovanje. Tovariš direktor je seznanil odbor z ukrepi ZlS-a objavljenimi v zadnjem Uradnem listu in s tem v zvezi apeliral na sindikalno podružnico, da aktivno sodeluje pri ponovnem točkovanju in določanju meril. Podružnica bo morala nujno tesno sodelovati s tozadevno komisijo v podjetju. R R stroji, vendar nam dobavitelj do roka strojev ni montiral, zato je izpadlo 11 ton enojne preje. Na drugi strani pal je bila pospešena rekonstrukcija Miihlhousen prstančnih strojev in bila izvršena hitreje kot je bilo po planu predvideno, zato smo morali v tem času ustaviti več strojev, kar je tudi vplivalo na izpad produkcije. To so bili glavni vzroki, ki so vplivali na neizpolnitev plana v efektivi. Preusmeritev na predenje višjih številk preje je bila pravilna, ker bi morali v nasprotnem primeru znatno znižati proizvodne kapacitete. Sukalnica je svojo plansko obveznost v efektivi presegla za 11 ®/o, v bazi pa za 25 0/o. V primerjavi z istim obdobjem leta 1961 je proizvodnja v efektivi za 4,5 °/o nižja, v bazi pa za 1,5 0/o. Znižanje proizvodnje v tem oddelku je posledica iztrošenosti strojev, zaradi česar je bilo tudi uvedeno delo v dveh izmenah, medtem ko se je v preteklem letu delalo v treh. Ker pa je rekonstruirani stroj obratoval tudi v tretji izmeni, kar ni bilo predvideno v planu, so pa to narekovale potrebe, je prišlo do prekoračitve planske obveznosti. Realizacija finančnega plana Kljub temu, da količinski obseg proizvodnje v efektivi ni bil dosežen, je finančni plan izpolnjen v celoti. V primerjavi z lanskoletnim obdobjem pa smo dosegli slabši rezultat, ki je posledica dražje surovine, na kar pa kolektiv ni mogel bistveno vplivati. Vendar kažejo analize, ko primerjamo letošnje I. tromesečje z lanskoletnim III. in IV. tromesečjem, ko smo ravno tako proizvajali iz dražje surovine, da smo letos bolje poslovali. V letu 1961 v III. kvartalu smo dosegli 128 milj. din dohodka, v IV. kvartalu pa 127 milj. din Letos pa smo v I. tromesečju dosegli 155 milj. din. Naše planske obveze pa smo izpolnili takole: Celotni dohodek....................... 100,6 Poslovni stroški.......................98,7 Prometni davek . ......................70,1 Dohodek................................110,8 Prispevek iz dohodka...................118,7 Cisti dohodek ........................ 109,5 Zaposlitev, produktivnost in osebni dohodki Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1961 znižalo za 46 oseb. Največje zmanjšanje je zabeleženo v delovni skupnosti predilnice in sukalnice. Na tej osnovi je bila tudi povečana produktivnost v predilnici za 6,2 <>/o, sukalnica pa je povečala produktivnosti celo za 36,1 o/o. Delovna skupnost predilnice je porabila v prvem tromesečju 1961 za 100 kg preje 25,1 delovne ure, 1962 za 100 kg preje 23,7 delovne ure. Delovna skupnost sukalnice pa je porabila v prvem tromesečju 1961 za 100 kg sukane preje 37,3 delovne ure, 1962 za 100 kg sukane preje 27,4 delovne ure. Porast produktivnosti smo dosegli z znižanjem delovne sile, ne pa z višjo proizvodnjo, saj je ta celo nekoliko nižja. Na drugi strani pa opazimo, da se je masa sredstev namenjenih za osebne dohodke močno povečala, saj je nasproti istemu obdobju lanskega leta višja za 10°/o. Do takega povečanja je prišlo zaradi neplanske proizvodnje. V lanskem letu smo izločali iz Pregled svetovne situacije na bombažnem trgu V tekoči sezoni ocenjujejo celotno površino, zasajeno z bombažem (v svetovnem merilu) na nekaj čez 28 milijonov hektarjev. To je rekord za vso zgodovino pridelovanja bombaža, ki še predhodno sezono presega za kakih 1,2 mil. ha. — Ker pa je povprečni hektarski donos občutno nižji — zaradi nenavadno slabih berb v Indiji, Egiptu in Ugandi — se ocenjuje v tej sezoni skupna proizvodnja bombažnega vlakna v svetu nekoliko nižje od proizvodnje v sezoni 1960/61. •— Vendar je gojenje bombaža letos za večino dežel, ki se s tem ukvarjajo, zelo uspešno. V skoraj vseh glavnih deže-lah-proizvajalkah (razen poprej navedenih in Mehike) se je proizvodnja zvišala. Rekordne višine pa je proizvodnja dosegla zlasti v Turčiji, Grčiji, Španiji, Centralni Ameriki, Kolumbiji in Braziliji. Brazilska berba je največja še od predvojnega časa sem. Tudi v SZ se je proizvodnja popravila, dasi še vedno ni dosegla višine iz leta 1959/60. Čeprav so se zaloge v začetku te sezone povečale, to še zdaleč ne more nadomestiti znižanja v svetovni proizvodnji. Zato se ocenjuje, da bo skupno na razpolago približno enaka količina bombaža, kot v sezoni 1960/61. Porabo bombaža ocenjujejo skupno na nekaj čez 40 milijonov bal. To bi utegnilo pomeniti rekordno porabo v tej sezoni. Vendar tole ni veren odraz situacije v mnogih deželah. Proizvodnja tekstila se letos v ZDA in v Kanadi dviga — zato bo poraba letos precej višja kot v sezoni 1960/61. Tudi v Indiji se tekstilna industrija krepko razvija in poraba bombaža je trenutno tam na rekordni višini. Vendar jih pa tam skrbi, ali bo zaloga ob koncu sezone plus uvoz zadostno pokril pomanjkanje domačih vrst bombaža. — V Zahodni Evropi in v Japonski pa ni tako dobrih izgledov za porabo, kot so bili pred letom dni. Malo je dvoma o tem, da bo ta poraba celo v mnogih primerih padla. Od trenutne stagnacije sta doslej najbolj prizadeti Anglija in Zahodna Nemčija. Tu bo poraba letos verjetno občutno nižja kot v predhodni sezoni. V Japonski so v prvih nekaj mesecih tekoče sezone obdržali proizvodnjo bombažne preje še kar na spodobni višini, toda od Novega leta sem je bila proizvodnja strogo omejena. To bo do konca sezone pomenilo občutno zmanjšanje porabe bombaža. Poraba bombažnega vlakna v SZ se od konca vojne sem stalno dviguje. Res je, da se je tempo tega naraščaja v zadnjem času nekoliko zmanjšal, vendar pa imamo tu še vedno naraščajočo tendenco. V mnogih deželah, ki same proizvajajo bombažno vlakno, se poraba dviguje, toda mnogo počasneje kot prej. Skupna potrošnja se ocenjuje na nekaj čez 40 milijonov bal. To je nekoliko več od tekoče proizvodnje. Zato bodo zaloge ob koncu sezone 1. avgusta 1962 verjetno nekoliko nižje. Znižanje porabe in verjetno znižanje zalog v de-želah-uvoznicah bo brez dvoma rezultiralo v izrazitem padcu skupnega izvoza bombažnega vlaknat v tekoči sezoni. Vendar bodo (kakor tudi v sezoni 1960/61) tu glavno breme nosile ZDA: pričakujejo, da bodo izvozile v tekoči sezoni le okoli 5 milijonov bal (nasproti 6,6 milijonov bal v predhodni sezoni). Drugod tržišče za izvoz bombažnega vlakna še kar dobro kaže in skoraj ni dvoma o tem, da bo večina dežel lahko izvezla praktično vse viške bombaža, ki so na razpolago. V Sudanu in v Braziliji imajo zelo dobre berbe. To bo verjetno povzročilo, da se bodo zaloge ob koncu sezone tam nekoliko dvignile, čeprav bi izvoz narastek V SZ bo proizvodnja zmanjšana; zato bi se utegnil zmanjšati tudi izvoz iz te dežele. Skupni svetovni izvoz bombažnega vlakna se ocenjuje na približno 15 mil. bal (v predhodni sezoni 16,8 mil. bal). Cene promptnega trga se v ZDA še nadalje počasi dvigujejo. Nekaj časa so bile bolj slabe, tj. nizke cene za terminske kupčije. Po objavi višine podpornih cen in izvozne subvencije za leto 1962/63 pa se je tudi cena za terminske kupčije utrdila. — V drugih deže-lah-izvoznicah imamo zelo različne tendence cen. Utrjena »statistična« situacija je v nekaterih področjih pripeljala do trdnih cen ali do tendence navzgor (zlasti na Srednjem Vzhodu). Drugod, tj. v deželah, kjer se uspeh berbe vidi šele pozneje, so slabši izgledi za porabo vlakna morda že vplivali na tržišče in cene nima j d več tendence dviganja. Cene za ekstra-dolgi štapel so v zadnjem času občutno popustile, zlasti v Sudanu in v Peruju. V Sudanu so bile zmanjšane cene za rezerve za okoli 4,41 c/kg (v februarju 1962). Takoj so se cene prilagodile temu novemu nivoju. L. Baumgartner Rekonstrukcija Obnova preostalih 11 SACM prstančevih strojev je bila do postavljenega roka zaključena. Ker stroji še niso vtečeni, še ne delajo s polno kapaciteto, zato je odveč kritika nekaterih, da delajo slabo, saj so tudi ostali SACM stroji rekonstruirani pred dvemi leti v začetku slabo tekli, danes pa delajo tako, kot smo želeli. Obnovljeni stroji bodo kljub temu, da so skrajšani za 48 vreten (v celoti 528 vreten) prinesli letno ca. 60 000 kg povečanja proizvodnje. Deset novih prstančevih strojev je bilo iz že znanih razlogov dobavljeno z več kot eno letno zakasnitvijo. Stroji so končno v montaži, proizvajati pa bodo začeli ob koncu meseca maja, če bodo manjkajoči deli do takrat prispeli od proizvajalca t. j. domače tvrdke »Krušik« iz Valjeva. S temi stroji se bo število vreten povečalo za na-daljnih 3676, kar bo predstavljalo letno povečanje proizvodnje za ca. 470 ton preje. Ta in še nadaljnja rekonstrukcija nam bo omogočila izdelavo kvalitetnejše preje, razširitev asorti-mana, največ bo pa doprinesla k povečanju produktivnosti, kar nam mora biti glavni cilj. Montiranje 10 novih prstančnih strojev v predilnici II, Delo organov samoupravljanja Zvišana predračunska vrednost novega stanovanjskega bloka in razpis za pridobitev stanovanjske pravice Na zasedanju, dne 20. marca 1962 je delavski svet potrdil povišanje predračunske vrednosti novega stanovanjskega bloka od 50 na 57 milijonov din. To povišanje je nastalo zaradi komunalnega prispevka in čistega dohodka za osebne dohodke od baznih kg preje in ne glede na povprečno številko, ker se je ta gibala okrog Nm 34, letos pa smo izločali za osebne dohodke po ceniku od dosežene številke. Ker pa je v kg’ preje višje številke več vloženega dela, se je tudi izločalo več za osebne dohodke. NašS predilnica je grajena za proizvodnjo 0 Nm 34, zato dosežemo pri proizvodnji višjih 0 številk manj dohodka, višje številke za podjetje niso ekonomične, ker produktivnost zaradi stalnosti delovne sile pada, strojni park do prstančnih strojev je premalo koriščen, medtem ko ostanejo stroški, amortizacija in osebni dohodki neizpremenjeni. Poleg tega pa kljub polnemu izkoristku prstančnih strojev proizvedemo manj kg preje. Večanje osebnih dohodkov na eni strani, na drugi strani pa predenje višjih številk in podražitev surovine, je povzročilo, da §e je poslabšalo razmerje med osebnimi dohodki in skladi. Posebno problematično je tudi trošenje rezerve, saj smo za razne dodatke in nadomestila porabili za 48 "/o več sredstev, kot v istem obdobju lanskega leta. Katere postavke so se povečale se lepo vidi iz naslednje primerjave: I. tromesečje Indeks 1961 1962 1961 1. nadurno delo 50 %> 782 034 1 210 412 154 2. dodatek za nočno delo 3. honorarji notranjih so- 540 404 1 124 544 208 delavcev 41021 21 103 51 4. nagrade ob upokojitvi 126 013 72 590 57 5. dodatek na staž — 3 265 347 — 6. nadomest. za letne dop. 7. nadomestilo za državne 4 425 370 4 394 202 92 praznike 1 929 376 2 021 577 104 8. ostalo 321 844 — — Skupaj 8 166 062 12 109 783 148 Iz gornje primerjave se vidi, da sta se zlasti povečala dodatek za nočno delo in 50 °/o dodatek za nadurno delo, medtem ko se dodatek na staž v začetku lanskega leta ni izplačeval in se je uvedel v mesecu maju. Letos pa smo porabili v ta namen v prvih treh mesecih 3 265 347 din. Nagli porast osebnih dohodkov kljub nižji proizvodnji in dražja surovina (spremenjeni kurz dolarja) je povzročilo, da smo dali za osebne dohodke več sredstev kot bi smeli, saj je razmerje med osebnimi dohodki in skladi samo še 81 :19. Ža^o je delavski svet sprejel preventivne ukrepe, da dosežemo razmerje, ki ga določajo zvezni predpisi. Sredstva za osebne dohodke se korigirajo z ozirom na dejanske kg, zniža se dodatek za staž za polovico, omeji se nadurno delo ter znižajo osebni dohodki za 10 % vsem zaposlenim, ki imajo osebne prejemke nad 45 000 din. Vsi ti ukrepi so začasni in veljajo do sprejetja novih pravilnikov. Iz vseh danih podatkov je razvidno, da je podjetje v danih možnostih sicer dobro gosnodarilo, ovira so bile le razmere na trgu, ki pa kot kaže še tudi v II. tromesečju ne bodo dosti izboljšale. Kolektiv sam bo moral budno spremljati situacijo na tržišču in jo prilagajati v podjetju, sproti bo moral spremljati poslovanje podjetja in gibanja osebnih dohodkov, da bo v kritičnih trenutkih lahko tudi pripravljen nositi posledice gospodarskega položaja. Krali A dodatne opreme v stanovanjih. DS je na predlog stanovanjske komisije tudi za ta blok potrdil način predplačila, in sicer 95 000 din na eno ležišče. Delavski svet je tudi priporočil stanovanjski komisiji, da razdeli ta stanovanja po enakih kriterijih kakor doslej, ti kriteriji pa so določeni s Pravilnikom o delitvi stanovanj Predilnice Litija. Zanimanje za stanovanja v novem bloku je zelo veliko, saj je dosedaj vloženih že 39 prošenj za družinska in 11 za samska stanovanja. Delo stanovanjske komisije ne bo lahko, ali ne? Sprememba Pravil podjetja DS je potrdil predlog za spremembo Pravil podjetja, in sicer, da bo imel bodoči DS namesto 40 le 30 članov. Sprememba je utemeljena s tem, da je bilo ob volitvah v prvi DS v podjetju okoli 300 delavcev več zaposlenih kot jih je sedaj. Na drugi strani pa se je povečal krog samoupravljalcev z izvolitvijo 5 delovnih skupnosti, v katerih sodeluje 54 članov kolektiva. Ginekološki pregled vseh zaposlenih žena Po sklepu DS so se že pričeli ginekološki pregledi za žene. V zvezi s temi pregledi je DS še sklenil, da s z Zavodom za socialno zavarovanje skuša doseči sporazum o delnem kritju stroškov, tako da bi naše podjetje prispevalo 500 000 din iz osebnih dohodkov, ostale stroške pa naj bi kril omenjeni Zavod. Delo tovarniške kontrolne službe Na seji, dne 19. marca je UO razpravljal o delu kontrolne službe ter na podlagi poročila in razprave zadolžil biro za organizacijo, da izdela program dela — poslovnik kontrolne službe. Poročilo je zanimivo in smo ga nameravali objaviti v tej številki, žal pa nam to ni uspelo. Upamo, da ga bomo lahko priobčili v naslednji številki. Seminar o kontrolni službi UO je tudi zadolžil Izobraževalni center, da organizira seminar za vse one, ki koristijo podatke kontrolne službe pri svojem vsakodnevnem delu. DS je razpravljal o planih porabe čistega dohodka in amortizacije DS je potrdil plan porabe čistega dohodka iz preteklega leta in ostanka iz preteklih let ter razporeditvijo v poslovni sklad v znesku 94 001 614 din. Plan črpanja amortizacije DS je potrdil plan črpanja amortizacije, ki pripada poslovnemu skladu iz leta 1961 in dotokom iz leta 1962 in amortizacije, ki pripada poslovnemu skladu v skupnem znesku 100 512 365 din. Črpanje sredstev sklada skupne porabe DS je potrdil plan črpanja teh sredstev v skupnem znesku 51 866 179 din. Od tega zneska moramo odvesti v obvezno rezervo 15"/« tako, da je dejansko razpoložljivih okoli 45 milj. din. Sredstva skupne porabe so prvenstveno namenjena za gradnjo stanovanj, in sicer v višini 24 milijonov dinarjev, nadalje za anuitete za stanovanjsko gradnjo prejšnjih let 3 milij. dinarjev, 5,5 milij. dinarjev je namenjenih za dotacijo društvom in organizacijam, ostali znesek pa za preurejanje počitniškega doma, menze in sindikalne dvorane. KOMISIJE DS 1962 Komisija za sklepanje del. razmerij Predsednik: Namestnik: Tajnik: Člani: Bizjak Leon Cirar Ivan Tišler Hilda Ankon Albin Stolica Marija Čebin Ivan Blaj Ljudmila Komisija za družbeno prehrano Predsednik: Lovše Mirko Namestnik: Semenič Edo Tajnik: Bizjak Zlata Člani: Ankon Albin Krampušek Ida 2 izvolijo abonenti Komisija za disc. vprašanja Predsednik: Namestnik: Tajnik: Član: Namestnik: Muljavec Hine Komotar Karl Tišler Hilda Senica Nace Planinšek Minka Sindikat imenoval: Član: Bizjak Branko Namestnik: Koprivnikar Lojze Člani: Zibert Slavko Bric Marija Namestnika: Habič Lada Vidic Ana Komisija za stanov, zadeve Predsednik: Majcen Milan Namestnik: Bajec Aco Tajnik: Bizjak Zlata Člani: Kos Justa Lesjak Franc Semec Viktor Pustinek Jožefa Komisija za produktivnost in nagrajevanje Predsednik: Jelnikar Hari Namestnik: Kralj Andrej Tajnik: Zorn Iztok Člani: Stamatovski Niko Majcen Milan Belec Ivan Primožič Darko Jeriha Stanka Čandek Breda Vozel Ana Eltrin Lilika Komisija za HTZ Predsednik: Stamatovski Niko Namestnik: Tišler Franc Tajnik: Lesjak Franc Člani: Pavliha Lojze Bajec Aco Vovk Kati Zavodnik Mimi Komisija za požarno varnost Predsednik: Namestnik: Tajnik: Člani: Senica Maks Bajec Aco Lesjak Franc Borštner Jože Kos Justa Primožič Darko Cenkar Franc UO Počitniškega doma Predsednik: Lesjak Franc Namestnik: Koprivnikar Franc Tajnik: Lambergar Anka Blagajnik: Remec Marjana Član: Repina Martin Komisija za del. mesta invalidov Predsednik: Šepec Franc Namestnik: Tomažič Ivo Tajnik: Lesjak Frapc Člani: Rapl Lea Trentelj Pavle Habič Vida Pintar Eli Komisija za štipendije Predsednik: Koprivnikar Lojze Namestnik: Pavliha Sonja Tajnik: Rapl Lea Člani: Bizjak Branko Resnik Ema KOMISIJE UO Komisija za sestavo pravilnika o delitvi ČD in OD Predsednik: Kralj Andrej Namestnik: Ankon Albin Tajnik: Baumgartner Ladislav Člani: Zibert Franc Bizjak Konrad Pintar Polda Škoberne Amalija Komisija za norme Predsednik: Peterca Brane Namestnik: Cenkar Franc Tajnik: Zorn Tea Člani: Což Bogomira Lajovic Brona Škerbina Leon Pavliha Lojze Komisija za priznanje PK Predsednik: Bizjak Branko Namestnik: Zorn Iztok Tajnik: Rapl Lea Člani: Ankon Albin Merčun Iva Komisija za pravila in pravilnike Predsednik: Ankon Albin Namestnik: Senica Maks Tajnik: Rapl Lea Člani: Korošec Beti Zorn Iztok Komisija za osnovna sredstva Komisija za odlikovanja Predsednik: Jelnikar Hari Namestnik: Nejedly Zofija Tajnik: Rapl Lea Predsednik: Namestnik: Tajnik: Člani: Primožič Darko Korošec Beti Kos Slava Semenič Edo Pajtler Adolf Organizacija socialnega in zdravstvenega zavarovanja Tudi na področju socialnega zavarovanja delujejo samoupravni organi, kateri na sejah UO in skupščinah socialnega zavarovanja prenašajo predloge zavarovancev in določajo o razporeditvi denarnih sredstev, stanju zdravstvene službe in vseh ostalih dejavnosti socialnega zavarovanja. V razpravah se večkrat srečujemo s posameznimi izrazi s področja socialnega zavarovanja. Zato bi v kratkih obrisih opisal samo organizacijo socialnega zavarovanja. Aktivni zavarovanci so vse osebe, ki plačujejo prispevek za socialno zavarovanje. V gospodarskih organizacijah plačujemo 22 °/o od bruto zaslužka za financiranje socialnega zavarovanja. Za kritje primanjkljajev plačuje gospodarska organizacija še 2 °/o dopolnilni prispevek, v primeru odstopanja bolniškega sta-leža od povprečja pa še prispevek po posebni dopolnilni stopnji. Zavodi za socialno zavarovanje so ustanove, ki se pridržujejo zakonitih predpisov, denarno poslovanje, t. j. proračune pa morajo dati v oceno1 zakonitosti pristojnim organom oblasti. Samoupravni organi v zavodih, odnosno podružnicah socialnega zavarovanja morajo časovno poročati o svojem delu zavarovancem na zborih volivcev. Zdravstvene ustanove se same vzdržujejo. Za zdravstvene usluge, ki jih nudijo zdravstveni domovi zavarovancem, sklepajo Zdravstveni domovi z Zavodi za socialno zavarovanje pogodbe, katere določajo obseg in kvaliteto uslug, način plačevanja in ceno storitvam. Zato imajo organi socialnega zavarovanja pravico in dolžnost kontrolirati storitve zdravstvenih uslug, katerih plačnik je socialno zavarovanje. Zdravstvene domove upravljajo upravni odbori in sveti zdravstvenih domov. Tudi komune so zelo zainteresirane na dobri organizaciji zdravstvene službe in dajejo znatna sredstva za preventivno dejavnost. V naši državi je organizacija socialnega zavarovanja po obsegu pravic, ki jih imajo zavarovanci, ena najnaprednejših na svetu, saj nas spremlja od rojstva do smrti. V LR Sloveniji je bilo zgrajenih zelo veliko zdravstvenih domov. V gradnji so ljubljanske bolnišnice, ki Delavski svet je razpravljal o bolniških izostankih V razpravi o velikem bolniškem staležu po posameznih oddelkih, so člani DS poudarili, da se ponavljajo kratkotrajni bolniški izostanki le pri nekaterih članih delovnega kolektiva. Največ izostankov je na nočni izmeni. Zaradi teh izostankov je tudi znatno manjša proizvodnja. Ti izostanki pa imajo na drugi strani za posledico tudi preobremenjenost ostalih delavcev, kar ustvarja veliko utrujenost in neugodno vzdušje. DS je po razpravi sprejel predlog, da se prične voditi za posamezne oddelke poimenska evidenca o bolniških izostankih. Predlagano je bilo tudi, da naj bi pogoste izostan-karje napotili v Zdravstveno posvetovalnico, kjer bi prejeli zdravstvene nasvete za svoje težave. Člani DS so tudi poudarili, da moramo bolnikom posvečati še več pozornosti, da se čimpreje vključijo v aktivno delo. DS je tudi dal priznanje prizadevanjem, da bi bilo čimveč članov delovnega kolektiva predlaganih za preventivno okrevanje. bodo stale 7 milijard dinarjev. Zaradi velikega števila upokojencev in večkrat tudi neracionalnega trošenja sredstev je nastal na območju naše republike 15 milijardni primanjkljaj, katerega bomo lahko ob povečanju prispevne stopnje za 0,40 °/o v 10 letih tudi plačali. Predilnica Litija je pooblaščeno podjetje in prejemajo člani delovnega kolektiva nadomestila za bolezenske izostanke, voznine, otroške doklade in ostale dajatve v podjetju. V podjetju se kompletirajo (zbirajo) spisi za pokojnine in invalidnine. To delo je v našem podjetju uspešno. Pri poslovanju z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani nastajajo večkrat težave, ker se rešitev posameznih spisov zavlačuje, kar je dokaz, da organizacija socialnega zavarovanja nekoliko zaostaja za splošnim družbenim razvojem. Pripravlja se nov Zakon o socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Iz razprav o osnutku novega zakona v zakonodajnih organih Zvezne ljudske skupščine je razvidno, da daje predloženi osnutek zakona predvsem poudarek na prenos odločanja na neposredne zavarovance in ustanovitvi Komunalnih zavodov. Po novem Zakonu bodo zavarovanci in gospodarske organizacije še bolj zainteresirani na delu samoupravnih organov in pravilnim upravljanjem s skladi socialnega zavarovanja. „ . T . , Franci Lesjak PRED POČITHIŠKO SEZONO V NOVIGRADU Upravni odbor počitniškega doma je že pred časom pričel s temeljitimi pripravami za letovanje v našem počitniškem domu v Novigradu. Člani kolektiva so bili pozvani, da se pravočasno priglase in povedo kdaj žele letovati. Odziv je bil kar številen, je pa še nekaj prostih mest v juliju in avgustu, posebno pa še v juniju in septembru. Upravni odbor počitniškega doma; poziva zamudnike, da prijave pospešijo, ker bodo prosta mesta v počitniškem domu ponudena drugim kolektivom, ker je precej zanimanja s strani sindikatov oz. gospodarskih organizacij o zasedbi počitniškega doma. Cena penziona za letošnjo sezono bo din 800.— na osebo, za otroke do 10 let pa polovico tega zneska. Člani našega kolektiva plačajo din 550.— za dnevni penzion, preostali znesek stroškov bo krilo podjetje. Cena v predsezoni in posezoni t. j. junij in september bo din 500.—. Počitniški dom bo odprt predvidomai 10. junija, kolikor bo dovolj prijavljencev za mesec junij. V mesecu juniju bo poslanih 30 članov kolektiva na enotedensko brezplačno okrevanje, polovico stroškov krije naša sindikalna podružnica, polovico pa občinski sindikalni svet oz. zavod za socialno zavarovanje. Okre-vanci bodo koriščali v tem primeru svoj redni dopust-Nekaj članov bo poslanih pa na tritedensko brezplačno okrevanje po preventivi in stroške plača zavod za socialno zavarovanje, podjetje pa bo verjetno nudilo, kot v prejšnjih letih, enotedenski izredni plačani dopust. Člani kolektiva, ki bodo poslani na okrevanje v Novigrad iz zdravstvenih oz. preventivnih razlogov, bodo še prej zdravniško pregledani. Prevoz v Novigrad bo s tovarniškim avtobusom, najverjetneje samo enkrat v tednu in to v nedeljo. Člani kolektiva bodo imeli prednost, cena prevozu bo kot v lanskem letu din 800.— v obe smeri. Iz Ljubljane pa bo vozil dnevnoredno v Novigrad redni avtobus SAP, kjer bodo letoviščarji lahko koristili 75°/o-ni popust pri vožnji, Ankon Albin Rudolf Jelnikar — upokojen Jelnikar Rudolf, roj. 23. 3. 1907, nabavni referent in šef transporta je bil 3. 5. 1962 upokojen. V našem podjetju se je zaposlil že leta 1922, torej v 16. letu starosti. Najprej je bil zaposlen v kotlarni kot delavec, nato je napredoval in bil nekaj časa v vla- Delovne skupnosti so razpravljale o zdravstvenem in socialnem zavarovanju Na sestankih delovnih skupnosti je bilo podano poročilo o delu samoupravnih organov pri socialnem zavarovanju. V razpravah so zavarovanci iznesli predvsem naslednje pripombe odnosno predloge: 1. Zaradi nezadostne zobozdravstvene službe naj pride v Litijo potujoča zobna ambulanta. 2. Dan je bil predlog, da naj zdravniki sprejemajo v ambulanto po enega bolnika, ker je večkrat zelo težko razlagati bolezen in težave v navzočnosti ostalih oseb. 3. Izvede naj se akcija, da se ginekološkega pregleda udeležijo vse žene. Le tako bo Zdravstvenemu domu omogočeno izdelati končno analizo o izvedenem pregledu. Pri zdravstvenih pregledih naj bo prisotno samo strokovno osebje. 4. Za vsakega poškodovanca mora Zdravstveni dom zahtevati nezgodni list, ker so primeri, da posamezni zavarovanci zahtevajo nezgodni list za obratno nezgodo ali nezgodo na poti na delo ali z dela šele po končanem zdravljenju. 5. Postavljeno je bilo vprašanje, če zdravniki predpisujejo res kvalitetna zdravila in kakšna je cena 1 recepta v primerjavi z ostalimi Zdravstvenimi domovi. To primerjavo naj pripravi podružnica do prihodnjega zbora zavarovancev. 6. Predlagano je bilo tudi, da podjetje organizira lastno ambulanto. Vsi predlogi so bili poslani na podružnico za socialno zavarovanje zaradi nadaljnje obravnave. F. L. galnici kot tehtalec produkcije, kasneje pa kot skladiščnik materiala. Kot zaveden Slovenec je bil že takoj maja 1941 s celotno družino — ženo im dvema otrokoma — poslan v taborišče Št. Vid. Tam je bil do 16. 10. 1941, nakar se je z družino vrnil domov. Zaradi sodelovanja z NOB je bil 1. 4. 1943 ponovno odpeljan z vso družino najprej v zapor Begunje, od tam v koncentracijsko taborišče Dachau, družina pa v drugo izseljeniško taborišče. Iz Dachaua se je vrnil 22. 7. 1945. Takoj se je zaposlil v našem podjetju in je bil pri nas kot glavni skladiščnik in kasneje kot nabavni referent in šef transporta. Zaveden kot že med okupacijo, tudi po osvoboditvi ni ostal pasiven. Vključil se je v družbeno-politično delo. Bil je član Zbora proizvajalcev občine Litija, predsednik sekcije internirancev, predsednik sveta za zdravstvo pri Zdravstvenem domu, predsednik sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo pri ObLO Litija, odbornik organizacije Zveze borcev NOV, član odbora sindikalne podružnice itd. Kot član Zveze komunistov je vse svoje dolžnosti vestno in uspešno opravljal. Njegova delovna doba v našem podjetju znaša 31 let in 6 mesecev. Tudi v vsej tej dolgi delovni dobi se ga lahko oceni kot vzornega delavca. Z veliko požrtvovalnostjo v nabavni službi je pripomogel k premostitvi marsikaterih težav, zlasti še v prvih povojnih letih, ko je njegovo delovno mesto terjalo mnogo truda, ker je bila nabava raznega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo, večkrat zelo otežkočena. Zaradi vseh teh njegovih zaslug tako v podjetju, kakor tudi na družbeno političnem področju je bil od strani Komisije za odlikovanja Predilnice Litija predlagan za delovno odlikovanje. Z ukazom predsednika FLRJ tov. Tita je bil novembra 1961 odlikovan z Or-denom dela s srebrnim vencem. To odlikovanje mu je bilo izročeno na slavnostnem zasedanju delavskega sveta dne 23. 12. 1961 ob priliki Občinskega praznika Litije. Tov. Jelnikarju želimo izven našega podjetja še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svoje družine. Prepričani smo, da bo’ kot doslej, tudi v bodoče pomagal povsod tam, kjer bosta njegova pomoč in sodelovanje potrebna. T R Izkoristite svoj letni dopust v Novigradu! litijski Športni cik-cak Litijski šahisti se vneto pripravljajo na zasavsko prvenstvo. V ta namen so v minulih dveh mesecih odigrali kar štiri brzoturnirje. Od teh dva nagradna. Med številnimi udeleženci na vseh štirih brzoturnir-jih je Maver Franc vsakokrat zasedel prvo mesto. Drugo mesto si je dvakrat priboril Jamšek Janez, enkrat ing. Pretner Franci, na zadnjem brzoturnirju pa Ravnikar Janez. Tretje mesto pa so zasedli tov. Zupan Tone, Ravnikar Janez, Jamšek Janez in Pavlica Ivan. Na vseh brzoturnirjih je tudi sodelovalo več pionirjev, med katerimi je Tišler Janez za prvo mesto prejel knjižno darilo, saj se je celo med starejšimi uvrstil na šesto mesto z devetimi točkami. Številna udeležba pionirjev dokazuje, da je med njimi precejšnje zanimanje za šah, žal pa litijski šahovski klub nima za poučevanje le-teh primernega kadra, razen tov. Maver Franca, ki pa ne zmore tako obširnega dela. Zasluga za uspešen potek letošnjih brzoturnirjev gre tudi tov. Klun Janezu, ki je kot glavni sodnik sodeloval na vseh turnirjih. Tudi košarkarji našega mesta se pod vodstvom tov. Baus Ivana, enega prvih pionirjev košarke v Litiji, marljivo pripravljajo za tekmovanje. Ker pa Litija nima ustreznih prostorov, so naši košarkarji vezani le na tuja igrišča. Kljub temu pa žanjejo lepe uspehe. Verjetno je le nepopolna postava kriva, da je Litija zasedla šele drugo mesto v conski ligi. Znani košarkarji so mnenja, da je Litija v tej ligi najboljše moštvo, to potrjuje tudi prijateljska tekma z odličnim moštvom OLD BOYS — Svoboda Ljubljana, proti katerim je naše moštvo izgubilo s tesnim rezultatom 66 : 62, dočim je v prvem polčasu vodilo celo z 39 : 38. V tem srečanju je vsa petorka pokazala požrtvovalno igro, saj so nastopali v moštvu OLD BOYS veterani, ki so pred nekaj sezonami zavzemali mesto pri vrhu slovenske košarke, med njimi tudi nekdanji mladinski državni reprezentant Kern. 11. marca se je pričel spomladanski del tekmovanja v ljubljanski nogometni podzvezi. Med pripravami je naše moštvo že v februarju odigralo dve prijateljski tekmi, prvo z NK Partizan iz Šmartna ob Paki. Ta klub igra v celjski nogometni podzvezi in je tako enak našemu moštvu. V Litiji smo zmagali domačini z rezultatom 3 : 2, povratna tekma v Smartnu ob Paki pa se je končala neodločeno 1 : 1. Odigrani tekmi nista bili na kvalitetni višini, to pa predvsem zaradi slabega vremena. Prv^ prvenstvena nogometna tekma, odigrana med našim moštvom in Grafičarjem iz Ljubljane, se je končala v njihovo korist z rezultatom 3 : 0, pri tem moramo predvsem upoštevati zelo slabo vreme in nepopolno postavo našega moštva. • 18. marca je naše moštvo na domačem igrišču premagalo odlično ekipo, ki se poleg Grafičarja poteguje za prvo mesto, NK Slavija iz Vevč z rezultatom 3 : 1. Morda je k zmagi pripomogla kompletna postava in požrtvovalnost vseh igravcev, zasluge za uspeh pa ima tudi naš trener tov. Kukoviča Peter, ki skrbi za kondicijo igravcev. 25. marca se je naše moštvo srečalo z NK Savo iz Tacna. To srečanje so igravci Save odločili v svojo korist z rezultatom 4 : 2. 1. aprila smo odigrali na domačem terenu tekmo s Svobodo iz Kisovca pri Zagorju in jo odločili v svojo korist 4 : 0. 8. aprila bi morali odigrati tekmo v Kočevju s tamkajšnjim moštvom. Srečanje so oni odpovedali, zato je bila tekma odločena v korist Litije s 3 :0. GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO — TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »JOŽE MOSKRIC-k V LJUBLJANI Naše moštvo čaka še šest prvenstvenih tekem, od tega tri na domačem in tri na tujem terenu. Igravci želijo, da bi obiskovalo naše igrišče še več gledavcev in jih pri tem vzpodbujalo k še večji borbenosti. Svet za telesno vzgojo in kulturo FLRJ je omogočil letos našim pionirjem tekmovanja v vseh športnih disciplinah. Ta tekmovanja se vrše v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. V naši komuni so osemletke s temi tekmovanji že pričele. Med seboj tekmuje 16 osemletk in bo borba za prvo mesto zelo ostra, saj so za najboljše pripravljene lepe nagrade. Nagrajene ekipe bodo sodelovale tudi na republiškem tekmo- vanjU' Tišler Miro NOVI SEKRETAR TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZK Na zadnji seji je tovarniški komitet izvolil za novega sekretarja komiteja tov. Kralj Andreja. Dosedanji sekretar tov. Stamatovski Niko pa je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta podjetja. Nezgode v marcu in aprilu 19 6 2 V marcu 1962 sta bili 2 obratni nezgodi z 19 izgubljenimi dnevi. 1. Krhlikar Slavko, roj. 27. 8. 1937, pomožni zidar, se je poškodoval pri prenašanju strojnih delov. Pri odlaganju teh delov ga je zadel del stroja in mu poškodoval palec desne noge. 2. Kolman Franc, roj. 24. 2. 1936, strojni ključavničar, je dobil pri prevažanju strojev iz enega v drugi oddelek žulj na dlani desne roke. V aprilu 1962 je bilo 6 obratnih nezgod z 48 izgubljenimi dnevi. 1. Likovič Franc, roj. 15. 8. 1912, železostrugar, se je pri izdelavi stružne priprave na vrtalnem stroju urezal v kazalec desne roke. 2. Blaj Silvo, roj. 30. 12. 1924, sklad, delavec, se je pri nakladanju obročnega železa na ročni voziček urezal v kazalec desne roke. 3. Gril Jernej, roj. 1. 8. 1929, poklicni gasilec, je pri obhodu tovarne, zaradi spolzke poti, padel in se pri tem urezal ob železo v dlan leve roke. 4. Kolman Ludvik, roj. 13. 8. 1913, strojni ključavničar, je pri montaži udaril s kladivom utež, pri tem je odletel drobec in mu padel v levo oko. 5. Bajde Ljudmila, roj. 31. 7. 1915, predica, je na poti v službo padla z mopeda in si poškodovala desno nogo in križ. 6. Senica Ignac, roj. 24. 7. 1931, remont mikalni-kov se je pri previjanju mikalnikovih krtač zbodel z jekleno garnituro v kazalec leve roke. Iz podjetja so odšli: 5. 3. 1962. Vek Frančiška, vlagalka preje, upokojena. 20. 3. 1962. Jelnikar Alojz, delavec v čistilnici odpadkov, odšel na odsluženje vojaškega roka. 24. 3. 1962. Krnc Janez, tekstilni tehnik, odšel na odsluženje vojaškega roka. 31. 3. 1962. Sladič Jožefa, izdelovavka cevk, upokojena. 27. 4. 1962. Lovše Ivan, pomožni delavec pri zidarjih, invalidsko upokojen. 30. 4. 1962. Fornazarič Julka, čistilka pisarn, lastna odpoved.