MARIBORSKI Cena 1 Oin VECERNIK Urednlttvo bi upravni Maribor. OoapaakaMl.1t/TalatoauradiilHvnM40.iipravaa4aB Izhaja razan’nedeljo In praznikov veak dan ob 16. url / Volja mesečno prejeman v upravi ad po poiti 10 Din, dostavljen na dom ia Din / Oglasi po eenlku / Oglasa oprsjema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani f Poitnl čekovni račun ČL 11.400 19 JUTRA” Pred koncem nemškega bralstva z Italijo ZA CENO »ANSCHLUSSA« KOROŠKO JUGOSLAVIJI. Pred tedni nekoč, ko še nismo mogli slutiti, kako se bodo stvari razvijale, smo zapisali na tem mestu, da druži vse revizioniste: Italijane, Nemce in Madžare samo sovraštvo in da je ta negativna vez zlasti odločujoča za »prijateljstvo« med Italijani in Nemci. Takrat smo pa Povedali tudi, da bi se revizionisti pri delitvi plena po eventuelni zmagi besno sprli med seboj. To našo trditev je razvoj dogodkov več ko potrdil. Spor je nastal med Italijani in Nemci še prej, Preden so sploh dosegli kakšno zmago; nastal je že ob t e o r e t i č n e m razpravljanju o preureditvi srednje Evrope v mejah revizionističnih zaveznikov. Rodila ga je nemška težnja po Priključitvi Avstrije. Štirinajst let so se Nemci in Avstrijci pripravljali na »Anschluss«, in zlasti hitler-jevci so smatrali to vprašanje za samo po sebi razumljivo, čim dobe v roke Nemčijo. Sedaj, ko so jo dobili, je pa nastal Pied Nemčijo in Avstrijo nenadoma zid sovraštva. In postavili so ga edini nem-»prijatelji« — Italijani! Nobenega dvoma namreč ni, da ne de-** avstrijski kancelar dr. D o 11 f u s s sedanje samostojne politike samo po svo-J'h, temveč v enaki meri tudi po italijanskih željah. Prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, da se nikoli ne bi čutil dovolj močnega za tako odkriti boj, če 11® bi stal za njim fašistični Rim In kato-®ki Vatikan! In fašistični Rim ni prijavljen braniti Dollfussovp politiko sa-j 0 z diplomatičnimi, temveč tudi z vo-aa.^imi sredstvi. Ko so tirolski, pred-^ i in solnograški narodni socialisti dPaj z bavarskimi tovariši pripravljali d°r-in nasilno odcepitev teh treh dežel dd Avstrije, so se takoj pojavile na Bren-°erii u Italijanske čete, pripravljene, da ^koračijo mejo in ščitijo Dollfus-. b v o vlado ter s tem samostojnost: in integralnost Avstrije. Ali hočete še jasnejša dokaza, kako »globoko« in »iskre-je nemško-italijansko »bratstvo«, na atero so Adolf Hitler in njegovi toli-i? fffadili! Romana fides, nulla fides! .esnicnost tega starega latinskega reka so emci scdaj znova spoznali, dasi so i i v povojnih letih čudovito lahko in naglo pozabili nanj. Vsega tega se narodni socialisti v Nemcu, m v Avstrijj zavedajo od Nova poostritev med Rusijo in Japonsko •Japonska letala nad pekingom. — koncentracija ruskih cet ob mandžurski meji. mandžurski ultimat potekel. - stanje železnice. Peking, 13. maja. Včeraj so se po-n°vno pojavila japonska bojna letala nad Pekingom In metala letake z Isto dne do dne bolj jasno, in da ni njihova jeza že javno izbruhnila na dan, je uzrok edinole to, da ne marajo svojim ljudem In svetu priznati, kako strahovito so se ušteli pri svojem računu. Toda pro domo in medsebojno priznavajo že sedaj, da raste njihovo sovraštvo do Italijanov v besno strast. Zlasti avstrijski narodni socialisti ne skrivajo prav nič svojega pravega mnenja o italijanskem fašizmu, v katerem vidijo sedaj svojega glavnega sovražnika. Iz zasebnega vira vemo, da bi bili pripravljeni sporazumeti se celo z nam i za afront proti Italijanom, in gredo pri tem tako daleč, da bi za našo podporo pri »Anschlussu« prepustili celo Koroško Jugoslaviji. Odličen graški hitler-jevec je izjavil, da jim v tem primeru ne bi bilo dosti za »tistih nekaj tisoč koroških nemčurjev.« Tembolj pa bi se potem obrnili proti Italiji v prav tako srditem sovraštvu, kakor med svetovno vojno. Kljub vsemu sedanjemu zatajevanju resničnega razpoloženja nemških in avstrijskih narodnih socialistov napram Italijanom, je pa že danes skoraj gotovo, da ne bo dolgo, ko bo tudi javno izbruhnilo na dan. Morda se bo to zgodilo že v najkrajšem času. Potem se bodo stvari zasukale pač tako, kakor poprej nihče ni pričakoval. Fronta revizionistov se bo razbila prav zaradi revizionizma samega. Kajti Italiji je revizionizem v kolikor se tiče Nemcev in Madžarov samo pretveza in sredstvo za zidanje njihovih političnih zvez in krepitev prestiža v evropski politiki! V resnici mislijo samo na svoj »sacro egoismo«, na svoj imperializem po vzorcu rimljanskih prednikov. Če bi po kakem naključju zasedli n. pr. pokrajine, ki jih sedaj reklamirajo za Madžare, bi ostali v njih oni sami in ne bi Madžarom odstopili niti pedi te zemlje! Nemci so to že bridko spoznali na svoji lastni koži, in morda bodo isto — prej kakor mislimo — izprevideli tudi blazno zaslepljeni M a d j a r i. Kdor gradi svoje upe na Italijane, gradi granitno stavbo na puščavski pesek, ki se bo prej ali slej odmaknil in jo podrl. Zato je morda večja sreča, biti z Italijani v sporu, kakor v prijateljstvu. Prihranjena so vsaj vsa bridka razočaranja, ki pridejo prej ali slej. Vsebino. kakor že prejšnje dni. HARBIN, 13. maja. Mandžurske ob-,astl izjavljajo uradno, da koncentrira ^vjetska vlada v sibirski provinci »Primorska oblast« mnogoštevilne če-^Vzd°Iž mandžurske meje. Sovjetske omasti to le deloma priznavajo, pra-,"° Da. da je ta koncentracija potre-Dr°tl belim gardistom, ki so pri-n J.,v zadnjem času živahnejšo akcijo Ht! sovjetom, da « ’ 13', maja. Mandžurska vla noči °^a’ da *e Preteklo noč o pol-tev enomesečni rok za vrni- nov 7Jyezn,škega materiala in vago-svni Ka zaplenila In obdržala na Rusi’2”’ ozemlju sovjetska Rusija. Če neea ne hodo ta,{0* vrn,H vsega voz-Mand*ar?«a *n osta,ef*a materljala. bo in h« zaP*1a vso vzhodno mejo Dcnninl 0f,roza,n tudi Vladivostok železniškega prometa. ^KVA. 13. maja. TASS poroča iz Habarovska: Zaradi napadov Hun-kuzov postaja položaj ob vzhodno-kl-talski železnici vedno napetejši. Preteklo nedeljo ie podal ravnatelj Rudi upravnemu odboru te železnice obširno poročilo, v katerem zahteva zaščito proge pred atentati in pa jamstvo za življenje železniških uslužbencev. V času od začetka leta 1932. pa do 5. maja le bilo ubitih v službi 56 železniških uslužbencev. 825 jih le bilo ra njenih. 593 pa ujetih. Nad tisoč name ščencev in delavcev je moralo zapu stlti svoja sf»'Y,-"nn mesta, proga le porušena na ■ • cer 2512 Jugoslovanov, 2789 Avstril-^ev> 051 Čehoslovakov, 304 Nemci in 244 ^ugih. V tranzitnem premetu je potovalo v mesecu aprilu skupno 4.096 oseb. Na progi Maribor - Rakek je potovalo 1228 o-seb, na progi Rakek - Maribor S80, na progi Maribor - Prevalje 362, na progi Prevalje - Maribor 258, na progi Preva*-Ije - Labud 662, na progi Labud - Prevalje pa 696 oseb. .» % Poletni vozni red Mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru stopi s 15. majem v veljavo. Vozni redi bodo razobeše-ni v vseh javnih lokalih in uradih. Na progi Maribor—Celje ostane v glavnem ne-izpremenjen, samo iz Celja bo odhajal ob 11.30 s prihodom v Maribor ob 14. uri, in to zaradi tega, da bodo potniki imeli priključek na brzi vlak Maribor—Ljubljana —Zagreb, ki odhaja iz Maribora ob 14.10. Pri sestavljanju voznega reda se je posebno posvečala pažnja turistovskemu prometu. Za izletnike v Dravsko dolino so se uvedle avtobusne vožnje ob nedeljah in praznikih do elektrarne Fala z odhodom iz Maribora, Glavni trg, ob 7. in 18.10, s povratkom s Fale ob 7.45 in 18.50. Zveza s Pohorjem na Reko in Radvanje je ostala neizpremenjena, torej kakor lansko poletje. Vožnja do Reke stane v eno smer za' osebo Din 10, do Radvanja pa Din 5. Na progi Maribor—Limbuš—Bistrica bo stalno vozil razen že vozečih ob nedeljah in praznikih iz Maribora ob 19.30 iz Bistrice nazaj pa ob 20. uri. Na progi Maribor—Št. Ilj, državna meja, je zopet upeljana ob nedeljah in praznikih večerna vožnja z odhodom iz Maribora, Glavni trg, ob 18. uri, iz Št. lija državna meja ob 19. uri. Na Mariborski otok bo vozil ob lepem vremenu v začetku samo po potrebi, pozneje pa po voznem redu. Cene vožnje so ostale neizpreme-njene, listek za vožnjo tja in nazaj s pristopom na otok za osebo Din 5; listek za vožnjo itjana otok 3 Din; te poslednje.sebo do izdajale do V* na 13. uro. — Ob delavnikih se lahko poslužujejo obiskovalci otoka avtobusne vožnje nazaj v mesto do % na 16. uro proti pristojbini Din 1, a se morajo izkazati šoferju z listkom za vožnjo tja., ki mora biti žigosan z žigom kopališke blagajne. V splošnem .ie cena vožnje v eni smeri za osebo Din 3. Društvo »Živalca« že pridno pripravlja III. veliko razstavo, skupina B, ki bo nameščena v paviljonu »K« na velesejmu. Ta razstava bo največja po obsegu in bo pokazala vse vrste malih živali od perutnine, kuncev, golobov, bobrov, govorečih papig,'malih papig, muckov, morskih prašičkov, opic itd. Poskrbljeno je, da se pokažejo tudi razne živalce, ki še niso bile razstavljene in bodo torej predmet posebnega občudovanja. Vsak ljubitelj živali bo prišel na svoj račun, zato naj nihče ne zauudi te prilike, da si ogleda posebnosti te razstave. Razstava se bo vršila v okviru XIII. velesejma od 3. do 12. junija. ZLOČIN LJUBOSUMNE ŽENE. V Regensburgu je bila krojačeva žena Falltopfova močno ljubosumna na svojega 15 let mlajšega moža in to po pripovedovanju sosedov ne brez vzroka. Sosedje so ji tudi pripovedovali, da se namerava Falltopf ločiti od nje in se poročiti z neko mlado deklico. Nekaj dni pozneje je pričel krojač tožiti o hudih krčih v trebuhu, čez kake tri tedne pa je nepričakovano umrl. O čudni smrti je bila obveščena policija, ki je dala truplo eks-humirati in je sedaj ugotovila po natančni preiskavi, da je bil krojač zastrupljen z arzenikom. Krojačeva vdova je bila aretirana in je priznala, da je možu impregnirala sukanec s strupom, ki ga je krojač s slinjenjem prstov iz navade nevede použil. Važen sovjetski znanstveni institut. Te dni je poteklo 15 let, odkar je bil u-stanovljen in je pričel delovati v Leningradu znanstveni institut za proučevanje možganov. Institut je bil ustanovljeni kma lu po oktoberski revoluciji leta 1917. na iniciativo akademika V. M. Behtjereva. Naloga instituta je proučevanje živčnega sistema in žlez z notranjo sekrecijo (hormoni) ter podrobni pregled razvoja človeških možganov. Hitlerjevska papiga. Dunajski listi so ponatisnili po nekem darmstadtskem listu v Nemčiji naslednji značilni oglas: »50 mark nagrade dam onemu, ki mi najde in vrne mojo papigo, ki mi je ušla. Papiga zna izgovarjati besede: »Heil Hitler!«. Papiga naj še odda v trgovini Evgena Wagnerja.« Pa naj še kdo reče.' da ni vse, kar leze, hodi in leta, v Hitlerjevem taboru. Mariborčani in okoličanu v nedeljo 14 na letnem telovadišču v Aškerčevi ulici III. JAVNI NASTOP SOKOLA MARIBOR III. ZAČETEK OB POL 15. URI — PO NASTOPU VELIKA NARODNA VESELICA S PLESOM IGRA VOJAŠKA GODBA. OB SLABEM VREMENU SE PRELOŽI NASTOP NA PRIHODNJO NEDELJO H. Collinson Owen: Mikrob »Končano je!«^ je p0jgiasn0 zamrmral. Po ej se je njegova pažnja obrnila na vlomilce, kakor da ga vidi prvič »Glejte s, no, kaj Pa vi t„ počenjate?« vprašal nekam sanjavo i„ bre/ mi. ^njšega presenečenja ali srda Rokomalh se je stresel, da bi s'e iznebil tohelosti, ki ga je prešinila. ,J°’ bo že, bo že!« je čemerno zamom-‘Jai- »Nikar nc poskušajte, da bi me v rali prijeli, veste, ker jaz se ne dam. 32 nisem prišel semkaj, da bi norce pa- *V| J £ r zakaj pa ste potemtakem prišli?« , *Strela! V obiske vam nisem prišel pa Al('i ne na kosilo vas vabit, hudirja! . . . ■ 0 se pa mislite iz mene kaj šegariti, pa n’ bo vejte . . .« j... °£ nc zadeni, prijatelj . . . Seveda, ^jbada, za to pač niste prišli, se mi nuJi SOr 3e govoril raztreseno, kot da kor 1 ”a druKo stvar in oči so se mu ka-k sv ■ rane neo^°ljlvo venomer vračale Rot,'emV dra«emu drobnogledu. »T '?Vn3aC se je Paskal po bradi. »Kai n krst!« je momljal zmedeno. kali?«niU Je n®ki? Pa ne da bi bil trčen. "ppenf8'1 ie SV0J revolver. nu bi ga stvor V® tako pokojen, take žkodljiv • to bi bilo smešno. »Poslušajte, prijatelj,* je povzel profesor tokrat malo živahneje in zasukal svoj stol. da je mogel gledati svojemu sobesedniku v obraz, »ali veste, kaj imam tu?« S kretnjo je pokazal na drobnovid. »Kako naj to vem?« se je obregnil vlomilec, ker se mu je mudilo priti na svoj smoter in ker ga je jezil nenadni potek dogodka.- »Prav za prav nimam vzroka, da bi \ am pravil o vsem tem,« je nadaljeval profesor, »ampak navsezadnje vi ali kdo drugi, ker je že usoda tako nanesla, da stojite tukaj. Kadar učenjak kaj izumi, so mu nobena reč bolj ne tnudi, kakor da oznani Petru ali Pavlu svojo iznajdbo. V Londonu poznam več kot enega odličnega učenjaka, ki bi dal celo premoženje, da bi mogel izvedeti, kar vam sedaj povem. a vi niste učenjak, jelite?« »Stvar je na tem, o čem pač govorite,« je odsekal drugi. »Kar se tiče mojega obrta, si upam trditi, da se nikogar ne ustrašim, to vam rečem!« »Izvrstno! Potemtakem boste tem bolj cenili mojo razlago. Torej dobro poslušajte. Odkril sem najneznatnejši mikrob, kar Jih znanost pozna... cepljivko, ki je dvajsetkrat manjša od vseh, kar so Jih videli do danes. In to najnižje organsko bitje je tu, pod tole bakreno cevjo.« »No, kaj pa potlej?« je vprašal možak s samokresom, ki se ga Je že lotevala nestrpnost. »Potlej? Potlej?« je ponovil profesor nejevoljen spričo tolike malomarnosti. »Častna beseda, ubogi človeček, zdi se mi, da.ne razumete, kako zelo je to važno... Ne, ne, to se vidi, vi ne pojmujete ... No. počakajte, da vam pojasnim. To. odkritje je tako čudovito — me razumete? — tako Čudovito, da bo zrovolu-cioniralo ves zdravniški svet. Našel sem bacila nove skrivnostne bolezni, ki se je nenadno pojavila v Londonu in že nekaj tednov dela take neprilike zdravnikom, da ne vedo, kje se jih glava drži. In to paličasto glivico sem videl živo tu pred svojimi očmi.« Tat je dvignil roko, v kateri je držal brosvning. »Slišite vi,« je vzkliknil, »stvar se lopo obrača! Pa menda mi ne mislite tro-buzljati takihle čenč vso noč, ali kaj? Sem vam že povedal, drugega posla imam, kakor pa da bi se šalil, zakaj na vse sem pripravljen, veste. Tak, če hočete sebi dobro, ostanite lepo pri miru in dajte hitro semkaj, drugače...« In pri teh besedah je pomenljivo in grozeče namignil na svoj revolver. »Kaj pa želite?« je vprašal profesor. »Lepo vprašanje ... Denarja, tristo zelenih!« »Ubogi prijatelji, dvomim, da imamo pri hiši vsaj trideset šilingov. Imam namreč navado, da poravnavam vse svoje račune s čeki.« »Bom pač vzel, kar se bo dobilo. Potem pa gotovo imate kake dragocene igračke, ki bodo za nadomestek. Vidite, tale veliki onga iz bakra, ki ga imate tu na svoji mizi, s tem se bo dalo že kaj iztržiti.« »Moj drobnogled! Kaj vam ne pride na um, bože mili! Po vsej Angliji ni niti enega samega, ki bi bil tako dovršen.« »Ali res?... Ne, ampak!...« je rekel mož in izzivaje meril učenjaka z očmi. »In če bi me veaelilo, da ga odnesem. Vi bi menda radi, da bi vas prosil dovoljenja?« »Ne razburjajte se toliko, prijatelj,« mu je dejal profesor z dobrohotnim nasmehom, izbiraje stekleno cevko med zmešanim kupom raznih predmetov na mizi. »Vidite tole cevko, jelite? ... Lejte, neskončno nevarnejša je od vašega samokresa. Z osmimi naboji, ki jih vsebuje vaš magazin, utegnete usmrtiti osem ljudi. Tu notri pa je nekaj takega, da ugonobi milijone. Treba mi je samo zdrobiti to cev med prsti, pa boste v dveh sekundah obuženi z vsemi možnimi nevid-ci... kolera, spalna bolezen, legar itd... Po 48 urah bi podlegli na jako zanimiv način. Meni samemu se ni bati: cepil -sem se zoper vse to. Vidite, prijatelj, kaj se pravi znanosti« »Vidim, kaj je,« Je rekel lupež. »Radi bi me preslepili... Pa se ne dam, starina!... Če bi hotel, bi vas upihnil in pobegnil skozi okno, prej ko bi vi in vaši mikrobi utegnili reči samo: dve.« (Se bo nadaljevalo.) Zgodovina agrarne reforme AGRARNA REFORMA Agrarna reforma ni nov pojav, ampak so jo poznali najstarejši kulturni narodi, /.'e Mojzes, ta največji zakonodajalec in agrarni reformator, je smaitral zemljo kot skupno lastnino celotnega (izraelskega) naroda in je odredil, da se zemlja v izo-gib prevelikim posestvom vsakih 49 let razdeli med ljudstvo. V Grčiji, ki se je z odkritjem zlatih in srebrnih rudnikov na otoku Cipru in v Španiji razvila v kapitalistično državo, so se majhni posestniki zadolžili in je njihova zemlja prešla v posest veletrgovcev in veleposestnikov. Modri zakonodajalec Likurg je moral v Šparti izvesti temeljito agrarno reformo. Razdelil je zemljo v enake dele po velikosti družine. Slične razmere so bile pozneje v Rimu. Rimljanskim veleposestnikom so obdelovali zemljo njih sužnji, ki so za svoje delo ob kruhu in vodi dobivali še batine. V 4. stol. pr. Kr., torej že pred 2300 leti, je ljudski tribun Licinij izglasoval agrarni zakon, ki je med drugim vseboval tudi to-le: Nikdo ne sme imeti nad 500 oralov zemlje in vsaki lastnik zemlje je dolžan Vi® pridelka žita in V® sadja dajati državi. Državno zemljo naj uživajo v enaki meri plebejci in patriciji (navadno ljudstvo in plemiči). Vsak gospodar je dolžan držati toliko svobodnih delavcev, kolikor je prej imel sužnjev. Ta zakon je položil temelj rimljanski veličini in Rim je celih 200 let hodil od zmage do zmage. Po razpadu rimskega cesarstva, ki se je radi ponovnih velikih socialnih krivic moralo sesuti, se je v Evropi pojavil fevdalni gospodarski red. Zemljo je neomejeno gospodaril vladar, ki se je opiral na dva privilegirana stanova: na plemstvo in duhovščino. Ta sta dobivala zenr Ijo v vživanje (ali v »Feud«, »leno«, od nemškega »leihen« == posoditi) — odtod beseda »fevdalnosit«. Ta zemlja je bila neobdavčena. Temu gospodarskemu redu je zadala smrtni udarec francoska re vohicrja koncem 18. stoletja lil med -evropskimi narodi se je pojavila zahteva po osvoboditvi zemlje. Okrog sredine minilega stoletja so izvedli agrarno reformo v Nemčiji, Avstro-Ogrski in v Rusiji. V Italiji čaka to vprašanje rešit ve, prav tako tudi v Angliji, kjer je največji del zemlje v posesti lordov. Seveda ni nobena od teh reform delila s posebno pravičnostjo in je pustila mnogo spominov na prejšnje čase, ki se ne morejo kriti z današnjimi. Vsaka doba ima svoje .lice, svoje zahteve. Te dovolj očite proge »zatonete kulture« je morala naša država s posebnim zakonom odstraniti. Morala je, ker kot narodna država ni mogla trpeti fevdalnega lica, vsaj v taki meri ne, ker so bili in tudi so prav fevdalci še vedno glavni poborniki starega (avstrijskega) režima. Ta gospoda je imela ob prevratu v naši državi preko 2 milijona oralov prvovrstne zemlje. Sicer pa je že samo dejstvo tako krivičnega lastninskega razmerja terjalo izravnavo. Nam pa ne more biti eno in isto, če je zemlja v rokah malega števila gosposke, ali pa v*posesti jugoslovanskih kmetov, ki so do zemlje vsestransko upravičeni in so prvi in naj-jačji steber države. A četudi je bila ta reforma v vsakem pogledu potrebna;, je imela in im,a mnogo nasprotnikov. Ne čudimo se onim, ki jih žuli čevelj, pač pa takim (izobražencem), ki skušajo svoje protivno prepričanje zagovarjati z neko socialno pravičnostjo, dasi je na dlani, da je tako naziranje ne le nesocialno, ampak tudi nenarodno, nekulturno in še marsikaj. Tudi se cešče sliši otročja trditev, da bo parcelacija produkcijo znižala. Kdor si upa to na splošno trditi, ne pozna kmečkega ljudstva in ga podcenjuje. Tudi ne pozna dovolj življenja veleposestev. Polno je prič iti dokazov, kako sc je na takih posestvih gospodarilo. Pa se ozrimo na sosedno Madjarsko. kjer še vedno obstojajo veleposestva- (grof Esteritazy ima preko 400.000 oralov zemlje). Ali je tamkaj razmeroma večja produkcija in je življenje kaj cenejše ko pri nas? Le pomirimo se in priznajmo, da je popolnoma pravično načelo, da imej zemljo le kdor si io upa sam obdelat.1 V PROŠLOSTI IN DOLOČILA V NAŠI DRŽAVI DO DANES. V Sloveniji je 144.700 kmetij. Malone polovica od teh pa niso kmetije, ampak bajtarije. Le 24.000 je srednjih kmetov, 12.000 pa je veleposestev; 37% posestnikov, seveda najmanjših, je brez gozda. Ali je to razmerje pravo, dobro in socialno koristno? V smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme se v naši banovini razlaste veleposestva z nad 130 orali obdelane ali z nad 347 orali zemlje v obče. Razlaščena zemlja se razdeli med družine, ki so brez zemlje ali med take, ki imajo manj kot 10 oralov obdelane zemlje. Družina z več kot 10 člani ima pravico do toliko oralov zemlje, da pride oral na člana. Odškodnina za razlaščeno zemljo se ravna po razredih, ki so štirje. Cena se računa po starem čistem katastrskem donosu dotične zemlje, izraženem v kronah in pomnoženem za 1. razred s količnikom 160. Cena 2. razreda je za 20% manjša od L, ona 2. razreda za 20% manjša od 2. in 4. razr. z,a 50% manjša od 3. Trda beseda našega vinogradnika DOPIS S PODEŽELJA. Z ozirom na članek iz gostilničarskih krogov, ki smo ga priobčili 4. t. m. glede vprašanja mestne trošarine in točenja alkohMnih pijač brez dovoljenja, nam je poslal" preprost vinogradnik iz naših prelepili vinskih goric naslednji, z okorno in žuljavo roko napisan nekak odgovor, oziroma tožbo o trdem življenju našega malega človeka na deželi. Objavljamo ga v celoti, da bo vsakomur jasna zagrenjena misel našega preprostega kmeta, ki živi in mrje s svojo ljubljeno grudo, katera pa mu v sedanjih težkih časih jedva še nudi skorjo vsakdanjega kruha: »K vašemu članku z dne 4. t. m. človek ne more mirno molčati, zlasti ker pišete, da so prizadeti po krizi le gostilničarji, niti besedice pomilovanja pa nimate za vinogradnike, ki morajo vse leto trdo delati, v jeseni pa, ko spravijo vinski pridelek pod streho, pride gostilničar in hoče vse to delo in trpljenje plačati z 1 Din za liter žlahtne kapljice. Ko dobi vino po nizki ceni, ga lepo spravi v kleti in čaka, mirno sedeč za mizo, na goste in denar, ki ga je zanj prigaral ubogi vinogradniški trpin. Meni se zdi nesmiselno pomilovanje onega, ki sedi za mizo, dočim se ne vidi oni, ki -pridela vino s krvavimi žulji in v potu svojega obraza. Sicer pa ni nikjer zapisano, da bi -moral biti prav vsak človek gostilničar. Saj imamo danes gostilno že skoro v vsaki drugi hiši. Če trpi gostilničar res tako škodo iti izgubo, naj pusti svoj obrt in naj gre delat na. polje, pa bo šele videl, kaj mora kmet in vinogradnik pretrpeti v enem letu. Pri trdem delu podeželana ne more nihče dobiti rejenega trebuha. Nadalje trdite, da so največji davkoplačevalci prav gostilničarji. Res je to, pa je tudi popolnoma prav. Če pomislimo, da plačujejo vino po 2 Din liter, prodajajo ga pa po 8 do 10 Din, je jasno, da vsa razlika ne sme iti le na račun njihovega zaslužka. Poglejte si samo vinogradnika, ki ne more z izkupičkom za vino, če ga je seveda sploh mogel prodati, kriti niti stroškov pridelovanja* In zanj ne najdete nobene besede pomiloval-nja? Prav nič tudi ne pomislite, da mora vstajati vinogradnik navadno že ob 3. ali 4. zjutraj, dočim se spravi večina gostilničarjev iz postelje šele okrog 9. ure in sede za pogrnjeno mizo k mlečnemu pecivu in beli kavi, dočim je vinogradnik vesel, če more dobiti skromno kislo juho. Prav verjetno je, da se boste v nekaj dneh zavzemali in pisali tudi za druge velike reveže, to so naši mesarji. Ti tudi žive samo od izgube. Kmetu so do zadnjega plačevali krave in pa tudi ostalo živino po 1 Din kg žive teže, meso pa sekajo v svoji mesnici ali na stojnici po 8 do 10 Din kg. K-o se je pa cena živine dvignila na 2 Din za kg, so tudi cene mesa takoj poskočile na 10 do 12 Din. Taki primeri so se že ponavljali. Vsakokrat so se takoj, ko so poskočile cene živine, dvignile tudi cene mesa v več kot odgovarjajoči razliki, ko pa so cene živine čez nekaj časa zopet padle, je bilo treba čakati po več dolgih mesecev, da so se znižale tudi cene mesa. Tukaj je obilo dela za vas in vse. Zakaj naj bi se dobro godilo le nekaterim slojem in ljudem, ostali pa bi morali počasi ginevati v najtršem delu? Nikakor ne gre, da bi moral kmet in vinogradnik le delati in stradati, drugi pa bi dobro živeli ob njegovih žuljih. Ko bo kmet prejemal za svoje pridelke tako plačilo, kakršno mora dajati za svoje življenjske potrebščine, bo kmalu konec krize brez vsakih drugih pripomočkov. Ker jasno je, d-ai bodo imeli vsi denar, če ga bo imel kmet. In tedaj tudi ne bo več potreba pomilovati ne tega ne onega. ~ F. K.« Iz organizacije naših radiofonistov »Zadruga jugoslovanskih radiofoni-slov«, ki je bila nedavno ustanovljena in sodno registrirana, smatra za svojo najvažnejšo nalogo, da organizira vse Ta-dio-naročnike in prijatelje radiofonije z namenom, da pridejo do javne besede tudi oni, ki s svojimi prispevki vzdržujejo radiofonijo v naši državi in da dobe vpliv v vseh vprašanjih, ki se tičejo radiofonske službe na ozemlju naše države. Zadruga pripravlja javna zborovanja in konference v vseh večjih mestih države, kakor tudi ustanavljanje krajevnih klubov prijateljev radiofonije. Te dni je »Zadruga jugoslovanskih radiofonistov« na pristojnem mestu izročila obširen in izčrpen elaborat, v katerem je razložila svoje stališče glede potrebne zgraditve radiofonskega omrežja in sistematičnega razvoja radiofonije v kraljevini Jugoslaviji vobče. Na merodajnem mestu je bil sprejet predlog »Zadruge« kot važen akt z zagotovilom, da je ta važni sodobni čini-telj nacionalne in kulturne propagande sedaj predmet najvestnejših in najresnejših razmotrivanj na pristojnih mestih in da mora priti vsekakor v najbližji bodočnosti do popolne reorganizacije radiofonske službe v Jugoslaviji, ki v svojem današnjem obsegu nikakor ne odgovarja svoji nalogi. »Zadruga« se bo kot predstavnik m organ vseh radio-na ročnikov in prijateljev radiofonije tudi v bodoče z vsemi silami potrudila, da bo omenjena reorganizacija izvedena čim prej, da: bi tako že končno vendarle prenehalo stanje, ne- vredno našega nacionalnega in kulturnega ugleda. Zato prosi »Zadruga« vse interesente, da se ji prijavijo glede dogovora o ustanovitvi krajevnih organizacij, nakar jim bodo dostavljena vsa potrebna navodila in jim poslani na posamezna ustanovna zborovanja delegati zadruge. Naslov zadruge je: ZJR, Beograd, Kralja Aleksandra ulica št. 12. Ptuj Samomor. Telo pokojne Marije Čušo-ve, katero so v četrtek zjutraj našli razmesarjeno na železniškem tiru blizu Ptuja, so včeraj, v petek, v Dornavi obduci-rah. Po zatrdilu zdravnikov obstoja največja verjetnost, da si je dekle prostovoljno vzela življenje, kar tudi potrjujejo vse dosedanje poizvedbe. Po obdukciji so zemeljske ostanke dekleta pokopali na dernavskem pokopališču. Glasbena produkcija. Glasbena šola Glasbene Matice v Ptuju priredi v sredo 17. maja t. 1., ob 17. javno produkcijo gojencev v dvorani Glasbene Matice. Ogenj, ki je nastal včeraj v Spodnji Hajdini, je dvema posestnikoma popolnoma uničil vse imetje, le živino so pravočasno rešili. Pogorelca sta kmeta Marko Cesnik in Jožef Gojčlč. Radi pomanjkanja vode ni bilo mogoče misliti na izdatno gašenje, gasilci iz Hajdine, Jurovec in Ptuja so le preprečili, da ognjeni zublji niso zajeli še sosednih poslopij. Pogorišče mudi žalostno sliko. Škoda po ognju presega vsoto 100.000 Din, krita pa je z zavarovalnino. Pri gašenju se je več ljudi poškodovalo. Ptujski reševalci so jih prepeljali v bolnišnico. Kdo je ogenj zanetil, še ni znano Nemčija v znamenju starih redov Iz pozabljene zgodovine v novo življenje. Nemški zakon o naslovili, odlikovanjih in počastitvah z dne 7. aprila t. L določa ponovno uvedbo naslovov in odlikovanj v Nemčiji. Ta vest je vzbudila veliko navdušenje v vrstah onih Nemcev, ki trdijo, »da je bilo sedanje stanje že nevzdržno«. Nemški tisk komentira v tem smislu obširno novi zakon, »Vossi-sclie Zeitumg« pa pledira, naglašujoča tradicijo nemških odlikovanj, da se podeljujejo odlikovanja v bodoče le za dejanske zasluge. Omenjeni list naglasa, da ni nihče našel ostrejših besed proti neokusni maniji odlikovanja, kakor prav navadni vojaki Med nemškimi vojaki je nastal pregovor: »Spredaj dež krogel, zadaj blagoslov kolajn!« Obenem pa ni bil nihče po-nosnejši na odlikovanja, kakor kak vojaški veteran, če jih je seveda res dobil na fronti. Po tem torej ni antipatije proti odlikovanjem samim, temveč le proti njihovemu nepravičnemu podeljevanju. V Nemčiji imajo odlikovanja staro tradicijo. Pričenši od duhovnega1 viteškega reda v srednjem veku pa do tako imenovanih »Friihstiicksordenov«, ki so jih tuji vladarji podeljevali ordonančnim častnikom iz svojega spremstva. Dovolj je omeniti srednjeveški »Johannitski red«, ki ga v Nemčiji pozna marsikdo še dandanes. Mnogo pozneje so uvedli nekateri vladarji odlikovanja za posamezne zasluge in so se ta odlikovanja razlikovala od omenjenega reda v tem, da odlikovane osebe niso več tvorile celotne stanovske skupnosti. Pirvi tak red za zasluge je ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. leta 1693. pod imenom »Red sv. Ludvika«. Pruski kralj Friderik Veliki je spremenil veliki dvorni red »De la gč-nerosite« v odlikovanje za zasluge »Pour le merite«. To je ostal še do danes najvišji nemški vojaški red, ki pa se je podeljeval pred svetovno vojno tudi za civilne zasluge. Predvojna Prusija je poznala samo 4 vrste odlikovanj: red »Rdečega orla** red »Krone«, hišni red Haheozollernov-cev in red »Črnega orla«. Pozneje se je število teh odlikovanj zvišalo na ta> način, ker so se posamezni redi porazdelili v razrede in ker so bile ustvarjene razlike med redi »z meči«, »z vrvico«, »s krono« itd. Tako je počasi nastala cela »znanost* o odlikovanjih. Na berlinski Wilhelmr strasse je skrbel poseben urad za korektno podeljevanje odlikovanj. V mirnem času so bila odlikovanja, in sicer ona višjih razredov, zlata, vendar niso ostala v trajni posesti odlikovanca, temveč so jih 'morali sorodniki po odliko-vančevi smrti vrniti državi. Nasprotno pa je red Krone I. razreda večinoma predstavljal osebno darilo cesarja in J® bil okrašen z briljanti. Mnoga odlikovanja so imela tudi zh*' tno denarno vrednost. Red Krone l r: z briljanti je veljal do 6.000 mark, r _ Črnega orla pa celo 15.000 mark. Za je kneze in vladarje so bila izdelana?;.' likovanja, v izredno dragoceni izv®® Tako je bil na pr. izdelan za kita$^5? cesarja red Črnega orla za 25.000 vendar ni bil red niti izročen kitajskf™ cesarju. Mnoga odlikovanja so prinasVe tudi denarne koristi, česrto pa tudi Perniške naslove. Vojaške počasfitve Ji? bile izkazane samo imetnikom ha^vlJ odlikovanj in še danes izkazuje državna bramba posebno oficiel«0 čast vsakemu nosilcu velikega »ž®'eznega križa« in reda »Pour le merite«- Zdi se, da novi zakon z dn® a^r‘“a zaenkrat vendarle Še ne bo ponovno u-vedel vseh bivših kraljevskih '-11 cesarskih nemških odlikovanj. Iz novega pa tudi ni razvidno, ali se ne bodo naj>rslh probujenih Nemcev v bližnji bodočnosti pojavili novi redovi, na Pr- ^ak >>^3" kenkreuz«. Splritistlčna razstava v Prag!. V Pragi se bo 4. junija pričel kongres češkoslovašk ' spiritistov. Ob tej priliki bo prirejena 'i velika razstava slik medijev, risb in plastik ter vse spiritistlčne literature. Izložba bo nameščena v desetih prostorih. Po svojem obsegu 1)0 to največia razstava te vrste na svetu Kulturne vesti Odgovor na »Nekaj misli o osnutkih lepakov za Mariborski teden* Kritik je posredovalec med tvorcem in javnostjo. Kot tak mora podati javnosti vsebino nekega dela, položaj, v katerem ie delo nastalo, delovne metode in ideje, Po katerih je delo zgrajeno in postaviti vse to v okvir objektivnosti, estetike, morale itd. V »Večerniku« št. 103 je objavil g. prof. v Cotič »Nekaj misli o osnutkih lepakov Za Mariborski teden«, ki naj bi bile kritika juryjinega ocenjevanja MT poslanih osnutkov. Tukaj je nekaj misli in posplošenih želj, ki so podane v tonu kritike, ki Pa le dokazujejo, da se pojmovanje kritje pri nas izživlja zgolj v negacijah. Ra- ’ tega izgleda, da ni podal g. profesor Svojih misli, ampak razne površne vse-obče sodbe. Da bo glede teh naša kulturna mariborska javnost na jasnem, pripominjam sledeče: Jirry je v začetku svo jesta dela izločila osnutke, ki so diletantski ali ki niso originalni. Pri ostalih pa je upoštevala kompozicijo, barvo, vsebino in vpliv, s katerim učinkujejo na gledalca. Prva nagrada je bila priznana osnutku pod geslom »Esco«, (akad. slikar Schlick, Mg. arh. Korbar, Zagreb) s sledečo utemeljitvijo: Lepak je skrajno kultiviran, monumentalne kompozicije, prefinjen v razmerjih in barvah, ni šablonski, je jasno stiliziran in reprezentančen. Drugo nagrado je dobi! osnutek pod geslom »Letaki« (ing. arh. Černigoi-akad. Cizelj, Maribor) iz sledečih razlogov: Izmed lepakov za ljubljanske, zagrebške, graške, dunajske, lipske, pariške itd. sejme in tvrdke, ki kričijo z mariborskih Plotov in kioskov prehajajoč vsak dan globlje v šablono, prinašajo »Letaki« sve-20 zamisel ko čiste, intenzivne barve Potegnejo gledalca ter mu z izbranimi fotografijami pokažejo nekaj mariborskih 'ePot. Lepak je učinkovit v svoji preprostosti. . Kar se tiče pomanjkanja bujne fantazi-Je> ne moremo danes hoditi nazaj v dobe faznih efektizmov. dekadenc in baro-.»V; to bi bil anahronizem, ako bi danes ]Skali fantazijo radi fantazije. Osnutki lepakov za MT niso bili nikaka zgodovin-razstava, ampak sodobni izbor. In Pri tem izboru je jury upoštevala preprostost in enostavnost, ki se zlasti v Zadnjem desetletju upošteva in čisla po vsem svetu in prodira tudi že v Maribor. Glede vsebine ni g. profesor bral razpisa. Razpis prepušča projektantom popolno svobodo, predpisuje le velikost in število barv. Podčrtavanje vseh mariborskih vrlin in okolice, posebno kot odlične letoviščarske točke naše države, se nanaša na prireditve MT in ne na lepak! Ako smo si tako na jasnem glede pojmov kompozicija, barva m vsebina, bo tudi g. profesor moral svojo sodbo prilagoditi v prid razsodbe juryje. Način dela pa, s katerim je dosegel projektant uspeh, je zadeva projektanta, in samo kaže, v kolikor obvlada eden bolj ali manj tehniko in snov. Causerija in ironiziranje priprave nagrajenih del zato zgovorno kaže našo zaostalost, pri kateri se nikakor ne moremo otresti predpisanih birokratskili ali pa šolskih navodil. Višina nagrad in arangement razstave pa sta zadevi praktične možnosti. Za kritičnega človeka — o tem sicer ni odločala jury — odpade zato v tem vsaka debata. Značilno za poročilo g. profesorja in za javni kriticizem pa je dejstvo, da se pač uničuje sodbe juryje, da pa ni bil podan do danes še niti eden primer, kateri originalni in dobri osnutki so ušli očem strogih kritikov in kateri od nenagrajenih osnutkov bo bolj zaslužil nagrado. In to dejstvo potrjuje jury v zavesti, da je izvršila svojo nalogo kritično in objektivno, upoštevajoč pri tem široke in sodobne vidike. Ing. arh. Saša Dev. Ali sl že pozabil, da ti Vodnikova družba pripravlja za leto 1933 lepe knjige? Spominjaš se gotovo, da je Vodnikova družba za Veliko noč objavila svoj letošnji knjižni program. Naj te danes opomnimo samo na eno knjigo tega lepega programa. Letos se bomo spominjali 201etnice izbruha svetovne vojne. Nekaterim je pač znana pot cveta našega naroda čez Kalvarijo vseh front: mnogim pa je vse to neznano. Zato izda Vodnikova družba povest »Zvesta četa« od Frana Roša. Povest je pisana živahno in poljudno. Da ne zamudiš te prilike, prijavi še danes svoje članstvo pri svojem poverjeniku ter ne odlašaj! Sokolstvo Sokol! in Sokoliccl . Sokolsko društvo Maribor III. vas vljudno vabi na svoj III. javni telovadni na-1)0 na letnem telovadišču v . »Hcl. Začetek nastopa je ob L” c, un- Po nastopu bo velika zabava i JfxTS‘no razsvetljenem letnem te-ovadisču. Preskrbljeno je za izvrstno in ceneno kapljico ter prigrizek. Sokoli in Sokollce Iz mesta In okolice, prosimo vas, pridite vsi v krojih. Ob slabem vremenu bo nastop preložen. Zdravo In na svidenje! »Revija sodobne telesne vzgoje- b» geslo javnega nastopa Sokola Maribor »tatica, ki bo na praznik 25. maja. Doseganj javni nastopi Sokola-matice, osobi-1° v zadnjih letih, so sicer uspeli, a vendar niso pokazali v pravi luči vsega de-*a in vseh zmožnosti društva, ki se je ^dno trudilo, da drži korak z napredem telesne vzgoje. Delno je bil vzrok v °b\cznih prostih vajah, ki pridejo do Pravega izraza le v masi na večjih nastopih in v večinoma tradicionalnem spodit. Letošnji nastop pomeni prelom tra-»'cije. Spored bo svojevrsten in nov ter 0 Pokazal mnoge naši javnosti Še ne-p!a»e panoge. Omenjamo ti. pr. vaje z "'»bnovim kolesom, stilni prikaz lahke 'etike poleg napetega tekmovanja za j/Venstvo, rokometno tekmo, nastop ja-Jdcev v voltižiranju. Tudi zunanja slika 0 'drugačna. Vajam prilagodeni kroji. a In poročanje k sporedu na radij-n ojačevalec bodo vsekakor privlačna 0v°st. Za nastop je osobito v sokolskih rstah veliko zanimanje. Ves nastop bo 1 »>»1 »Svetloton« iz Zagreba. Sokolsko društvo Hoče. V nedeljo 7. maja nas je posetil župni podnačelnik br. Ciril Hočevar ter nam predvajal filma »Taborenje v Bohinju« ter »Župne lahkoatletske tekme v Mariboru 1. 1932«. Pred predvajanjem teh filmov je imel predavanje o namenih sokolskih taborenj ter ga je navzoče članstvo z zanimanjem poslušalo. Obisk je bil prilično dober. Posebno veselje je imela nad filmi sokolska deca, tembolj, ker je ugledala na platnu tudi znane obraze nekaterih naših članov. Bratski Sokolski žiipi Maribor ter br. Hočevarju izrekamo za nam izkazano uslugo najprisrčnejšo zahvalo. Želimo si ob primerni priliki še kake slične prireditve!— Zdravo! Iz Sokola Poljčane. Poljčanski Sokol priredi dva majniška pcšizleta. V nedeljo 21. tm. bo zlet za moško in žensko deco na Boč in skozi Formile m Studenice, na praznik 25. maja pa za članstvo in naraščaj čez Boč na Gabernik in v Rogaško Slatino s povratkom na Podplat in čez Pečico. Na oba izleta vabimo tudi zlasti starše otrok in naše prijatelje. — Knjižnica Sokola, ki je doslej izposojevalia knjige ob nedeliah, posluje odslej vsako soboto od pol 19. do pol 20. ure. Soort Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi bo 21. miaja v Mairi-boru, in sicer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Prireditelj bo SSK Maraton. Vsi frizerji nogometaši naj se javijo v nedeljo 14. t. m. ob S. na Igrišču SK Svobode zaradi važnega treninga. Ustanovni občni zbor novega slovenskega športnega kluba v Ptuju bo jutri v nedeljo 14. tm. ob 10.30 v gornji dvorani Narodnega doma. Mariborski SK Rapid bo proslavil 15-letnico svojega obstoja v dneh 11. do 18. junija t. 1. Ob tej priliki bodo nogometne, teniške in lahkoatletske tekme v večjem stilu. Wolfsberger SK:SK Rapid. Jutri, v nedeljo 14. t. m. bo prvič gostoval v našem mestu Wolfsberger SK ter odigral proti SK Rapidu prijateljsko tekmo. Tekma o-beta biti. zanimiva, ker je znano, da so koroški klubi precej močni. Rapid bo nastopil s svojo kompletno enajstorico. — Tekma se bo odigrala dopoldne ob 10.30 na igrišču SK Rapida, in sicer ob vsakem vremenu. Sodil bo g. Nemec, Predtekmo ob 9. odigrata mladini SK Rapida in SK Železničarja. Za štafetni tek skozi mesto Maribor, ki bo v ned. 21. tm.ob 11., sprejema prijave poverjeništvo JLAS. Tekmovalo se bo po pravilih Jugoslovanske lahkoatletske zveze. Razdelitev daril bo po končanem teku na Trgu svobode. Ljubosumnost in njena vloga MISLI O TEJ ELEMENTARNI ČLOVEŠKI LASTNOSTI. Veliki poznavalec človeške duše Shakespeare si je izbral zamorca Othella, sirovo, robato osebo, za- zgled ljubosumnosti. Tega ni storil slučajno. Nasprotno, hotel je s tem pokazati, da pri kulturnih ljudeh ljubosumnost ne more priti v toliki meri do izraza kakor pri primitivnih. Ali tudi on ni mogel zanikati ljubosumnosti kakor dejstva, dasi je bil popolnoma civiliziran človek. Vsakdanji primeri, ki jih prinašajo ča-sopisniške kronike, so zelo poučni. Vendar se lahko reče, da večino ekscesov, ki izvirajo iz ljubosumnosti, zakrivijo ljudje, ki ne morejo brzdati svojih strasti in svoje volje. Ali tudi tistim, ki se znajo krotiti, ne prizanaša ta zvesta spremljevalka ljubezni. Zakaj če se še tako zavedajo, da jih ponižuje, vendar se ne -morejo otresti mučnih občutkov negotovosti. Ljubosumnost ni nič drugega kakor strah, da nam kdo ne prevzame našega ljubljenega bitja. Ljubosumnost je razen tega tudi intimno priznanje, da so na svetu še dostojnejši in boljši, ki so vredni ljubezni osebe, ki jo mi ljubimo in ki tudi nas ljubi. In mi si za to, ker smo ljubosumni, prizadevamo, da tudi sebe večkrat prekosimo s tem, da očitujemo v svojih ljubezenskih odnošajih več pozornosti, brez katere bi ljubezen druge osebe morda ugasnila ... Nemogoče je dobiti človeka, v katerem bi ne bilo niti trohice ljubosumnosti, ki se večkrat rada izprevrže v strast. Ona je vsekakor tako stara kakor ljubezen, če ni celo starejša od nje. Zakaj ne more se reči, da je moški v prazgodovinski dobi, torej še takrat, ko si ni še prisvajal imena civiliziranega človeka, kakor lastnik žene gledal, da jo ohrani samo zase. Razen tega pa se je še bal močnejšega, torej vrednejšega, da bi mu je ne prevzel. Ljubosumnost je prešla na žensko šele tedaj, ko je postala tudi ona v ljubezni aktivnejša, ali z drugo besedo, ko se je začela zavedati svoje vrednosti in je mogla sama izbirati med moškimi. V vsakem primeru pa je treba- ljubosumnost upoštevati kajror dejstvo, praktično pa se da govoriti samo o njenem močnejšem ali slabšem izrazu, o njenem vnanjem izrazu. So namreč ljudje, ki se znajo imenitno brzdati, tako da nihče ne opazi rajih emocije. Takšni ljudje tudi ne priznajo, da so ljubosumni, ker se hočejo pokazati celo preveč vredne ljubezni, ki jo že imajo. Odtod tudi zmota, da so ljudje, ki so ljubosumni, pa tudi takšni, v katerih ni nič ljubosumnosti. V resnici pa so samo takšni, ki svojo ljubosumnost lahko krote, pa takšni, ki je ne morejo prikriti, torej takšni, ki jo znajo premagati, pa takšni, katere ona premaga. Mimo drugega je treba- poudariti tudi to, da je ljubosumnost važen faktor, kadar se govori o izbiranju v smislu de-scendenčne teorije. Ako bi si bila zaljubljenca popolnoma svesta vzajemne ljubezni, bi si ne prizadevala, da se izpolnjujeta, bi ne gledala toliko na svojo zunanjost in na vse tisto, kar ceni njun čas kakor najvišje vrednote. Ker pa ni tako, zato se je treba za marsikatero kulturno pridobitev, za razvoj posameznikov in celo vsega človeštva zahvaliti — ljubosumnosti. To se utegne zdeti čudno, če pa malo natančneje motrimo vsakdanje pojave, se hitro prepričamo o tem... In ni treba niti daleč posegati... Zadosti je, če pogledamo sebe pa se uverimo o tem. Naša ničemurnost, naše ambicije izvirajo večkrat samo iz želje, da bi biK -boljši od drugih, da bi mogli imponirati ženski v prvi vrsti. Seveda, kadar src za moškega. Kar se pa tiče žensk, bi one ne bile na tisti stopnji lepote, ki so na njej danes, ako bi ne bilo te čudrae bolezni, ki se ji pravi ljubosumnost Zatorej je treba, če hočemo biti pravični, tudi priznati ljubosumnosti njene dobre strani in ji oprostiti vsa zla, ki -nam jih prizadeva dan za dnem. Treba ji je skozi prste pogledati celo v tem, da je včasi tudi kriva smrti... Ali to je samo dokaz, da eksistira, da je činitelj, ki u-ravnava ne samo odnošaje zaljubljencev, ampak vse življenje... Dejstvo, da preneha ljubosumnost s našimi vitalnimi funkcijami vred, priča, da je nujno potrebna, kakor tudi to, daje takorekoč polovica ljubezni. Zakaj če vzamete ljubezni ljubosumnost, zamorite hkrati tudi ljubezen ali pa vsaj tisto, kar jo dela vedno novo, vedno vabljivo. Zadnja beseda v anamski vstaji. Po vesteh iz Saigona je bila sedaj po dolgotrajnem procesu izrečena sodba nad -anamiskimi vstašl, ki so sodelovali v znanih uporih v letih 1930. in 1931. v tej francoski koloniji. Osem Araamcev je bdo obsojenih na smrt, 18 na dosmrtno ječo, vsi ostali pa so prejeli manjše kazni v skupni izmeri 900 let. Francoski tisk naglasa ob tej priliki, da je bila omenjena revolucija v Indokini posledica komunistične propagande v njenih azijskih kolonijah. Vlomilce in križanka V Los Angelesu je bilo te dni vlomljeno v neko tamkajšnjo vilo, last dveh sc-ster-artistinj Julije in Amalije Galka. Sestri sta zadevnega večera dolgo sedeli za mizo in reševali neko težko križanko, ki je pa popolnoma kljub vsemu trudu nista mogli rešiti. Zato sta se precej pozno ponoči spravili k počitku. Ko sta pa zjutraj po precej trdnem spancu vstali, sta prestrašeni opazili, da sta imeli ponoči v vili nezaželjen obisk, ki jima je odnesel ročni torbici z denarjem in vso zlatnino. Njuno presenečenje pa je postalo še večje, ko sta ugotovili, da se jima je »galantni« vlomilec oddolžil za pokradene stvari s tem, da jima je rešil zapleteno križanko. TaJInstven zaklad. Listi poročajo iz Romunije, da je našel neki kmet pred kratkim na svoji njivi v Celisvariju večjo železno skrinjico, ki jo je odnesel domov. O najdbi je tako) obvestil orožniškega postajevodjo v vasi, ki je sporočil najdbo županu, trato pa brez sledu izginil. Župan je obvestil o Skrivnostni skrinjici sodnika, nato-pa od- šel na počitnice. Vest o tajinstveni najdbi je nato krožila skozi vse nadaljnje instance do perfekta, vendar je vsak uradnik. ki je prejel zadevno obvestilo, takoj nato izginil »na dopust«. Končno je prispela v Celisvari posebna komisija iz Bukarešte, ki je odprla skrinjico in našla v njej namesto pričakovanega »zaklada« — volilne glasovnice. Preiskava je ugotovila, da je te glasovnice prvotno omenjeni orožnik po nalogu višje oblasti p:; zadnjih volitvah ukradel, jih zakopal in jih nadomestil s ponarejenimi volilnimi listki... Nov način samomora. Na Japonskem se je zopet razširila epidemija samomorov, toda s to razliko, da so obupanci nad življenjem našli novo modo smrti. Tako priljubljeni harakiri se je moral umahniti — skakanju v žrelo ognjenikov, ki jih na Japonskem ne manjka. Pred kratkim je samo v enem dnevu skočilo v žrelo delujočega vulkana na majhnem otoku O Simi kar 6 oseb. Japonski listi beležijo, da je v enem preteklih tednov skočilo v omenjeni ognjenik nič ‘manj, kakor 30 samomorilcev.. Rudyard KipHng: Milijonar in (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) Sltaro moštvo — Harvey se je počutil kot prav star mornar — se je podalo med obrabljenimi čolni na stari skutier, Harvey pa je odvezal zadnjo s pomolove glave vrv, katero so potem z rokami vlekli ob pomolu. Vsakdo je hotel povedati toliko, da naposled nihče ni povedal nič posebnega. Hairvey je naročil Danu, da naj skrbi za pomorske Škornje strica SaMersa in sidro Penovega čolna, Dolgi Jack pa je prosil Harveyja, dia naj ne pozabi na njegove nauke vs mornarstvu. Pa vse te šale niso imele zaželjenega uspeha v navzočnosti obeh gospa, in končno je kaj težko zbijati šale, kadar se med dobrimi prijatelji širi zeleno pri-stanišono vodovje. »Sprednja jadra gor!« je zavpil Disko in odšel h krmilnemu kolesu, ko je veter napel jadra. »Pozneje te obiščem, Har-vey. Sam ne vem, kako to, ampak v resnici imam vse polno misli o* tebi in tvojih ljudeh.« Ladja je kmalu dospela iz'slične daljave, Cheyneovi pa so sedli in gledali, kako je plula iz pristana. Gospa Cheyne je še vedno plakala. »Pak, draga moja,« je tolažila, gospa Troop, »saj sva obe ženski, mislim. Ko se razjokate, vam bo vse laže. Bog ve, da meni nikdar ni prav nič dobro delo, ampak on tudi ve, da sem imela za kaj jokati!« Bilo je nekoliko let pozneje in na drugem koncu Amerike; neki mlad možak v mrzlo mokri megli je stopal po vetrovni ulici, ki jo obdajajo najbolj drage hiše, zgrajene iz lesa, kakor iz umetnega kamna. Ko je obstal pri vratih iz kovanega železa, se mu je približal drug mladenič nai konju — in konj bi bil po ceni za tisoč dolarjev. Med obema se je vnel sledeči razgovor: »Halo, Dan!« »Halo, Harveyf« »Kaj pa ti? Kako se imaš?« . »Veš, to pot sem nekaj takega kakor tista živina, ki se ji pravi drugi mornar. Ali si se že prerinil skozi tisto tvojo visoko šolo?« »Vse gre dobro. Povem ti pa, da vseučilišče Lelairtd Stanford Junior ni nič v primeri s stairo »Tukaj smo«. Sicer pa prihodnjo jesen nastopim službo v oddelku za prehrano.« »Imaš naše ladje v mislih?« »Nič drugega. Samo počakaj, da te dobim v roke, Dan. Naredil bom, da bo stara proga klonila m kričala, kadar jo prevzamem.« »Bomo že videli,« je odvrnil Dan in se bratovsko zarežal, ko je Harvey razjahal in ga vprašal, če stopi v hišo. »Radi tega mu brzojavim. Ampak, slišiš, ali je naš doktor tukaj. Nekoč utopim tega norega zamorca, njegovo vražjo šalo in vse.« Pridušeno, zmagovestno hehetanje se je slišalo, ko se je iz megle prikazal nekdanji kuhar z ribiške ladje, da bi prijel konja za uzdo. Nikomur drugemu ni pustil, da bi skrbel za Harveyjeve potrebe. »Gosta je kakor na Velikih plitvinah, doktor, jeli?« je dejal Dan spravljivo. Vendar se kot Oglje črnemu Keltu s preroškim pogledom ni videlo primerno, da bi dal odgovor, dokler ni potrepljal Dama po rami in miL šepnil že neštetokrat ponavljano staro prerokovanjje na uho: »Gospodar — mornar. Mornar gospodar,« je rekel. -»Se spominjaš, Dan Troop, kaj sem bil rekel? Tam na ladji?« »No, nočem, da bi tajil, da je v resnici tako, kakor sedaj stvari stoje,« je odvrnil Dan. »Ampak dobra ladja je pa bila, tista naša »Tukaj smo«, in v enem ali drugem pogledu sem ji dolžan veliko hvale — njej in očetu.« »Jaz tudi,« je pristavil Harvey Cheyne. KONEC. Važen izum za kopalce O priliki zadnjih plavalnih tekem v Strassbourgu je demonstriral neki mladi francoski inženjer prav originalen izum za kopalce, namreč neopazen rešilni pas. Ta novi pas je nevidno všit v kopalno obleko in je treba kopalcu v primeru nevarnosti samo pritisniti na neki gumb, da se pas napolni z nekim popolnoma nenevarnim plinom, ki obdrži kopalca na površju. Z novim pasom je torej nemogoče utoniti. Ker se je izkazal novi izum kot zelo praktičen, je mladi inženjer takoj napravil kupčijo z nekim tovarniškim velepodjetjem in bodo nove kopalne obleke z omenjenimi pasovi na trgu že v nastopajoči kopalni sezoni. Kakor pri nas... V Košicah na Slovaškem so imeli pre-teklo nedeljo veliko cerkveno slovesnost. V neki tamkajšnji novi cerkvi so posvečevali nove zvonove, nakar je bila na prostem okrog cerkve velika narodna veselica. Ko je zlezlo okoliškim kmetom vino že zadosti v glavo, so si skočili pijani vročekrvneži v lase in se pričeli obdelovati z noži. Pomagale so jim tudi njihove žene. Nastopili so orožniki, ki so ugotovili naslednjo bilanco: trije moški mrtvi, dve ženski pa nevarno ranjeni. Ker se je eden izmed smrtno zabodenih zatekel z zadnjo močjo v cerkev in tamkaj umrl, bo treba cerkev na novo posvetiti. Strašno maščevanje starca. V Ellsworthu v severnoameriški zvezni državi Maine je uničil strašen požar celo mestno četrt. Ogenj je izbruhnil v trgovskem delu mesta in se je spričo močnega vetra tako naglo razširil, da je bilo vse delo gasilcev brez uspeha. Zgorelo je 200 poslopij, med njimi tudi mestni magistrat. Požiga je bil osumljen 75-letni bivši magistralni sluga John Grau-dner, ki je bil zaradi nekih poneverb pred 14 dnevi odpuščen iz službe in izgnan iz mesta. Ta sum je preiskava potrdila. — Ogenj je nastal v nekem bencinskem skla dišču, nakar je sledila strašna eksplozija. Verjetnv je, da je izgubil pri tej eksploziji življenje tudi požigalec sam. ■trmiobi5a uri na ,etaii**uTezn° JU I KI I. meddržavni poštno-iadralni polet Vstopnina 4 Din Dnlnuirna uo¥nial Polovična vožnia! Mali o Ramo POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstaiacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, e.lektroin-stalacijskega blaga po . konkurenčni ceni. 549 SURKOL. sigurno sredstvo za pokon-čavanje ščurkov in rusov. Drogerija Kanc. 1404 NAGOBČNIKE. ovratnike, biče in vrvice za pse v veliki izberi nudi Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13. 1528 Prodam MOTORNO KOLO skoraj novo, tudi za prikolico, zelo poceni na prodaj, eventualno proti vložni knjižici. Wildenrainerjeva ulica 8, vrata 2. 1580 NA PRODAJ NOVO ZIDANA HIŠA, vodovod, elektrika, dvorišče, vrt, 480 kv. metrov, Beograd, Tetovska ulica 38. Lep zračni kraj, brez dolga. Cena 70.000 Din. Naslov v upravi Večer-nika. 1692 NOV ŠIVALNI STROJ za pogrezniti ceneno na prodaj. Kotiar Marko Cutič, Slovenska ulica 18. 1707 NA PRODAJ: HIŠA, 4 sobe, kuhinja, v okolici, Din 60.000.—, Trgovska hiša z moderno trgovino in pekarno v bližini Maribora Din 150.000. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. 1765 LEPO. NOVO KREDENCO za jedilnico poceni prodani. Naslov v upravi »Večernika«. 1743 LEP. VISOK PES na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1731 Kupim KUPIM POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ. Naslov pustiti v upravi »Ve-černika«. 1724 OTROŠKO POSTELJO. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Otroška postelja« na upravo »Večernika«. 1769 ENODRUŽINSKA VILA s 4 sobami, verando, vse podkleteno, veliki vrt s sadnim drevjem, ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista. 1702 OBLEKE, ČEVLJE, če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna, Trg svo-bode. ____________________1662 BRITVE, ŠKARJE. ITD. brusi izvrstno in zanesljivo J. Kokot. VVildcnreinerjeva ulica 6, za sodnijo. 1678 SPALNE in jedilne sobe. šperane. Iz kavkaškega orehovega losa, politlranc, ter kuhinje in spalnice iž mehkega lesa prepleskane po ugodni ceni -prodam. Mizarstvo Aleksandrova 48. 1642 PROČ S KRIZO! Pralne in kopalne banje od Din 25.— naprej. Sodarstvo Stilcer. Vojašniška ul. 7. 1709 VINO, prvovrstno, od 10 litrov naprej po Din 4 dobite v Dravski ulici 15, pri Arbeiterju, 1741 RADIOAPARAT, 3 cevni na baterije in zvočnik, skoraj nov, poceni na prodaj, Vprašati Jelačičeva 9, 1713 KUPIM STARI STROJ za repo ribat. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 1773 Posest KLAVIR, kratek, črn, skoraj nov, pan« cerplošča, dunajska mehanika, proda Holobar, Taborska 7. 1727 MORNARSKA OBLEKA zn 9—-lOIetnega dečka, skoro nova, na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1746 PRODAM poceni nove pletene vrtne garniture, Ponudbe pod »Fotelji« na upravo »Večernika«., 1,734 POSESTVO in 15 stavbenih parcel na prodaj. Vprašati Toplak, Studenci, Pekcrska cesta. ' 1735 POSESTVO z dvema hišama, vrtom in njivo ceneno na prodaj. Tezno, Ptujska cesta 60. 17*38 GOSTILNO, 14 oralov posestva Dravske doline, sedež uradov, Hiše, posestva od 25.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica št.' 21. 1748 Stanovanie DVO- IN TRISOBNA solnčna stanovanja oddam, Maribor, Smetanova ulica 54. Vprašati v gostilni. 1671 TRISOBNO STANOVANJE S SOLNCNO LEGO in z vsemi pritiklinami se odda , po primerni ceni v Koroščevi ulici 8. Vprašati pri g. Hlebšu v isti hiši ali pri lastniku: Zadravec v Središču ob Dravi. 1656 STANOVANJE. sobo in kuhinjo, oddam takoj boljši stranki brez otrok. Naslov v upravi lista. 1755 ODDAM STANOVANJE, spbo in kuhinjo. Električna luč, plin. Betnavska cesta 39. 1756 STANOVANJE, veliko, suho sobo s štedilnikom, oddam, Pobrežje, Zer-kovska cesta 33. 1764 Sobo odda OPREMLJENO SOBO, lepo, soinčno, separirano, elek trična luč, takoj oddam. Stritarjeva 5, I. nadstr. 1726 LEPO, OPREMLJENO, SOLN CNO SOBO. s posebnim vhodom takoj oddam. Maistrova ulica 16, pritličje, levo. ,1728 OPREMLJENO SOBO, v lepem kraju..blizu sodišča, takoj oddani. Wildeurainerje-va ulica 11, III. nadstr. 1736 DVA GOSPODA »'prejmem na stanovanje. Pobreška cesta 9a. 1737 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, v novi hiši oddam solidni stranki. Nova vas, Bolfenkova cesta 6. 1682 LEPO. DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. junijem. Vprašati Aleksandrova cesta 28, I. 1693 PRVOVRSTNI RIZLING dobite v vinotoču Ipavic-Rei-chenberg, Košaki 62.s 1757 hišnico. množeno, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Večernika«. km NA PRODAJ KUHINJSKA KREDENCA, stenska omara ter razno mehanično in ključavničarsko orodje. Vpogled vsaki dan v depoju požarne brambe, Koroška cesta 12. 1742 NOVA HIŠA, slična vili, 4 sobe in bri kuhinje ter velik vrt ceneno naprodaj. Studenci, Pekerska cesta 1* *J078 SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Pobrežje, Gozdna ulica 38. 1697 SOBO IN KUHINJO aii tri sobe in kuhluio s shrani bo oddam s 1. junijem, Dušanova ulica 12, Magdalena. 1764 DRŽ. URADNIK brez otrok išče stanovanje, sobo in kuhinjo, v okolici Melja za takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na upravo »Večer -r.ika* pod »Državni mojster*, 1310 SOBO, opremljeno, s posebnim vhodom. oddani. Vrbanova ulica 28. pritličje’desno; 1750 LEPO. SOLNCNO SOBO s prostim vhodom, oddam ene mu ali dvema gospodoma. Aleksandrova cesta 55. I,. levo. 5000 Najmodernejše obleke po meri in naročilu samo v specijalni trgovini pletenin VEZJAK Vetrinjska ulica 17 Službo išže PERFEKTNA KUHARICA išče službo za takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 17*29 STAREJŠA VDOVA, poštena in zanesljiva, išče siužbe gospodinje ali k otrokom. Naslov v upravi. 1745 Službo dobi SLIKARSKEGA IN PLESKARSKEGA VAJENCA sprejme A. Renner, slikarski mojster. Krčevina, Praprotni-Icova ul. 27. 1703 TOČILCA s kavcijo sprejme dobro vpeljana gostilna v Mariboru. Naslov v upravi »Večernika«. 1732 INKASANTA s kavcijo sprejmem. Pismene ponudbe pod »5000« na upravo »Večernika«. 1767 V naiem POCENI SE TAKOJ ODDA veliki, svetli, suhi, kanalizirani kletni prostor z vodovodom in električnim pogonom, pripraven za delavnico, lokal, magacin ali stanovanje. Vpraša se pri hišniku Loška ul. 5. 1708 ODDAM V NAJEM hlev s sobico, Studenci. Kralja Petra cesta 10. • 1730 Pouk INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj. Ponudbe na upravo lista pod »Dipl. učitelj«. 161^ Posolilo DAM POSOJILO od 2 do 100.000,— Din proti jamstvu. Pismene ponudbe pod »Ugodni pogoji« na upravo lista. 1733 IŠČEM DIN 5000 — proti dobri garanciji, nudim 20%. Cenjene ponudbe pod »20%« na upravo »Večernim «. 1759 Sortirano pekarsko vino od 10 litrov naprej p° 4*50 do 6 Din IHer dobite od 9.-12. in 2.-6. ure v Mariboru« Koroška c. 19 RAZPIS. Tujsko prometna zveza v Mariboru razpisuje mesto vodilnega uradnika. Zahteva se dovršena visoka šola z znanjem tujih jezikov, večletna praksa v tujsko-prometni stroki ter znanje knjigovodstva. Ponudbe do 20. t. m. na gornji naslov v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. 1714 Mariborski »V EČ ERNI K« Jufra ZAHVALA, BRZOJAVKA Podpisani sem prejel po smrti go6pod« Simona Kosa pripadajočo podporo od LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU ločno, za kar se ji tem potom iskreno zahvaljujem in to društvo vsakomur priporočam v takojšen pristop. Gortina, dne 14. maja 1933 Pavel Verhovnik. Dovoljujem si opozoriti cenj. občinstvo na to, da bo s 15. junijem 1.1. začel pri meni delovati na električni pogon najmodernejši STROJ za česanje žime, volne, vate in afrika, kateri jamčeno odvaja prah v zaboj pritrjen na stroja in to 90%* Zato bodo vaša cenj. naročila pri meni higijenično izvršena. Moderni stroj v modernem času. Od 15. junija 1933, prvi v Jugoslaviji, deluje v podjetju, kjer se dela vestno, hitro, solidno in poceni, najceneje v Dravski banovini. Velika izbira najnovejšega blaga za divane, olomane, madrace, rolete in leiaine stole. ^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAI Otvoritev vinotoča. V nedeljo, dne 14. maja 1933 bo otvoritev vinotoča Kokoschinegg v Košakih št. 18. Trgov, pohištva: VETRINJSKA 7 Delavnice: KOROŠKA 8 Prodajalna: GLAVNI TRG 9 Telefon 27-75 Telefon 29-05 Vsako nedeljo in praznik Oblastveno dovoljena razprodaja od 3. marca 1933 dalje. Radi opustitve trgovine se prodaja blago po globoko znižanih cenah. Ne opustite radi tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji zalogi. Prodaja se kamgarn za gospode angleškega in češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, razno blago za lister in športne .suknje, blago za damske oblete vseh vrst: marqui-sette, vzorčasta svila, bombažno in končeno sukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, popeline za perilo in drugi različni predmeti. Posebno poceni se prodajajo ostanki, katerih je preko 1000 kom. na zalogi. Kot plačilo sprejemamo tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se izplačilo izjemoma dovoli v obrokih. pri Pavešiču v Kamnici LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU mi je izplačala po smiti moje stare matere gospe Frančiške Selišnik pripadajočo podporo točno, za kar ji izrekam najiskrenejšo zahvalo in jo vsakomur najtopleje priporočam. Maribor, dne 9. maja 1933. Berta Gostenčnik. Letošnje poletne novosti Eponge Lirton Sabukešek Košaki, Pekel 15 vhod vik Denvuschek Popust 20-50% L. Ornik, Maribor Koroška cesta št. 9 in druge potrebščine v razstavi TRGOVSKI DOM Otvoritev gostilne. Cenj. gostom naznanjam, da sem na novo renoviral gostilno v Frankopanovi ulici in radi bolezni oddal gospodu A. Petroviču v najem. Otvoritev gostilne bo v soboto in nedeljo, nakar opozarjam cenjene goste in se priporočam za obilen obisk. Alojz Lahainer. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pre-tresujočo vest, da je naš nepozabni soprog in oče, gospod Žarnice trgovec In hišni posestnik danes popoldne v 68. letu svoje dobe Bogu vdan preminul. Zemeljske ostanke blagopokojnika bomo v nedeljo, dne 14. maja 1933 ob 16. uri na mestnem, pokopališču v Pobrežju položili k večnemu počitku. V Maribora, dne 12. maja 1933. Vilma Olga Pallaš, roj. Gratzl In otroci v imenu ostalih sorodnikov. znamke ,,Tungsram** in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovlnl K. Florjančič Maribor Glavni trg 23 ,Bargov dvor Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-38 damske prodaja radi koncu bližajoče se sezije po zelo znižemh cenah Doltek & Marini. Maribor Gosposka ulica 27 Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oplu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na kitflŽIce In tekoči račun proti na)ugodne|šemu obrestovan ju *>. Najbolj varna naložba denarja ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravslca banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. TKANINE ZA POHIŠTVO IN SOLNČNE PLAHTE GRADL ZA MADRACE V ZIMA - AFRiK v specijalni trgovini WEK«!B0R i -ALEKSANDROVA IS CENIK JEDIL KOPALIŠKE RESTAVRACIJE MARIBORSKI OTOK MENU: g-. Din 13* Din 12' Pavial TdS dnevno Din 28‘- (bloki za 10 dni) Zjutraj: kava, čaj ali čokolada, 2 pecivi in maslo Obed: juha, pečenka, 2 prikuhi in močnata jed Večerja: mesna jed z dezertom Bloki veljajo za 9i Hladna jedila Topla jedila Narezek iunka s hrenom iunka s hrenom, mala Salama ogrska Salama ogrska, mala Bohinjski sir SirOVO maSlO, porcija Šunkarlca Hrenovke s kruhom 2 kom. sardin v olju 2 kom. sardelnih obročkov Juha Vkuhana Čisla z jajcem 10-- «•- 3'- 10'- 6- 4-- 3«* 3*» 3-50 5*. 3- Italersko balo Štajersko belo Štajersko belo Dalmatinsko Vino 10'— 12'- 12'- Govedina Svinjska pečenka Telečja pečenka Telečji perkelt s Špageti Goveji golai s krompirjem Goveji golai, mali Vampi s parmezanom Vampi s parmezanom, mali Prikuhe in omake po Solate Molana Krompirjeva, pesa, fliolova Francoska Ruska Pijače: - . P|w° dva dec!, belo tri ded, belo pol Ilira, belo v steklenicah, balo v steklenicah, irno 7» 10-- 9-- 8"» 8- 3*50 7- 3-50 Grajsko klet** in ..Mariborskiotok" Jedila po naročilu Beefsteak x jajcem 14*. Dunajski srezek IV- Parliki zrezek 11*. Naravnl zrezek 10*- Ocvrtl svinjski kotalet 12*- MoSgani x jajcem 8'- MoZgani z jajcem; mali 5*- Praiene ledvičke 8'- Pratene ledvičke, male 5'- PraSana jetrca 8*» Pralena jetrca, mala S*- Hočnate Torte 4'- Paladnke 6-- Praienec 7*- s smetano Malinovec s sifonom z vodo Limonada s sifonom Limonada s vodo Brizganec s sifonom 3*80 2*80 8*— 4 — 3*80 1*80 4*- 17 rl 1 i,, T..1_____T * -m . _ ... ... . izdajatelja in urednik: RADIVO.I REHAR STANKO DETELA v Maribor i- v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik POSOJILNO R.Z.Z0.P. MOR. NHRODNIDOID Ustanovljena 1. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din Sprejema hranilne vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Moško PERILO