Poštnina platana r gotovini Cena 2 din NOVAp i O leat' ■ n ■55 2 delom dokazujemo S K predanost Partiji' J5J iai mam* ** «Sv našemu vodstvu S. -E-Hi Solkan, 3. septembra 1948. | GLASILO OSVOBODILNB FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ j Lek, II. — St 25 Združeni v OF bomo izvršili naloge, bi jih le postavil V. kongres KPJ in tako odgovorili na klevete Zaradi nalog, ki lih moramo Izvesti še v tem času leta 1948, ki so bistvene važnosti za izgraditev socializma v naši državi, ]e okrajni sekretariat OF sklical vse delegate okrajnega plenuma, katerim so bile vse te naloge temeljito obrazložene, obenem pa so o Istih delegati tudi sami diskutirati ter tako izboljševali poedine smernice. Tovariš sekretar Primožič Jože je v svojem referatu prikazal važnost zasedanja tega plenuma in obenem tudi podčrtal sklepe V. kongresa KPJ. ki se morajo v prvi vrsti prenesti na Osvobodilno fronto. Poudaril je ideološko izgradnjo prav frontovsklm voditeljem. ker bodo le tako lahko vodili naše delovno ljudstvo, ki je za časa kongresa res spontano pokazalo in dokazalo, da s poti, ki nam jo nakazuje naša Partija, ne bodo skrenili. Tudi vsa klevetanja naše Partije, našega vodstva in sploh naše borbe, ne morejo omajati delovnega poleta našega ljudstva, ki se danes zavestno bori za dosego čim boljših delovnih uspehov. Po živahni diskusiji o politični situaciji pri nas in v svetu je bil delegatom predložen polletni plan Osvobodilne ironte. Diskusija, ki se je nato razvila, je do potankosti prikazala vse napake pa tudi uspehe našega dela. naj sl bo to na vasi ali pa v tovarnah. Največ govora je bilo o kmečkih zadrugah. ki danes še ne ustrezalo v popolnosti svojemu namenu in nekatere le životarijo. V več primerih so delegati ožigosali kader v zadrugah, ki ne ustreza in so priporočali, da se za to organizirajo tečaji, kamor naj se usmerja v prvi vrsti mladina. Kljub temu, da so tl tečaji že bili. nam kader primanjkuje posebno za kmetijsko in živinorejsko stroko. Imamo tudi primere, kjer se zadruge bojijo dvigniti kredite, odnosno, da se odbori kmečke zadruge bojijo prevzeti odgovornost nase. Prav to pa ovira redno nabavo vseh potrebščin. Pa tudi to ie napačno, da se izdelava plana prepušča posamezniku, katerega bi moral izdelati odbor kmečke zadruge v celoti s pomočjo vseh zadružnikov, tako da se res vnesejo vse potrebe. Veliko večjo pažulo bo treba polagati razvoju kmetijstva, je omenil delegat iz Dola pri Cepovanu, ker ta ne gre z istim tempom kot industrija. Tu se pojavlja v prvi vrsti vprašanje pridelave semen, kar bo uspeh večjega hektarskega donosa. Za traktorsko oranje Jo priporočljivo, da kmetje že sedaj sklenejo pogodbe, ker bodo kasneje brigadirji delali po planu in se ne bodo upoštevala posamezna naročila. Ako bo-s tem v Zvezi nastalo nezadovoljstvo na vasi. bo za to odgovorna Fronta, ker ni zato pravočasno Izvršila potrebne propagande. Tudi pravočasno naročanje semen ie odvisno od tega, v kolikor se bo Fronta za to zanimala. V zvezi $ tem je bilo kasneje poudarjeno, da se bodo vršile sektorske konference, da sc te naloge objasuijo nrav vsem. Poudarjen je bil tudi razvoj vrtnarstva, kjer naj bi se Kojila kvalitetna povrtnina, ki bo velik doprinos. Zato nai se ustanavljajo zadružne ekonomije in to na zemljiščih narodne imovlne. Mnogo ie bilo govora o povezavi organizacije OF na vasi s krajevnimi ljudskimi odbori, to pa zato, ker Fronta na vasi v več primerih dela oddvo-jcno od ljudske oblasti, čeprav bi morala pri reševanju vseh problemov biti vodilna sila. Kulturno-prosvetno delo na vasi. je bilo naglašeno, jo odvisno prav od Osvobodilne fronte na vasi, ki se mora zanimati za to, kakšne so prireditve, kakšno pesmi se pojejo, kako delajo prosvetni sveti, kaj se uči v naših šolah. obenem pa jih morajo usmerjati v večjo politično aktivlzacijo. Velik problem naših šol je tudi poučevanje verouka na naših šolah. Frontovcl v vasi ne smejo dopustiti, da reakcionarni duhovnik zastruplja našo mladino. temveč morajo tej mladini dati novih pogledov na svet, to pa bomo lahko izvršili le z idejnim kulturno-prosvetnlm delom. Se mnogo nalog in problemov je bilo nakazanih, kakor je to odkup krompirja, kjer se Fronta zelo malo zanima in je to delo le tajnika ali predsednika KLO-ja. ki vsega dela tudi ne zmorejo. Pred nami stojijo tudi volitve AFŽ organizacije, za katere bodo tudi OF odbori morali skrbeti, da se res 100 '/c Izvršijo. OF organizacija na vas naj istočasno posveti tudi več pažnie spojitvi organizacije SKOJ-a z mladino, da bo tako naša mladina pripravljena za kongres SKOJ-a. ki sc bo v prihodnosti vršil. Borba za hektarski donos mora biti ena od glavnih akcij naše Fronte na vasi, zato pa moramo v prvi vrsti zainteresirati naše male in srednje kmete, ki stremijo za tem, da čim več pridelajo. Predloženo je bilo tudi. da Sklepi so v glavnem zajeli vse delo, ki ga bo morala AF2 organizacija v prihodnjih mesecih izvršiti. 1. Vršile se bodo sektorske konference tajnic AF2, na katerih bodo žene pristopile k načrtnim, tehničnim in propagandnim pripravam na vasi. 2. Do 25. septembra bodo izvršene vse politične priprave v krajevne odbore AF2. istočasno pa vse priprave za Kongres žena Slovenije. 3. V vseh i65 vaseh bodo predvolilni masovni sestanki žena, na katerih se bo obravnavalo vse gospodarske in politične probleme, tako da bo vsaka žena seznanjena z važnostjo volitev in Kongresom žena Slovenije. Na podlagi gospodarskih političnih uspehov se bo izvedno najširšo aktivlzacijo žena, da s 100 % udeležbo na volitvah dobimo res delavne krajevne odbore AF2 ter da bo potom njih organizacija postala aktiven faktor pri graditvi socializma v naši deželi. 4. Za dosledno izvrševanje velikih nalog petletnega plana in v zvezi z vlogo MDl'2-eja v borbi za ulrdi- sc najboljši borci za hektarski donos nagrajujejo; to pa s tern. da sc njegovo delo upošteva pri obdavčevanju. Zato so ustanovili tudi kmečki svet, ki bo to organizacijo po vaseh res temeljito sprovedcl. Na koncu plenuma so bili sprejeti številni sklepi, ki so se vsi nanašali prav na diskusijo, ki je bila zelo izčrpna. Vsi tl sklepi bodo poslani vsakemu krajevnemu odboru OF kot smernice za bodoče delo in je bilo tudi predlagano, da sc isti na množičnih sestankih predočijo vsemu ljudstvu. Polletni plan, ki ga je sestavil Okrajni OF odbor, le jasno nakazal vse delo, ki nas čaka, naj si bo to v ostalih množičnih organizacijah, v dvigu kmetijstva, organizacij borcev za večji hektarski donos ter osamosvojitvi zadrug in prostovoljnega dela bo v teh dneh razbit na vsak OF odbor, ki ga bo moral tudi izvajati. Plenum OF je sprejel tudi zelo velik sklep, td je, da se delo na gradnji Nove Gorice sedal, ko so odšle brigade. ne smo prekiniti, temveč bo organizacija OF organizirala brigade, ki bodo ostale 10 dni na delu, obenem pa bodo to tudi tečaji, kjer se bodo kovali naši najboljši frontovcl v res odločne borce za socializem. Kot odgovor na vse klevete Madžarske in rumunske vlade so delegati odgovorili s protestno resolucijo in pripravljenostjo, da bodo sklepe plenuma uspešno izvršili. tev miru na svetu in osvoboditev žena v kolonialnih deželah je dolžnost vseh žena, da v času pred volitvami preštudirajo program in štatut AF2. 5. Na predvolivnih zborovanjih bo ženam skupno z vsem članstvom OF podan polletni delovni plan Okrajnega odbora AF2, v katerem so povezane vse življenjsko vzgojne, gospodarske in politične naloge. Z raznimi tečaji se bo prevzgojilo in uspsobilo našo ženo v napredno domoljubno vzgojiteljico svojih otrok, v dobro in skrbno gospodinjo, v zavestno delavko v tovarni, aktivno članico naših zadrug, ki razume socializacijo vasi pa v borko za višji hektarski donos. Tako bo postala organizacija čvrsta opora Osvobodilne fronte in Ljudske oblasti pri reševanju vseh nalog in težkoč na vasi. 6. S 100% udeležbo na volitvah in vse delo bo jasen demonstrativen odgovor proti krivičnemu klevetanju naše slavne borbene Komunistične partije in njenega vodstva. Na podlagi vseh teh sklepov je Okrajni odbor AF2 napovedal tekmovanje vsem odborom At 2 Slovenije v sledečih točkah: a) Sto procentna udeležba organiziranih žena na volitvah in prite-gnitv vseh še doslej neorganiziranih. b) Do 25. septembra izvesti vse politične priprave, volitve same izvesti v dveh dneh. c) Do 20. septembra predložiti Glavnemu odboru AF2 vse predtogo kandidatk za kraievne odbore in kandidatk za Okrajni plenum, in to najboljše žene. predane OF in Komunistični partiji. č) V katerem okraju bodo žene napravile največ prostovoljnih delovnih ur pri zadružnih domovih in ostalih lokalnih gradnjah ter na njihovo pobudo vse ostale množične organizacije. d) V katerem okraju bodo novo- izvoljeni odbori najprej pristopili k izvajanju vseh nalog petletnega plana. M. P. Centralnemu komiteju KP Jugoslavije v Beogradu OF, ustanovljena pod najtežjimi pogoji za časa narodno osvobodilne borbe. na pobudo KPJ. ki je znala mobilizirat! in povesti naše narode v borbo proti okupatorju in vsem sovražnikom delovnega ljudstva, ie od vsega po-četka vztrajno brez oklevanja sledila poti. katero ji je nakazala Partija. Pravilnost vodstva dokumentirajo uspehi, povezani z brezmejno predanostjo in herojstvom naših narodov. OF je pod vodstvom naše Partije pregnala okupatorja, rešila naše narode suženjstva ter nas osvobodila. Po njeni zaslugi smo si izvojevali ljudsko oblast, ona le Izpolnila davne sanje našega delovnega ljudstva. Po osvoboditvi se ie ljudstvo s tajnimi volitvami stoodstotno Izreklo za vodstvo Iz časa borbe — Izreklo sc je za OF. za Partijo s Titom na čelu. Uspehi naše Fronte niso nič manjši v dobi gospodarske borbe, ki se bije od osvoboditve dalje. Ljudstvo sc je vrglo z vsem elanom na delo ter ustvarja v okviru petletnega plana vedno več pogojev za popolno zmago socializma v naši deželi. Spričo tega. da je naše ljudstvo Iz-voievalo toliko zmag v času NOB in v času naše družbene Izgradnje ter spričo tega, da ie ljudstvo spremljalo V. kongres s tekmovanjem ter pošiljalo vodstvu resolucije kot znak predanosti v obliki obveznosti, ni nič čudnega, da so se sklepi V. kongresa sprejeli soglasno In da sc je ponovno izrazilo zaupanje našemu Centralnemu komitetu s tov. Titom na čelu. Zato s tem večjim ogorčenjem odklanjamo vse klevete s strani odgovornih državnih funkcionarjev Madžarske in Romunije, ki blatijo naše vodstvo in s tein tudi narode Jugoslavije. Tl poizkusi so slični klevetam zapadnih Imperialistov ne pa državam. ki se danes borijo za pravičen mir na svetu. Sklepe, katere smo sprejeli ua našem plenumu OF za Goriško, bomo do popolnosti izvedli ter s tem ponovno dokazali, da so vse klevete naperjene proti nam, lažne in neutemeljene. Naše delo spremljamo s poll-tično-vzgojnlm delom, ki ga vršimo v prepričanju, da je naša pot edino pravilna. Dokazali bomo vsem. ki nas blatijo, da smo bili in da smo na pravi poti v socializem. Solkan, dne 29. avgusta 1948. Delegati plenuma OF za Goriško. Obrisi prvih stavb v Novi Gorici Plemun OF j« sprejel sklepe okrajnega odbora AFŽ Kaj bomo delal! v „Teditu gozdarstva" Kor stojimo pred pričetkom drugega tedna gozdarstva, v katerem moramo čim uspešnejše izvesti letošnji plan, ki Je odločilne važnosti za vse naše narodno gospodarstvo je 'potrebno, da sc zanj res temeljito pripravimo. V drugam tednu gozdarstva moramo popraviti vse napake, ki so se pokazale v prvem tcdiivu, M se je vi-šil v mesecu Juniju t. 1. Za ta teden je že postavljen oikrajni 5tab, kd bo organiziral in vodil vse delo izvrženo v tednu gozdarstva. V našem okraju sano letošnji plan gozdarstva že dokaj uspešno izvršili, tako v privatnem kakor državnem sektorju to Je v Trnovski gozdni upravi. Zato bo ta teden gozdarstva piri nas posvečen največ sečnji drv za naše delavce in nameščence in bodo zato morali vložiti največ sile prav sindikalne podružnice, saj je to največ v njihovem Interesu, da se članstvu preskrbi vse potrebno gorivo za zimo. Tudi našim zadružnim domovom primanjkuje les za gradnjo. V Trnovskem gozdu šmarno za lo odmerjen les. Prav gotovo pa bomo morali v tednu gozdarstva zainteresirati vaške OF odbere, kjer se gradijo zadružni domovi, da sestavijo posebne brigade, ki bodo šle ta les posekati in ga spraviti na mesto, kjer se bo otosal in kjer ga bo lažje naložiti na vozove. Vaščani dragih vasi pa bodo k teinu delu morali priskočiti na pomoč ali pa si bodo že v tem času pripravili ves potreben les za gradnjo zadružnega doma v svoji vasi. Uprava Trnovskega državnega gozda si je že zadala, da izvrši gotove naloge: sečnja in izdelava navadne in dolžinske jelove hlodovine. Izdelava tesanih tramov. Izdelava bukovega oglja. Da bodo lažje izvažali les v dolino, bodo v tednu gozdarstva popravili več cest in gozdnih poti. Za razvoj in nego naših gozdov bodo v drugem tednu gozdarstva na splošno uredili drevesnice in očistili najbolj zaraščene gozdove. Nabirali bodo tudi gozdna semena. Uredili bodo cestna skladišča, ker ista danes v popolnosti ne odgovarjajo. V tem času bodo izvozili kolikor je največ mogoče jelovih hlodov, oglja, tesanih tramov ter lubja do kamionske ceste. Pri vsem tem delu bodo organizirali brigadni sistem dela. Mladino bodo organizirali v organizacijo, kjer bodo imeli v aktivu tudi dramski krožek in pevski zbor. V lem tednu bo okrajni štab, kakor Državno gozdno gospodarstvo Trnovskega gozda in odsek za gozdarstvo pri OLO Gorica posvetil veliko pažnjo tudi sečnji lesa za izvoz, kar je za nas velike vrednosti. Vse to delo bomo izvedli le s skupnim delom in naj se zato vse organizacije od OF preko LMS, enotnih sindikatov ter kmečkih zadrug v čim večjem številu vključijo v tem tednu gozdarstva v delovne brigade, kd bodo postavljene naloge, kakor za sečnjo drv, pripravo lesa za zadružne domove in pripravo lesa za izvoz 100»/. izvršile. Odšle so IbirlgiJtJe, Id se ziabetoiiteale prve temelje Nove Gorice Mobilizacija rezervne delovne sile Pred nas se postavlja danes eno najvažnejših problemov to je izvršitev plana v gozdarstvu, ki je za razvoj naše države neprecenljive vrednosti. Predvsem je pereče vprišanje, kako se bo Izvršil plan, ki ga ima dirkcija gozdnih gospodarstev Illed, kjer primanjkuje delovna sila. Važen je ta plan zato, ker se tu seka les za Izooz. Ker je v našem okraj« plan gozdarstva skoraj dosežen Je poverjeništvo za delo dobila nalogo, da preskrbi gozdne delavce, ki bodo šli na delo v gozdove okoli Bleda. Poverjeništvo za delo, katerega člani »o bdi vse zadnje dni na terenu za mobilizacijo teh delavcev v naših gorskih predelih, kalkor v Cepovanu, Lokvah, Ptodgozdu in Ravnicoi, v Colu in drugih vaseh so naleteli na precejšen odpor. Prav gotovo danes ne smo omajati naše borbe za plan izgovor, da je Bled predaleč, ko imamo vendar dobre prometne zveze. Isti bi lahko pomislili na to, 'kako so včasih morali prositi za nastavitev, danes pa se v najnujnejših potrebah po delovni sili na vse načine iz- govarjajo. Pred seboj bi morali imeti naš petletni plan, kd v veliki meri zavisi prav od izkoriščanja naših gozdov. Najdejo se celo poedind, ki namerno širijo alarmantne vesli, kakor »a Trnovem, katerim bo treba vsekakor z drugačnimi ukrepi objasniti naše napore za izgradnjo socializma. Poverjeništvo za delo je že nekatere ljudi klicalo na odgovornost, kakor n. pr. tov. Plesničarja iz Pod-gozda, ki je s trditvijo, da so njegovi delavci bolni, oviral njihov odhod. To se nam ne sme zdeti čudno, če pomislimo, da je bil tov. Plesničar nekoč zasebni podjetnik. Ko so bili tovariši klicani na zdravniški pregled sc je ugotovilo, da eo fizično popolnoma spcfeobni. Ce hočemo uspeti in plan res izvršili, moramo zavrniti vse take poizkuse oviranja našega petletnega plana. * Pred nami je dragi teden gozdarstva. Zato je naša dolžnost, da k temu tednu pristopimo in da te delavec, ki bodo šli v gozdove na Gorenjsko nadoknadimo z našim prostovoljnim delom v gozdovih Trnovske uprave G. L. Predstavniki angleških delavcev so prisostvovali slavnosti na Colu V nedeljo 29. avgusta so, po ogledu znamenitih krajev iz časa NOB, našega »kraja, obiskali predstavniki angleškega delavnega hi (tet v a graditelje zadružnega doma na -Golu, ki so isti dan proslavili pokritje svojega doma. Na tej slavnosti so govorili predstavniki glavnega odbora 15S, okrajnega 10 — Gorica, okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov in okrajnega sindikalnega sveta. Uvodoma so govorniki pozdravali predstavnike angleškega delovnega ljudstva, jim želeli pri obisku resnično spoznanje našega življenja t. J. borbe našega delovnega ljudstva, ki koraka pod vodstvom KPJ v socdalizeipi in da bi to borbeno, a vendar lepo življenje pravilno prikazali dc-lvnrmu ljudstvu Anglije tako, da bo tudi ono s takim pravilnim spoznanjem obsojalo neresničnost klevet Informbiroja KP. Pozvali so graditelje zadružnega doma, naj prav talkb vzgledno kot doslej nadaljujejo z dokončno izgradnjo njihovega zadružnega doma s katerim bodo tudi oni doprinesli nekaj k izgradnji nove 90-cialkstinno Titove Jugoslavije, Nato je spregovoril vodja delegacije zastopnikov angleškega delovnega ljudstva, izražajoč veliko veselje in počeščenje pri-sOBtvorvanja slavo os ti pokritja zadružnega doma, kulturnega #n gospodarskega spomenika vosi, ter jim želel pri njihovem nadaljnjem delu gradnje zadružnega doma in v naši petletki veliko uspehov. Do pokritja so napravili graditelji zadružnika doma s prostovoljnim delom za 08.000 din vrednosti, pni čemer so sc najbolje izkazali gozdaščani, ki 60 napravili za 24.300 din vrednosti in sindikalna podružnica tovarne parketov, katerih člani so napravili prav tako 732 ur v vrednosti 19.764 din. Priznanja vredni so tudi delavci obnovitvene zadruge s Gola, prav posebno pa njen tajnik, dalje inedzadružni odbor iz Ajdovščine ter obnovitvena zadruga s Predmeje. Nasprotno pa niso hoteli razumeti potrebe zgraditve zadružnega doma člani upravnega odbora kmetijske zadruge govoreč, da jim zadružni dom ni potreben. Njim se je pridružilo še nekaj takih, loi so pa trdili, da zadružni dom na Colu ne bo nikoli izgrajen. Njim so odgovorili vsi delovni in zavestni člani OF z napornim in vztrajnim (letom ter do 29. avgusta t. 1. pokrili njihov zadružni dom. Pri gradnji zadružnega doma so se najbolje izkazali in zaslužili zlato značko Kovšca Alojzij, Likar Maks, Lemut Ivan; srebrno; Tratnik Ivan; Ponovčič Jožef, Krapež Anton, Vipavec Frane, Kobal Milko; bronasto pa Tratnik Fride, Bizjak Ana, Kovšca Alojzij, R®!0 Anton, Stesanftič Frane in Likar Alojzij. IM slavnosti Jo tudi sodeloval sindi kalni pevski zbor iz Anhovega. Širite naš listi V nedeljo 29. avgusta so se vse mladinske delovne brigade zbrale na zaključnem mitingu na mestu, kjer so z delom častno izpolnile postavljene norme. Bliža se pričetek šole in študentske brigade morajo zopet nazaj. Vse postrojene so čakale, katera bo pohvaljena, katera proglašena za udarno. V imenu Glavnega odbora LMS jih je pozdravil predsednik tov. Pe-rovšek, ki jih je tudi pozval, da vso delovno zavest in marljivost ter vse pridobljene izkušnje v brigadi prenesejo v svoje šole, v tovarne in v svojo vas, med mladino, ki ni bila na delovnih akcijah. Za njim je tov-komandant prikazal uspehe vseh de. lovnih brigad 11. grupe IV. izmene. Da so te brigade postale udarne in pohvaljene so gotovo največ doprinesli številni udarniki, ki so ta dan tudi prejeli priznanje za svoje požrtvovalno delo. Komandant Polj-čanjske brigade, ki je sprejel 14-dnevno prehodno zastavico je v imenu svoje brigade obljubil, da bodo v svojih šolah, tovarnah in na vasi razvijali prav tako tekmovanje kakršnega so se naučili na gradnji Nove Gorice ter tako dosegali vedno večje uspehe. V imenu Okrajnega komiteta KPS in OK ILO - Gorica se ie brigadam zahvalil član Okrajnega ljudskega odbora tov. Balderman. Zahvalil se je za delo, ki so ga izvršili na Novi Gorici in za prireditve, ki so jih dali Z zastavam) in transparenti so mladinci šli na zaključni miting Vse brigade v tej grupi so častno izvršile svojo nalogo, saj so v tem dvomesečju povprečno presegle normo za 23 %. Prav tako so imeli velike uspehe tudi na političncm-ideo-loškem, kulturno-prosvetnem in fiz-kulturnem polju. Tj uspehi so dokaz, da brigade danes zaključujejo svoje delo na Novi Gorici s podvojenim delom, ne ozirajoč se na lažne klevete držav, ki bi bile poklicane v prvi vrsti popraviti to, kar so za časa naše NOB zagrešile, ne pa da iznašajo podle laži, ki so vse prej kakor pa prijateljstvo. Posebno pa se je delo stopnjvalo v času zasedanja V. Kongresa KPJ. Kot najboljši brigadi v tej izmeni je bila odlokom štev. 24 podeljena 14 dnevna prehodna zastavica Glavnega štaba Poljčanski brigadi »Daki«, ki je s tem dobila tudi naziv trikrat udarna brigada. Brigadirjem Dakijeve brigade so kar žarele oči, ker so se zavedali, da je tak časten naslov danes res odlika za vsakega mladinca. Za dvakrat udarno brigado so bile proglašene; Zasavska. Kajuhova, No_ vomeška. Prekmurska, Vil. in Vlil. Mariborska brigada. Enkrat udarna je bila proglašena tudi Tomšičeva četa in Kuiska brigada, v drugič pa pohvaljena Zagorska brigada. na gradiliščih zadružnih domov med katermi je največ prispevalo Kajuhova kulturna brigada, zato je tudi prejela darilo okrajnega odbora OF. Prepričani smo, da bodo Kajuhovci prišli gostovat v nam zopet takrat, ko bodo zadružni domovi že gotovi. Tudi drugim brigadam so bilo podarjena darila. Brigade so odšle. Med Kromber-gom—Solkanom—šenpetrom pa se že vidijo obrisi bodočega mesta. Po sredi se beli ravna magistrala, iz temeljev pa že rastejo stanovanjski bloki in lesni kombinat. Vse uspehe fizičnega, kulturno-prosvetnega in fizkulturnega dela pa je prikazala lepo urejena razstava, na kateri je bilo videti razvoj dela od prvega dneva brigadnega življenja dalje. Lično urejeni grafikoni so jasno pričali o doseženih uspehih. Risbe vseh vrst, kipi, pesmi, članki in Brigadir pa so do potankosti izpričali, kaj vse so mladinci zmožni narediti. Dobro uspela kulturna prireditev v večernih urah je zaključila ta slavnostni dan, ki bo prav gotovo vsakemu mladincu na gradnji Nove Gorice ostal v lepem spominu. Da, mladinske brigade 11. grupe IV. izmene so častno izvršile svojo nalogo. Resolucija graditeljev Neve Geriče CK KP Jugoslavije Brigadirji - graditelji Nove Gorice se v celoti pridružujemo protestni noti, ki je bila poslana vladi LR Rumunije in vladi LR Madžarske v zvezi z vedno večjimi in hujšimi klevetami naperjenimi proti CK KPJ, tovarišu maršalu Titu, naši vladi in proti celotnemu ljudstvu FLRJ. Obžalovanja je vredno dejstvo, da ravno države ljudske demokracije, naše sosede, ustvarjajo tako klevetniško kampanjo proti našemu vodstvu in Partiji in s tem proti vsem _ našim narodom, da skušajo oblatiti našo slavno NOB, v kateri so dali naši na tisoče najboljših sinov v korist naprednega človeštva, da ravno ti dve državi, katerih kvislbigi so pomagali fašistom teptati našo zemljo, ne poskušajo popravljati te krivice, temveč zavestno teptajo naše naj- dragocennjše pridobitve. . Protestiramo proti zatiranju naših narod, nostnih manjšin v teh dveh državali, kar je lastno fašitičnim in neofašističnim državam. Apeliramo na delovno ljudstvo LR Rumunije in LR Madžarske, da obsodi tako delovanje svojih voditeljev, kar je v korist celotnega demokratičnega ljudstva sveta v borbi proti imperialistom, ki mora ostati strnjeno ne glede na morebitne sporne točke. Iiniciatorji te kampanje naj vedo, da bodo ti poizkusi rodili med našim ljudstvom odpor in gnus in ustvarile še večje zaupanje v naše vodstvo in herojsko Partijo. Živeli naši herojski voditelji! Živela naša slavna Komunistična partijal Graditelji Nove Gorice Kako posamezna gradišča zadružnih d««a®v rešujefo vprašanje tKtai&riala V zadnjem času so se gradilišča v našem okraju precej razgibala. Da tega v začetku ni bilo. so precej krivi odbori za gradnjo zadružnih domov, ker niso znali dovolj hitro in pravilno pristopiti k nabavi ma, teriala iz lokalnih virov, kakor apno, les, kamenje, pesek in podobno. Mnogo nepotrebnih poti in skrbi bi bilo prihranjenih, če bi ves ta material bil pripravljen že takrat, ko so sc začeli kopati temelji. Pa tudi ne bi bilo danes toliko povpraševanj po prevoznih sredstvih, ko bi vsa gradilišča naenkrat istih ne zahtevala. Seveda imamo tudi več vasi, ki so k temu problemu drugače pristopile in so že pred gradnjo pripravile Ves potreben material. V mali briški vasici Višnjvik so že takoj v začetku gradnje poskrbeli za les in to tako, da so vaščani zbrali vino, za katernga so kasneje les tudi dobili. Tudi v Rihemberku niso zaostajali in zato ni čudno če bo zadružni dom v Rihemberku eden najlepših v našem okraju. Tudi apno je poedinim gradmiliščem delalo precej preglavic in tudi še dela. Tega pa v našem okraju vsekakor ne bi smelo biti, če pomislimo, da se primitivna apnenca lahko naredi skoro v vsaki vasi. To vprašanje so pravilno rešili v vaseh: Dol Predmeja, Lokve, Srednji Lokovec, Vipava, Kal nad Kanalom in še nekatere, kjer so zgradili tako velike apnenice, da so apno lahko še prodajali in si tako ustvarili potrebna denarna sredstva. Še vedno je danes veliko povpraševanje po gradbenem lesu. Za rešitev tega problema imajo gradilišča na razpolago les za sečnjo v Trnovskem gozdu, kjer imajo vaščan: možnost, da si les sami pripravijo. Dobrovo in Vogrsko so zato že formirali posbne ekipe in jih poslali v gozd, da tam pripravijo ves potreben les. Tudi druga gradilišča bodo morala z nabavo lesa pristopiti k isti rešitvi. Vsekakor pa je popolnoma zgrešeno delo, ki so ga napravili v Oseku, to je, da so pripravljeno apno ne'vemo iz kakšnega vzroka prodali in stojijo sedaj pred zelo težkim problemom, kje opno dobiti, ko je apno po naših apnenicah vse planirano. Tudi v Batujah so s tem, ko prodajajo pesek, ki ga črpajo pri gradilišču odbili precej ljudi za delo, kateri upravično godrnjajo, čeprav so v začetku, ko so se začeli kopati tmelji imeli veliko veselja do dela Zato pa je zadružni dom v Batujah še vedno samo pri kopanju temeljev. Vsa tista gradilišča, ki danes še rešujejo vprašanja kako dobiti material, bodo k temu morala pristopiti bolj iznajdljivo, tako da ga bodo črpala kolikor je to sploh mogoče iz lokalnih virov. Zavedati se moramo, da Okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov prav gotovo ni skladišče vsega mogočega materiala in da ista vsakemu gradilišču ne more preskrbe'’ sega. Zgodi se celo, da nekateri! -dbori za gradnjo zadružnih do.,iov iščejo na Okrajni upravi nakazilo za par tramov za vozove, žlice za zidanje ali samokolnice in podobne stvari, ko bi to brez vsake težave lahko nabavili v svoji vasi. Iz vseh teh pomanjkljivosti naj tista grališča, ki niso v letošnjem planu, črpajo vse izkušnje tako, da bodo ob pravem času pristopila k pripravam apna, sekanju in žaganju lesa ter pripravi gradbenega materiala, da ne bodo zadnji čas, ko se bo že pričelo delati izprašvali, kje naj se to ali ono dobi. Prepričani smo lahko, da bo tako delo šlo hitreje od rok in tudi ne bo povpraševanja niti po prevoznih sredstvih, katere so danes pri gradnji zadru žnih domov zelo pereče vprašanje. Pri teh zadružnih domovih, ki se trenutno že gradijo, so ta vprašanja več ali manj že rešena. Na Otlici danes dnevno dela po 27 ljudi, ki so formirani v brigade. Vaščani pravilo. da se danes ni treba bati, kje bodo dobili to ali ono in jim zato delo tudi gre fvtro od rok Vaščani iz Otlice danes stojijo pred tem, da bodo do konca septembra imeli dom pod streho, ker si bodo v tem času preskrbeli tudi zidarje. Tudi na Colu, v Vrtojbi in na Gradišču imajo že zadružni dom pod streho, to pa so lahko zgradili le zato, ker so se zelo potrudili za nabavo materiala. Nič manj so se pokazali požrtvovalni tudi vaščani iz Sela in iz Ajdovščine, kjer so po pripravi najpotrebnejšega materiala že začeli kopati temelje in je Videti, da bodo /amuieni čas prav kmalu nadoknadili. Seveda pa imamo nekatera gradi-liščn, ki so še popolnoma mrtva in jr skrajni čas. da ista pohitijo z delom in zato predhodno ješijo vse probleme, ki jih za pričetek dela ovirajo. Metod Smrkate potlružnfce v Ajdovščini se pripravljajo na L kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije Noši delavci v tovarnah, podjetjih ter naši uslužbenci vedo, da je tekmovanje najboljši način za dosego uspehov m povečanje produkcije. Prav zaradi tega je sindikalna grupa poštnih uslužbencev v Ajdovščini napovedala tekmovanje v čast I. kongresa ES) podružnici Narodne banke v Ajdovščini in mesnim pod-retjem. Ker so se prav v teh dneh začeli kopati temelji zadružnega doma v Ajdovščini, so uslužbenci pošte napovedali tekmovanje, kdo bo naredil čim več prostovoljnega dela pri graditvi. Večkrat poedinci ne gredo na prostovoljno delo, zato bo. do tekmovali tudi v tem, kdo bo imel več procentov članov udeleženih na akcijah Napovedali so tudi tekmovanje, kdo bo imel bolj utrjeno sindikalno organizacijo. Tekmovanje se je pričelo s 1. septembrom in bo trajalo do 15 oktobra. Tovariši člani sindikata, ker je pred nami I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki se bo vršil v oktobru v Beogradu, je potrebno, da tudi druge podružnice pristopijo k tekmovanju ter tako stopnjujejo svoje delo Prav ta delovna zavest bo še enkrat, potrdila neomajno zaupanje in predanost naši Partiji in njenemu vodstvu. S takim delom bo. mo dokazali, kako krivične in neresnične so obtožbe proti naši Par-tiij in ne samo proti Partiji, proti vsemu našemu delovnemu liudstvu. Vež Cra p.s*i i«vrievansfia stežtoe&žlla Na postajališču v Solkanu je vstopilo u jutranji vlak večje število potnikov namenjenih na Bled. Vlak je bil zelo natrpan in potniki so vstopali, kjer jim je bilo prilcladnejšc. Slučaj je nanesel, da smo nekateri v naglici in nevede vstopili * voz II. razreda, kjer ni bilo lake gneče. Ob vstopu v voz je sprevodnik, čeprav se ni prepričal, ali gre ra potnike It ali lil. razreda, zahteval na surov in nevljuden način doplačilo razlike na voznini. Ko smo mu zadevo pojasnili, smo se umaknili preko mostička v predzadnji voz lil. razreda. Ker pa je bil ta voz, kakor rečeno, natrpan potnikov, smo bili prisiljeni ostali v ospredju in ker je bila gneča, so se stranska vrata vsled pritiska in po goli malomarnosti sluibujočega sprevodnika nenadno odprla tako, da se je ob vratih stoječa ienska nagnila v znak in bi padla iz vlaka, ie bi jo drugi sopotniki ne ujeli. To se je zgodilo vse med tem, ko je bil vlak na Solkanskem moslu. Ko smo sprevodnika opozorili na to jmmanjkljivost, se je ironično zgovarjal, da on vedno vrata zapira. Priporočamo dotičnemu sprevodniku več čuta odgovornosti in več vljudnosti do potujnčeod občinstva. V. F. ^farne zadružn h domov set dan }o. avgusta 1948 Pokriti domovi: Trnovo, Medana, Ročinj, Kol nad Kanalom, Dol Predmeja. Gradišče, Višnjevik. Vrtojba, Col. Pokrivanje strehe: Lokve. Prva- čina. Zidanje nadstropja: Dobrovo, Kanal, Šempas. Rihcmberk. Hum Njivice, Kostanjevica Zidanje pritličja: Otlico. Miren. Vipava, Kopanje temeljev: St. Vid, Lozice, Preserje. Batuje, Dornberg, Cepovan, Sp. Lokave. Selo. Ajdovščina. Priprave materiala in planiranje: Vogrsko, Cerovo. Grgar, Gornji Lokovec, Osek. Črnice, Renče, Kojsko, Neblo Mrtva gradilišča: Podkraj. Bate Ravne, Budnje, Banjšica. Dobravlje. Kmetijske zadruge, pošiljajte mladino v kmetijske šolel Vnesimo novega duha v nov® šolska leto! Dobro nam je še v spominu lansko šolsko leto z vsemi težavami in napakami, kj so se pojavljale skozi vse leto. Nismo govorili samo enkrat o nepravilnem tako zvanem »kampanjskem« učenju. Zakaj jc bil odstotek slabih ocen v prvi konte, rnci vedno mnogo večji, kakor v konferencah tik pred zaključkom semestra? Odgovor je kaj preprost. Kadar teče dijaku v°da v grlo, takrat jc zdržal tudi po 6 ali celo več ur pri knjigi. Takšen odnos do učenja kaže dovolj jasno, da dijaki še vedno niso imeli pred očmi skupnega cilja našil narodov: z načrtnim delom čimprej dvigniti splošno blagostanje in moč naše države. Tudi kar se tiče individualne pomoči tovarišem, ki so v šoli težko izhajali v predmetih, ki jim niso tako ležali, nismo storili dovolj. Učni krožki so bili sicer po vseh šolah, a kakšna je bila udeležba in koliko smo si z. njimi pomogali, to ie druga stvar Tudi odnosi do šolskih funkcionarjev niso bili takšni kot bj morali biti. Precej pogosto se je dogajalo, da smo sc pred seboj ali tudi pred profesorjem izgovarjali: imel sem mladinski sestanek, bil sem na važnem Predavanju itd., pa se nisem mogel pripraviti. Seveda je bito med nami tudi mnogo dijakov, ki so bili vsem nam za zgled. Navadno so bili to dijaki. ki so predani mladinski organizacij] izvrševali še vrsto nalog iz. ven šole. ali so bili kljub temu dobri dijaki. Takšni dijaki so dokazali, da sc z zmernim in vztrajnim študijem z lahkoto doseže neko zaokroženo znanje Mladinske delovne brigade — kovačnice novih ljudi. Vsako leto se vračamo z akcij z bogatimi izkušnjami, izkušnjami ki so tako široke, da jih lahko prenesemo tudi na naše delo v šoli. le če jih bomo znali pravilno uporabiti. Ce nas bi kdaj vabila zapeljiva misel, da se bomo že nekako »izvlekli« v zadnjih dneh pred semestrom. moramo samo pomisliti, dn Koren ne bi bil nikdar zreguliran. Magistrala ne bi nikdar vezalo Solkana s Šempetrom, če bi' si brigadirji kor naenkrat izmislili: ah kaj. jutri bomo. danes se nam ne ljubi. To se ni zgodilo nikdar. Iz dneva v dan so se brigade vztrajno borile, pa naj je padal dež, ali na je pripekalo sonce. Pred očmi vsakega je stala norma in obveza. Pred nekaterimi lastno obveza. Pred drugimi obveza brigade, čete alj trojke. ' napetem medbrigadnem tekmova-iu so se bile vsak dan svojevrstne litke za dosego boljših rezultatov. Ivedimo tekmovanje tudi v šole, na-iovejmo si tekmovanje, sprejmimo ibveze in poskušajmo jih presegali, /sc to bi prineslo v noše šole dru-inčno in vse bol) živahno življenje. Na akcijah je vsak brigadir sam zkusil, da včasih brez pomoči tovariša ne bi zmogel dela. Koliko-:rat je bilo treba zriniti samokolni-:o iz globokega jarka, kolikokrat se e prevrnil vagonček — brez^nadalj-lega je priskočil na pomoč vsak,