s
tev. 337
(Po .inezna iieviika & vinarje*.)
V Trsi«, v felrtčk 6. decembra 1917
Letnih
lil'!
Iz'rz a v.ik J m.	oti nef:'."2h in praznikih,
ob 5 zjutraj.
uredništvo l"jc» sv F- ■ 'ks asiškeg« U '20, L	- v-*
dej. si $e noSiJjj; ure £»vu lista. Netrankirana pisna ne
?prcjemair n rokopisi se r.e vrsCajo. Izdaj»trif tn ougovor^. urednik i>tcian Godin« Lzstoik kcmsordl Lula .Fdiost*. — Ti?'« uskame .EdirosM". vpisane z?.drige t tnt enim ponštv—- T- tu, -lica Sv. F'2	At	20.
TeitJcii uredništva ..i uprave itev. 3 -57.
>»a rot nI n • r*i a la : Za c«io leto....... k 41 29
Zm pol Seta . ... t...........)5-6t
ta tri mesec«..................... 7 80
? a nedeljsko Izdaj« ca eeto lete....... 520
® Mi	*
Posame«;n: btevdke , *	se prodajajo no 8
:astarele štrvUke po 10 vinar je/.
n i N m e i r e v Široko sil ene •71 j »o
a
T.
O g 1 a : i se računajo ..d Cene: OgSaM trgo\*ccv :,t obrtnikov . Osmrtnice, zahvale, posl.mi.-e, og!.i"i denarnih za
voclov ....	.......mm po 2*; \in»
Oglasi v tek lo lista io pet vrst........K -0.—»
vsaka nadaijna vrs'.a ........... . 2.-^
MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnin« In reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Piača in toži se v Trstu.
Uprava in imenitni oddelok se nahajati v ulici Sv. Franč!Ska AsiSkega st. JO. — Po4tuohraniinitnC račun 5t. $41.652.
PoslansKa zbornico.
DUNAJ, 5. (Kor.) Tekom današnje seje je podal predsednik dr. Gross sledeče poročilo: Armadno višje poveljstvo javlja:
»Po skoro štiritedenskih težkih boiih v gorovje, tekom katerih smo odvzeli sovražniku v novembru nad 11.000 oficirjev In mož in bogat plen. so čete arinajne skupine barona Cotirada, k!iub mr/H z»'mi v gorovju in trdovratni žilavost! sovražnika pričele na planoti Sedmih občin vnovič oienzi\ o. Po temeljiti predpripravi so •jre^ie divizije enajste armade dne J. de-cem^a v napad na »nog^čn? greben Vte-lette in so kljub ofmoni prodobrambi /a-vzeie utrdbe Mome Badelecchi, Monte fondarecar. Motile Miela in Monte Me-letiu. Danes dopoldne ie bil iztrgan Sovražni k u vrh Zorto. Bol se nadaljuje.
Včeraj in danes je bilo ujetih nad 9000 »nož, med njimi 2 brigadirja in uplenjenih nad 40 topov, mnog o atrortic, minovk. ffranatovk in dniuefa vojnega materijala. Kol?f»or je znano. so l^-tne izgube vsied iz.«.-t'itga sodelovauia artiljerije majhne. PoOiiisai: pl. Arz.
icr.om nadaljevanja drugega čuanja .. - dbenih predlog ie izjavil posl. Tu-;ar. da med češkim narodom ni stranke, <i ne bi želela češke države in sicer v zvezi s slovaškim plemenom. Z ozrrom na včerajšnjo izjavo grofa Tisze v ogrski de-es:ac;i| je izjavil „o v jrnik, aa se Cehi ne dajo ustrahovati z grožnjami. Cehi hoeeo i. kar je izjavil cesar v svojem prestol-ici.i govoru. namreč biti gospodari! v 'astri hiši.
Razpravljajoč o zakonskem načrtu ^ie-ie poJaljšanja bančnega privilegija je zarial iin. n in. ia to. Ja jc I nela avstro <igrska banka pri >og\ianrh glede državnega pc-ojila	naJ	akcijske ^la/niče. Glc_Le ireugouiie v eljave je pr!-poirarL da ie res. da je nr^a veljava ii^-■jjiodna. Ta oojav si ie razlagati predvsem iz ustvaritve naše plačilne bilance. Iz ne\ tralnih urzav dobivamo aktr iimo^u. iiifiiamo pa i>rotiutežu. Iz t^^a izhaia se-eda znaten disagio.
V* govoru po>L Ltika^>ića ^e je >gia-k '»esedi rrr>rftrsk! predsednik !r. Sć'i'fler. Pečal se ie naiprej s nredlogom Frietimaima glede načina uvažanja /jviiie in ine^a iz tujine in pri-TKMnnil med Ako bo končana voina. potem boste obe vtodi npošievali težkoče, k' bi '.air v nastati, še z eventualnega n? Ja-icva*iia v pre^erbovanju obeh držav z šivtii. Stanič tK»j>rave car'^e na žito bo \akor obstojala totts £asa, dokler ne ireskrbi z f • vili fK>rolnc^a Ta-coiov-
V
Konč?io je izjavil 'nnistr^ki .redsednik. Ja :e mnenja, da mit ni treb.. 'odgovoriti na r ri šan.ć »s'. Staneta in Jr. K<>-ros^a gfede pohorjenja ruske cirknlarne note, ker je bilo vinjeno enak:o vpra-^nie tud? v dcleigaci'ali.
O sprejemu delegacij uri et-sarju.
DtNAJ, 4. (Kor.) Prestoini govor Je bil sprejet od delegatov z živahnim odobravanjem in posamezne točke z velikim plo^anjem, posebno stavek: V svoji hiši iKičcirio biti sami gospodarit. Ob 11 dopoldne je sprejel cesar ogrsko delegacijo. Predsednik grof Khuen jc imel pri tem na cesarja nagovor, v katerem je označeval zvezo z nemško državo in na Jualistićni pod'jgi izvršeno preureditev monarhije za temeljne pogoje našiti uspehov, ki -e jih bomo krepko držali tudi v bodočnosti. Predsednik je naglašal topla zavezniška čustva tudi za hrabre turške in bolgarske zaveznike in je izražal nado, da bo ruska ponudba glede premirja učinkovala ugodno tudi na splošen mir. Predsednik je končal z navdušenimi vzkliki na vladarja. Prestolni govor je bil pozdravljen z živahnim odobravanjem.
DUNAJ, 4. tKor.) Pri sprejemu avstro-
ogrske delegacije je pripomnil cesar na-iiram predsedniku Hauserju: Najlepši dan mojega življenja bo. ako se mi posreči skleniti mir.
PJl_JLi- » s i F t'
Slovanska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel LeSueur.
$e tisto popoldne se je marki de Brčnaz poslovil od vojvodinje de Carlione. Prenočil je v Mentoni in se prihodnje jutro z vozom odneljal po corniški cesti proti Monte Carlu.
Ko je voznik hotel ustaviti pred kazino, mu je ufkazal Hubert, naj vozi dalje. Takoj liri vožnji s Candamine je že opazil v senci monaške pečine, v malem zastoru zasidrano veliko, z iesketajočo se, z medenino okovano belo jaiito. ki ie kazala rusko zastavo.
Ko je pozueje v veži hotcia de Pariš ogledoval desko, na kateri so bila napisala imena tujcev, je takoj med drugimi opazil ime grofa Miranovega.
V spremstvu svojega lovca je Hubert stopil v dvigalo.
— Prosim sobo v i>rvetn nadstropju.
ZvezN armndno porotilo.
\VSTRUSKO.
DUNAJ, 5. (Kot.) Uradno s« razglaža: 5. decembra 1917.
Rusko bojišče. — Pogajanja pri gen. feld. princu Leopoldu Bavarskem >e nadaljujejo. Višji poveljnik med Dnje* strom in Crnlin morjem se nabajajočih ruskih in romunskih čet je prišel včeraj popoldne h gen. poik, nadvojvodi Jožefu in gen. feld. MacKensemi s predlogom, da na! se prič no pokajanja o premirju. Naši vojskovodje so odgovorili pritrdilno. Od-=';slanst\ a od:deio v kraj pogajanj.
Italijansko bojišče. — Na planoti Sedmih občin so zavzele čete ield-rnaršala Conrada par višinskih postojank.
Načelnik generalnena štaba
NEMŠKO.
BfcROLIN. 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. decembra 1917.
Zapadno bojišče. -— Armada kraljeviča Ruprchta: Na flandrskl fronti na več krajih živahno topovsko delovanje. Med kraiema Incby in Bourloo je ogenj e?opo?dne znatno narastel. Sovražni sunk! južno Moenvresa so se izjalovil«; napravili smo par ujetnikov. Kosi angleških jarkov pri in južno Marcoiuga so bili očiščeni Sovražnika. Južno St Ouentlna oia-čen topovski in minovški boj. — Armadi •zreškega ces^rjeviča in vojvode Albrehta: V številnih odsekih ie povzročilo ži-v-ihno obojestransko poizvedovalno delovanje srdite boje iz bližine.
Vzhodno bojišče. — Na fronti g'-n. polk. nadvojvode Jožefa in gen. feldn. Macke»^ena se raztezajo pogajanja fr*ede premirja tudi na romunske čete.
Macedonska fronta. — Močnejši sovražn? oddelki, ki so prodirali na /ap<id!»*"i bregu Ohridskega jezera in se-venjvzhodno Oojrsnskeira iezera. so bili »odbiti.
Italijanska iroota. — Čete ield-maršala barona Conra<!a so v Sedmih ločinah iztrgale Italijanom par *iš!n-.kih 'o«to|uqk.
P»*\/i generalni kvrar tir mojster ni. I udendorff. BOLGARSKO.
SOFIJA. 4. (Kot.) Generalni štab poroča: Maeedonska fronta: Običajen mo-rbti ogenj. Sovražni poizvedovalni napadi v ozemlju Mogiene in vzhodno Vardarja s j bil? odbiti. Pri Ksaati ste bili sestreljeni in upienieni dve francoski letal?. — Položaj na fronti v Dobrudžl je nei7pren«enjen.
TURSKO.
CARIGRAD, -L (K'irJ Iz glavnega stana .-s? p^oča: Sinajsk3 ironta: Ob obaii in z-paJuo Jeruzalema v splošnem mirno. P' /kus nasprotnika, da bi prodiral proti liašhn vdam jugovzhodno Naaiina. se ie i/Mlovil /e v top<rvskem ot-iiju. SrditejSi
bil boj pri Uetureloiki. Angležem se je posrečilo, da so sc začasno polastili tega Urala, ioda zvečer so naše čete zopet zavzele v SC p^:	e. Na-e postojanke
orl Bettiaiii so bile močno obstreljevane.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Itaiih^tsko tK>ročilo.
4. decembra. — Včeraj zjutraj so bile sovražne skupine, ki po to-povski pripravi napadle naše sprednje črte na južnem >bočju doline Daone v Judikarijah, odbite. Tokom dneva ie bila sovražna artiljerija na asiaški planoti med Mt. Sise-nioluin in Mt. Castelgombertom zelo živahna. Naše poizvedovalne čete so ujele par dvanajstoric mož, baterije pa so uspešno obstreljevale zbirališča sovražnih Čet v gozdu Faliio. Jugozapadno Asiaga in severno Tondarecarja. Sovražne čete in taborišča v dolini Galmarari in v sosed-njin ozemljih so naši letalci istotako obstreljevali. Med Brento in Piavo smo pri nagli akciji na Mt. Itoncia napravili par ujetnikov. Nasprotne kolone, ki so se iz doline Sorono bližale našim postojankam, so ustavile naše baterije. Ob Piavi. od Vidorja do morja zmerno topovsko delovanje. Sestreljena sta bila dva sovražna privezna balona.
Vojno ROOTVeil Amerike AVSiriH Boig&rrti I državno življenje. Apel na orožje je po-«_ m—st«	! stal neizogiben, ko je srbska vlada reza-
li Turčiji
W ASH1NOTON, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V senatu je bila predložena resolucija, ki izjavlja, da obstoja med Združenimi državami na eni in Avstro-Ogrsko. Bolgarsko in Turčijo na drugi sirani vojno stanje. Prealog }e bil brez nadalinega izročea odseku za vnanje stvari.	____________
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 5. (Kor.) Woiffov urad poroča: V Bristolsk^m prelivu in v Severnem morj!3 ie biio potopljenih zopet 14.500 ton.	___
PJCHON O USPEHIH PARIŠKE KONFERENCE.
PARIZ, 4. (Kor.) Na današnji seji ministrskega sveta je vnanii minister Pichon naznanil rezultate konference aliirancev, ki so v vsakem oziru taki, da si je mogoče čestitati. Prišlo je do edinosti v gospodarskem. finančnem in vojaškem postopanju. Glede finančnih potrebščin aliirancev, glede njihovega oboroževanja in prevoznih in oskrbnih razmer so bili izvršeni sklepi, ki Jim jamčijo popolno zadoščenje. Na podlagi popolnega soglasja in solidarnosti so bili med aliiraaici sklenjeni dogovori, ki se tičejo rešitve vprašanj o njihovi skupni ulogi v vojni. V načrtu je ustanovitev medzavezni ikega mornariškega odbora. Tudi v dipl'jrnatičnem oziru je bilo doseženo popotno soglasje v stvareh, ki jih imajo ententne države uredit! skupno, da se zasigura njihova zmaga<
MOBILIZACIJA GRŠKE ARMADE.
LUGANO, 4. (Kor.) Francoski listi opozarjajo na to, da e vpoklicanja grških častnikov čn poččasrni-icov in upravnih odredb soditi, da ?e neposredno prič -kovati mobilizacije -ta Grškem.
Sklicanje ustavodajne skupščine.
KOPENHAGEN. 4. (Kor.) •Sozialdemo-kraten« poroča iz Petrograda: Ruski listi objavljajo vladni sklep, ki sklicuje ustavodajno narodno skupščino za 11. t m. popoldne v Tavrijsko palačo.__
l! ekspoiCid ministra za ononle stvsrl, M CzerniRU.
j V ogrski delegaciji je podal minister groi Czernin zelo obsežen okspoze.
Z zadoščenjem pozdravlja sestanek delegacij, ki tvorijo ustavni iorum za. razpravo o vnanje-političnem položaju monarhije. Trdno je uverien. da bo Avstro-Ogr-ska iz delovanja delegacij črpala politiOne moči, ki bodo služile v srečo monarhije.
Ta tri leta, odkar niso zasedale delegacije. obsegajo svetovno-zgodovinske dogodke. katerih pomembnost se vzpenja presto katere-koli dobe v zgodovini.
Nato se spominja ekspoze s toplimi globoko čutenimi besedami blagopok< »inega vladarja Frana Josipa, ki mu ni bilo usojeno, da bi doživel časten zaključek te vojne. Zatem podaja ekspoze opis dogodkov v zadnjih treh letih, sikiicevaje se na v tem času izišle »Rdeče knjige« o konfliktu s Srbijo in vstopu Italije in Romunske v vojno. Konstatuje, da je bila že dotgo pred izbruhom vojne atmosfera nad Evropo težko-soparna. Posebno na jugovzhodu vsled poteka turško-italijan-s»ke vojne, obeh balkanskih vojen in bule a reškega miru.
Srbija in Crnogora ste — zanašajoč se ua rusko podporo — smatrali, da je prišel trenotek, da uresničite svoje zahteve do delov ozemelj monarhije.
Caristična ki imperialistična Rusija je — zasledujoč svoje načrte — z odkritim in razširjenim zistemom panslavi>tične propagande, vojaške špijotiaiže in k u snih mobilizacij ustvarila stanie nenre-stane napetosti.
Umorstvo v Sarajevu, izvršeno z vednostjo mogotcev v Belgradu. je kot blisk osvetlilo položaj. Za monarhijo je prišla usodna ura, ko »e trebalo v varstvo naše ekzistence nastO;:-^i proti zločinskemu posezanju velikosrbstva v naše notranje-
Toda vse do tretjega nadstropja je bilo vse oddano in celo tam gori ni mogel izbirati. kajti prosta je bila samo ena soba in sicer z okni na trg pred kazino, ne pa na morje.
— Dobro, — je dejal marki, — zasedaj se zadovoljujem s to sobo, toda kakor hitro bo prosta kaka soba niže doli, prosim, da »ni jo prepustite.
Vsemu Umu ]e sledilo par ur pravcatega otrošk«*&a razburjenja. Sluga, ki je potoval z žeieznico, še ni prišel s kovČegi, katere je težko pričakoval, da bi se bil mogel preobleči. Za vse na svetu bi ne bil šel iz sobe z ne popolnoma svežim perilom in suknjo, s katere so mu morda nezadostno sčesali prah corniške ceste. Ali bi bilo poniževalno, če bi tako oblečen morda srečal gospico Miranovo!
Končno je prišel Josip, odprl kovčege in tazvrstil po omivalniku vsebino toaletne omare. Kajti Hubert, ki je na svojih potovanjih premagal toliko težav in celo ^tms pred iiajotrovanejšim mrčesom, si je takoj, ko se ie vrni! v domovino, zonet pri-
lastil rine običaje svojih krogov, in sicer, kar je bilo res čudno, z občutkom, da jih nikakor ne more pogrešati. Napol v šali in napol resno si je Hubert sam skušal pojasniti to protislovje.
— Atavizem, — ie rrdil smeje, — je pač podvržen vplivu vsakočasnega živijen-skega okrožja. Co sem na levjem lovu, ožive zopet v meni moji pradedi, ki so sodelovali v »dvoboju tridesctorice,*) ali pa njihovi potomci, pustolovski bretonski gusarji fz šestnajstega stoletja. Ce pa v kakem salonu fauboitrga Saint Germain dvorim kaki lepi ženi, se pooseblja v meni moj praded, marki »Talon rouge«, prijatelj regentov. Človek je potomec vseh svojih prednikov, toda očetovstvo vsakega posameznega se kaže pod vplivom dotičnih okoliščin.
dovoljivo odgovorila na naš ukimatum. Ruska mobilizacija ni veiiaia le nam, ampak tudi nemški državi, ki se je zvesto postavila na našo stran. Nato }e prišel vstop v vojno: Francije, Anglije in Italije.
Monarhija je posegla po orožju le v svojo obrambo in daleč od nje je bila misel na kak napad, ali osvojevalen namen, do-čim so nasprotniki odkrito kazali, da hočejo razbiti monarhijo.
Nannii Avstro-Ogrske so se zavedali od prvega trenotka, da velja boj za obstanek domovine. Ne glede na osamljene lokalne dogodke, so pokazali občudovanja vredno enodušitost. Kar je naša bojna si i u izvršila v triletnih bojih, na kopnem in na morju, bodo občudovali potomci kot nečuveno svoto človeške veličine, požrtvovalnosti in junaštva. Vedenje zaledja bo potomcem v neusahen vir domovinske ljubavi.
Nato govori ekspozč o zavezniški politiki monarhije.
Naša dolgoletna zveza z nemško državo je sijajno prebila najtežjo izkušnjo. V zve-zi z Nemčijo ie . monarhija pridobila dva nova zaveznika: Turčijo in Bolgarsko, ki ste se priključili centralnima vlastima v pravem izpoznanju svojih interesov. Nadeja se, da bo zveza s Turčijo in Bolgarsko trajala dalje tudi po vojni. Vedenje Turčije v tej voini jej daja naravnost nado do preporoda turške države.
Prijateljstvo med Bolgarsko in monarhijo, nescvano skozi desetletja, je bilo ovenčano po zvezi. Težke žrtve Bolgarske v obeh balkanskih vojnah niso znr nj-šale te države. V zvezi z zavezniškimi vojskami se je zmagovito uveljavila. Mogla je zasesti, ozemlja, ki jej orinadajo zgodovinsko in etnografično.
Slika o zavezniški politiki monarhije ne bi bila popolna, ako ne bi omenjal dveh držav, ki niste zadostile pogCfdbeui zavezan "siki dol/nosti. Italija je šla s svojo nevtralitetno politiko na roko našim sovražnikom že v prvem ?etu vojne..Sedaj jej hite nje zavezniki na pomoč, da. rešijo 'talijansko vojsko pred propadom. Izdajstvo, ki je je izvršila na nas, je Italija drago plačala. Vseh enajst soških bitk nimajo vrstnic v zgodovini vseh vojen. Brez primere je, »kar so izvršile naše čete na junaštvu in požrtvovalnosti proti večkratni premoči. Po dveh letih genijalnega vodstva so mogle naše čete, v zvezi z nemškimi, preiti k ofenzivi. Pod vodstvom našega ljubljenega monarha so nase čete skupno z zavezniki prodrle železni okop Italiie in hitele od zmage do zmage. — Plodna ozemlja Italije so sedaj v naših rokah kot dragocen zalog za čas mirovnih podajanj.
Od smrti kralja Karoia romunskega v letu 1914 je zgodovina Romunske — zgodovina nadaljevanega izdajstva. Romunska politika xi leta 1915/1916 je na eni strani označena z zahtevo po eni kronovin Avstrije in več komitatov Ogrske, na drugi strani "pa po želji, da uprizori vojni eks-^riment čim brezobzirucje. Bilo je v teh dveh letih poizkusov izsiljevanja, da bi mi nevtralnost Romunske kupili z odstopom avstrijskega in ogrskega ozemlja. To ponudbo smo odbili, ker se ni dalo o njej razpravljati, in ker bi bila brezkoristna, kajti Romunska bi nam bila vendar napovedala vojno, čim bi se jej situvacija zdela ugodna za to.
Ko je diplomacija centralnih vlasti iz-erpila vse možnosti da bi odvrnila Romunsko od samomorilnega in izdajalskega početja, so imeli zaveznici dovolj bojnih sil, la so se razvrstile ob mejah Dobrudže in da so izvedle uničevalne udarce proti Romunski. 2al. da niso militarično-tehnični vzroki dovolili, da bi bili mogli preprečiti romunski vpad v obmej»;e komitate. — Strašno ali pravično jc usoda kaznovala romunsko izdajstvo.
Odločilna za vedenje Italiie in Romunske je bila okolnost, da je ententa toina dvema državama dajala obljube na račun tu-*ih ozemelj monarhije. Ta nada se je razblinila v nič.
Tudi prebivalstvo Srbije in Crne g ore se bo moralo vprašati, da*i sie njiju dinastiji in njiju vladi dobro storili, da ste začeli boj proti nam m naši skupini. Yr>ta grenkih razočaranj ie bila posledica te politike.
Žrtev četverozveze je tudi Grška, ki je hotela ohraniti svojo nevtralnost. Sočutje vseh nravstveno čutečih se obrača Grški, ki se jej pred sodnim stolom zgodovine ne more dokazati nobena krivda na nje uso-di. —
V Albaniji skušamo z doslednim nadaljevanjem svoje politike, da oživimo eut-stvo skupnosti naroda, kakor tudi državnosti, da se ustvarijo podlage za kuiture-len napredek. O zdravem smislu albanskega ljudstva govori okolnost, da vedno bolj izpoznava vrednost povspeševanja od strani monarhije In da se oglaša iz njegove srede želja po bodočem oslonu na nas.
(Zvršetek pride.)
* . Combai des Trente* je bil dvoboj, ki ga je bilo trideset Francozov in trideset Angležev leto 1351. pri Pfoernailu. — Fr^). prevajalca.
CDafeJ
f r^isKavn o političnih presajanjih.
Dunaj. 2. dec.
Nenadoma je odšla včeraj v Gradec mi-nisterijaba komisija, odkoder pojde na spodnje štajersko, v posamične okraje na Kranjsko, ua Koroško, na Primorsko in Dalmacijo: - da preišče na licu mesta med vojno nastale razmere«. Tako namreč pravi neko oficijozno naznanilo, ki dostavlja še, da je ta komisija sestavljena iz vrsokiSi uradnikov raznih resortov. Ti visoki uradniki so: Aleksji, Culič in Brei-tenberg. Slednji dvorni svetnik je mev !a Koeevec in znan hud nasprotnik Slovencev. Hrvatstvo Culiča je dvomljive vrednosti. Ta min.sterijalna komisija je se-! stavljena iako, da v njo ne moremo inu i J zaupanja.
Povedati treba namreč jugoslovanski j javnosti, da je tej komisiji poverjena 11-! loga, naj na lica mesta raziskuje vse slučaje politiških preganjanj, ki so našteti v raznih jugoslovanskih interpelacijah. Posebno zelo obširna interpelacija, ki so i*, podali poslane* dr. Vestovšek hi tovariši v seji 3. julija t. 1., ki ie razdeljena v a-sled:tije oddelke:
Prvič: priprave renegatov za neu e-meljene denuncijacije in hujskarijo n:,i:>-|ško-naeljonalnega časnikarstva. Drugič: •način zapiranja in hišne preiskave, rre-jtjič: dozdeveav vzrok zapora. Četrtič: čin eskortacij. Petič: ravnanje v zaparu. 'Šes-ttč: zaslišavanje med zaporom. So !-•nič: Izpustitev in nje utemeljeva :e. ! Osmič: postopanje proti ovajalcem. jtič: vedenje nemško-nacijonaInc;^a času -karstva pred, med in po zaporu. Desetič: navedba posamičnih prigoclkov ied porom. Interpelacija navija, ta vs: Slovenec danes i, zaničevanjem g!e a može, kakor so dr. Sduniederer, dr. Mravia^g in Ornig, ki so zahajali celo ua i Hm a j k najvišjim vojaškim in civilni .1 oblastuijam, Mer so obdolževali Slovence in jih črnili. - Kako so se vršile arctacije in hišne prcKkave navaja slučaje žir nfka • Medveda, kaplana Razbornika, K ran ica jBozina, župnika Janžekoviča, ka;>e';.:«:i i Polaka v Hočah in kaplana lica v Rušah. .— O škandalih med eskortacijo omenja interpelacija £g. Rozina, Bračiča, Mnrše ca, PoterČa in Škofa, dalje župnika Ozrne-ca in kaplana Ravšla.
Interpelacija podaja izjavo posl. Rošj*ar-ja. ki je sam bil po nedolžnem v zapoi 1 in j ki slika žalosten položaj, v kate em so bi' 'šolski otroci do sivolasih starčkov, duhovniki, učitelji, ljudski zastopniki, možic iz vseh stanov, da, celo neki minisi: >! uradnik, sem ter tje tudi kak potepuh, samo ministra še ni bilo nobenega 1 njimi. Nato našteva celo vrsto slučajev, ko so bili ljudje po več teihiiii in mesecih izpuščeni, ker se je izkazala njihova n. -dolžnosrt. Dalje so izjave raznih mož. Ptr-sebno omenja preganjanje železniških u radnikov. Med njimi: Kejžar Ivan, Badiu-ra Ivan, Gregorič Jomp, Osut Fran, Petje Ivan, Giurič Ivan in Pičinin Ivan.
Omenil sem te slučaje, da bodo inu-n vani gospodje pripravljeni na morebii zaslišanje. Neobhodno potrebno je, da vsi naši rojaki, ki so bili kakorkoli preganja ni, izvedo za nalogo t j komisije, da ne m>-do v morebitnem slučaju po nepotrebnem prestrašeni, češ: zopet mi grozijo nove sitnosti. Sedaj ne gre za sitnosti, težave in nova preganjanja, marveč, da se neoporečno ugotove nezakonitosti in nasii-stva, «ki so se vršila nad našimi rojaki. Naši državni poslanci so od svoje strani storili svojo dolžnost, da so zbrali in ufc-'dili gradivo o politiških persekucijah ter en del že spravili v parlament v obliki interpelacije. Sedaj je vrsta ua preganjanih rojakih, da brez strahu, jasno in odloTn • izpovejo, ako bodo zaslišani. Prositi jih moramo, da ne pretiravajo, pa tudi nepomanjšujejo in ublažujejo, še manj da bi imeli kakošncgakeli ozira na goto\ . osebe, pa naj bodo te še tako visoke. Potrebno je, da pride čista in vsa resnica u.i dan. Nikakor pa se nam ne sme primeriti, kakor sc pri naših ljudeh često dogaja, da sprva kriče, potem pa, ko je treba sv jc napovedi tudi pošteno in lojalno izpričali in če treba, potrditi s prisego, se pa le pre radi skrivajo in iako blamiralo sebe in r:-ste, ki so se potegnili za-nje. Dostavljati:, da je tej komisiji naloga in dolžnost edit:->-le ta, da ugotovi čisto in polno resnico. Vsi prizadeti naj pripomorejo k temu ci! u vsak po svoji moči.
HURA! MIR PRIHAJA! ZATO UPORABITE VSI PODALJŠANJE PODPISO-VALNEGA ROKA ZA SEDMO VOJNO POSOJILO!
Bosno za deklaracijo.
Dunaj, JO. novembra. Danes se je izjavil zastopnik bosanskih Hrvatov-katoiikov, dr. Sunarič, ki se mudi z dr. DFmovičem na Dunaju, kjer sc posvetujeta z jugoslovanskimi politiki o razmerah v Bosni in Hercegovini, sledeča:
»Deklaracija Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu z diic 30. uiajnlka 1917 je vplivala na hrvatski narod v BosnS |s Hercegov bil z nepopisno magnetsko silo in ie vzbudila pri celem narodu, ki misli pošteno in zdravo^ nepopisno navdušenje. Vsak posameznik je čutil, da prinese ta svetovna vojna malim razcepljenim narodom svobodi) in združenje, državno sa« mostojnost, narodno samoodločbo. Kar
n * «tv. m
T rrstti, b. derevnftra f?rr7
govori en iezik. spr«da skupaj koi naravna
ncrazdružliiva celota. Narodi !ioče}o vedno naprej, toda državna prava so brez-io ozkosrčna. nepremakljiva in se lic ganejo. Obstoječi državni sistem v av-stro-ojjrskl monarhiji je dal nem?ko-ma-manisini v roke moč in nadvlado, a sh . a. ' o latinska večina je dobila v po- ščrpniti na onem delu. ki se glasi na da-i i oziru v!o?:o lieloia in jih postavi- tuni dotičneea dne. ter ga potem vrniti znosno su/ensko podrejenost. Na- stranki. — Potujoče osebe ali osebe, ki se ni razvoj S'>vanov v Avstriji se je mude v Trstu samo kratko časa, dobe iz-
prejeh* odjemalci tekom zadnjega razdelje-1 svoj denar, temveč tudi upanje na blago-
vanja oficijelnih izkaznic. Od jutrišnjega dne -dalje smejo torej prodajalci kruha prodajati kruli samo proti predložitvi izka-zilnega listka in izročitvi odrezkov krušne izkaznice, ki se giase na datum dotičnega dne. ProJajalec mora izkazilni list pre-
Iitičr !a v
b;cz L-mo zadrževal in dušil, ker bi dru- . kaznice »za potujoče osebe«, ki veljajo za g; C Hi! dualizem brez vrednosti. Veljalo en sam dan, ali pa izkaznice »za nabavo
Mažari bodo uničen?.
je geslo: Nemci in ll :ie bodo asimilirali »narodov«. Podrejenost večine državljanov v avstro-oprski I
kniha teko*" začasnega bivanja v Trstu<, veljavne največ za sedem dni. »Izkazilnih listkov za nabavo kruha« te osebe ni ^arhiji se'je kazala na vseh črtah. Ta dobe ter jih ne potrebujejo. Kruh bodo državni sistem usužnenja in zaroblienia je mogle te osebe dobivati samo v naslednjih
Naravni red jc i prodajalnah:
popolnoma nenaraven, močnejši od vseh pozitivnih zakonov. Ti j se morejo obdržati samo tam, kjer so v skiadiu z naravnimi zakoni. Celi narod Hrvatov, Srbov in Slovencev se je zbral okn*g majn;ške deklaracije v trdni veri, da je složna narodna volja na svetu najusodnejši činitelj, ki je zmožen izvoievati j narodno svobodo, združenje m uspeh v državni samostojnosti.
Naši narodni nasprotniki so vpregli vse
Ema Kukanija —- ulica Miramar št. 29, Alojzij Covaclch — ulica Stadion §t. 11, Karel Kert — Piazza Cavana št. 2, Eliza Lampe — ulica Barriera št. 4, Andrej Bisiach — ulica del)' Istituto 40.
Prodala kuriva.
Oglje. 10 kg na izkaznico. — Rdeče izkaznice.
.... - .	, Sv Vid: št. 550—1000 (obrobna št.
svo;e sile, da razbnejo nase vrste in pre-,	. Q Rupena, uL Fabbri
premijo naše zahteve po državni svobodi. *	v _ N	H š
Izvedli so pritisk na dr. Stadierja in kos jel,cua vm*
od nadel od deklaracije, potegnil ie za seboj samo odvisne elemente — neke uradnike, castniKe in vojaške službe oproščene ljudi, ki si pa ne upa:o od sramu in strahu pred narodovo sodbo v javnost s podpisi.
Ogromen del svobodnega, neodvisnega
hrvatskega življa v Bosni in Hercegovini o>ia :e z est deklaraciji. Skoraj vsa svetna dni ovščina je odpadla od dr. Stadierja
stev.
! 1401—1800 (obrobna št. 3) dne 6. 12., pri A. Girotto, al. AmaHa 13. (cena 84 vin. kg).
Stara mitnica: št. 4806—4950 (obrobna; Zahteva.' da padejo deželne
št. 3) dne 6. 12., pri A. Ribarich, ul. Med a 8, (cena 84 vin. kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 146—248 (obrobna št. 2) dne 7. 12., pri G. Frank, Bivio 8, (cena 58 vin. kg). Premog (koks). 10 kg na izkaznico. Rdeče izkazn.ee. Sv. Vid: št. .1001—1100 (obrobna št. 4) dne 6. 12., pri P. Salo. ul. Fontanone
4) dne 7.
dejen mir bo izpodbijalo vsakogar, da se čim izdatneje udeleži 7. vojnega posojila i v iastno korist i v korist splošnosti, za katero se mora dandanes zavzemati vsakdo. Kratki zadnji dnevi avstrijskega vojnega posojila se morajo izrabiti v polni meri. To posojilo mora končno vendar postati mirovno posojilo! Podvizajte se torej in podpišite 7. vojno posojilo!
Zbiralnica rabljenih oblek. Deželni urad za preskrbo oblačil otvori z današnjim dnem zbiralnico rabljenih oblek in sicer v ulici Marije Terezije št. 24. Kdor ima kak kos rabljene, toda še uporabljive obleke, ki ne bi jo hotel odstopili, jo more prodati aH pa brezplačno odstopiti omenjeni zbiralnici, ki mu izstavi za to potem izročitveno potrdilo (vzorec D). Na podlagi tega izročitvenega potrdila more dotičnik potem pri pristojnem uradu za nakazila oblačil brez daljšega dobiti izkaznico C za nabavo novega kosa obleke istega trpa. Perila zbiralnica zaenkrat ne sprejema.
Župani kamniškega okraja (23 občin) so poslali Jugoslovanskemu (klubu na Dunaju sledečo izjavo: * Zupan i kamniškega okraja, zbrani na sestanku v Šniarci dne 4. nov. 1917 uvide vajo, da je naša bodočnost le v združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta tri plemena so le en narod, ena kri, en jezik. Naši sovragi so nas ločili na razne dežele ter nas razdelili, da so nas laglje tlačili. Zato je naša odločna
mele. Naši,
4)
3,
ši f ai:čiškani stoje kot zid proti "ie-j^ §t noi—1200 (obrobna s ima za seboj ves urad-
S adler ie v narodnem pogledu pastiri ]2 pri R Rupena% u!. Fabbri 3, št. 1201-
o\ ac. Čeprav .«rat. ki mu dela usluge, njegov od-doživi fiasko. Sodba naroda ga za-de-ares 3 V; fcrn. Njegova vest mu bo naj-;i soJ ' k. Stadlerjevo javno, nopolno-odvisno dedovanje je znano iz časov
br nI p2 r. c bc m
bojev 7a g'agolicc, za svetojeronimski za-v d. a sedali odpnd od deklaracije je krofi- celi vrsti nedoslednih dejanj v službi tirinske polirike.
Naj nam ajo svobodo govora, zborovanja. tiska ?ii vsak se bo lahko prepričal — v prvi \ rsti uradni krogi, da je zaman ves trud razbiti naše narodne vrste. Narod u.i či pr'Hišno vsakega nasprotnika Z3 vse čast. V t
ljudi. Nare dobro svo osebnih k K rje v izs: ristil nič, S ta d le rje v šib naroJr etem pi zdravih.«
velikem času je treba velikih i čuti svoje prijatelje ter pozna c sovražnike in tudi one, 'ki iz rrsti pristopajo k njim. Stad-•r- vladnim krogom ne fco ko-larodnini vrstam pa nič škodil, izstop prinese kritalizacijo nali vrst. ker po n;em prihaja po mu ločcnje garievih ovac od
1300 (obrobna št. 4) dne 7. 12., pri M. Giurco. ul. S. Tecla 4, (cena 22 vin. kg). — Staro mesto: št. 2307—2407 (obrobna št. 3) dne 7. J2., pri M. Blasicli, Rena 3, št. 2408—2S0S (obrobna št. 3) dne 7. 12., pri A. Antoniutti, ul. Corte 4, št. 2509— 2609 (obrobna št. 3) dne 7, 12., pri N. Po-
ropat. ul. Capitelli 14, (cena 22 vin. kg). — Sv. Jakob: št. 1564—1664 (obrobna št. 3) dne 6. 12.. pri G. Haipel, ul. S. Giusto 16,! zlasti na našem jugu, kier smo najbolj pri-16(35—1765 (obrobna št. 3) dne 6. 12.,; zadeti. Pozivamo Jugoslovanski klub na
možje in naši fantje se ne bore za nadvlado Nemcev in Madžarov, ampak za enakopravnost vseh narodov, predvsem za svobodo in edinstvo jugoslovanskega naroda, katero je pa mogoče le v samostojno jugoslovanski državi, ki bodi pod habsburškim žezlom. Odkrito in glasno povemo, da ne bomo preje mirovali, dokler se ta naša minimalna zahteva ne izvrši. Zahtevamo pa tudi, naj bodo v bodoči jugoslovanski državi združeni vsi jugoslovanski rodovi, torej tudi prekmurski Ln beneški Slovenci. Niti ena jugoslovanska vas naj ne ostane pod tujim gospodstvom. — Vsleđ vojne največ trpi kmečki stan, tako da je že na robu propada. Kot župani kmečkih občin prosimo jugoslovanske poslance, da zastavijo v državnem zboru vse svoje sile za varstvo kmečkega stanu,
jrdafij
fcSžteSi sitafcsiiM!
st.
pri M. Rupena. ul. Rigutti 11, št. 1766— <S66 (obrobna št. 3) dne 7. 12., pri C. Vi-drich. ul. Rigutti 31. (cena 22 vin. kg). — Rojan: št. 806—906 (obrobna Si. 2) dne 7 !2.. pri G. Pe tler, Rojan 4, ši. 907—957 •'obrobna št. 2) in št. 1—50 (obrobna št. 3) dne 7. 12., uri O. Gavinel, ul. Mirti 17, (cena 22 vin. kg).
Drvn za kurjavo. 20 kg na Izkaznico.
Rcieče izkaznice. Sv. Vid: št. 13Đ!—1362 (obrobna št. 4) dne 10. 12.. pri A. Verba's. ul. Cerreria 2, št. 1364—1427 (obrobna št. 4) dne 10. 12., ! ^ri A. Bruna, ul. Economo 2. (cena 28 vin.
g). — St4-a mitnica: št. 4957—5057 (ob- zal0 naj vsa jugoslovanska ; robna št. 3) dne 6. 12., pri C. Girotto. ul. I Amalia 13, (cen*; 38 vin. kg). — Rojan:
m t'
r )j(
v •>!] Ev.
pOt!
smrtne g Vemo, da Sejej<
'ti
a — lr ! prera genija.
■a je !e nesloga naš pogin; vemo, j sovražnik? z zl-bn m namenom | !še vrste razdor; k ićemok združenju.! kupnemu delu ves naš narod. Neomajna iiaša vera v mač narodne ideje in v •
neomaina; v m« č naše m-ndosti. Nočemo va, ker je človeštva nevredno, r tresti človeštvo ponižujočega
!i»r>»"-.rtii^ 71	n^rod
Premog (fosile). 20 kg na izkaznico.
Modre izkaznice. Novo tješio: št. 752—785 (obrobna št.
nvki akademiki pozdravliaino j-t	(obrobna št. 3) dne 7. 12.. pri G
Iko deklaracijo, pr.segamo na to.pe5[ler> R(y]an 4 (cena 30 vin kg) te's narodno zahtevo — po>i€dnjo. največjega Jugos^o\ana dr. lanezal ka — in se klanjamo, globoko!
im grobom snovnimi ne-j j0) jn št j_a36 (obrobna gt U) c]<ne 6.
112., pri Fillania, ul. Valdirivo 7, (c^na 13 vin. kg).
KJavi premog (briQuetiesj. 10 kg na izkaznico. Modre izkaznice.
Sv. Vid: št. 563—737 (obrobna št. 6) dne 10. 12.. pri A. Bruna. ul. Economo 2. (cena
šm
n,/ ;vn silo naru J ve vo"e. neomajna 138 vin. 4cg). — Novo mesto: št. 337—511
vera ženiš čemo se
su" I (obrobna št. 11) dne 6. 12.. pri F. Mania, h°-jul. Valdirivo 7, št. 512—718 (obrobna št
A. Stt>ck, ul. Sguero o naroa suve- j nuovo. (cena 38 vin. kg). — Stara mitni-nji kop ravnost i! J ca. st. 561—763 (obrobna št. 8) dne 10.
Cacjia 7.
, 11) dne 10. 12.. pri
jarma m zahtevamo za svo; rcne svobode, suverene
Brez strahu so neša srca Minuli soi12., pri A. Coc:ancich, ul. A. časi, ko smo trepeta m za bodo-jnost svo- j (cena 38 v in. kg).
jega naroda: zadajo senco bojazni je pre-,- -— —-
gnal narod sam. ki se je zjedini! v eni!	V©Stl«
misli, v eni želji, v eni volji!
Vztrajajte vsi dnbri in plenheniii, ostanite zvesti vzvišeni ideji in neoma:ni v s eti N>rbi. voditelji in glasniki naši! Stoj. narod od Mure do za lnje čeri jir/-Adrije. neustrašen v bc u za svo?o
n
svojo pravd
Odfi'.ovanje. Cesar je i>odelil vikarju v Mavhinjah. Francu Svari, zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne z me:i. Podpi^»\anje 7. \ojnvga posojila po-
zasliiženitr za- i daljšaoo do 15. deccmbra. Veliki upi, ki jih
Dunaju, da brez odlašanja ustanovi narodni svet. v katerem naj bodo vse stranke sorazmerno zastopane. — 1. Strašna vojna je že pobrala naše najčvrstejše može in mladeniče. Kedaj bo ikonec tega nečloveškega in nekrščanskega klanja? Pozdrav liamo hvaležno prizadevanje sv. Očeta papeža Benedikta XV. za splošen mir. ki naj bi bi! pravičen za vse narode. 2. Pozivamo vse slovenske občine, da se oglasijo za združeno Jugoslavijo. Naj ne bo niti ene občine, ki ne bi podala te Izjave. 3. Svetovna vojna ie nastala, ker ni imelo ljudstvo pri tem ničesar odločevati.
javnost dela
na to. da se vse javno življenje demokratizira. O vojni in miru naj odločuje te ljudstvo. 4. Kot pristaši S. L. S. želimo, da se nemudoma ustanovi \ seslovenska ljudska stranka, da bo stranka tako mogla enotno In uspešno delovati.«
Hrvatska Omladina c. kr. višje gimnazije in hrvatskega ženskega učiteljišča priredi danes koncctt v dvorani Narodnega doma v Pa«faiu. Cisti dohodek je namenjen Rdečemu križu in dijaški kuhinji.
Nezaslišono! Ana Pegan, soproga Petra Pegana iz Trsta, -ki je že od začetka vojne v vojaški službi, je bila 2. februarja leta 1916. internirana in je morala zapustiti tri nedcrastlc otroke v Trstu. Šele po odpravi internacije v letošnjem poletju so izpustili Peganovo v svobodo, toda v Trst ni smela, dasiravmo ie Trst domovinska občina vse njene rodbine, izbirati je mogla le med Češko in Moravsko. Odločila se je za Pišiavo pri 1 glavi na Moravskem in te prosila za begimško podporo 2 K na dan. To podporo so ji odrekli in ravno tako vzdrževalnino. ki ji gre kot soprogi vpo-klicanca. Odbili so |i tudi prošnjo, da bi smela k svojim otrokom v Trst. Sele po posredovanju poslancev se je doseglo, da so mogli njeni otroc; 23. novembra t. L k njej. Prizadevanje njenega soproga, da bi pri okrajnem glavarsfvu v Iglavi dose-
narice, volitev novega odbora, slučajnosti. Gosti so dobrodošli. Odbor.
Teiovadni nastop rojanskega Sokola. V nedeljo popoldne je priredil rojanski Sokol j v veliki dvorani našega Narodnega domal 9 javen telovadni nastop, ki je v vsakem pogledu najlepše uspel. Dvorana je bila z galerijo in ložami vred polna navdušenega in hvaležntga občinstva. Med gledalci je bilo tudi mnogo vojakov in častnikov; civilno občinstvo pa se je nabralo iz vseh slojev — dokaz, kako je ves slovenski Trst zahrepenel po zopetnem javnem nastopu Sokola. Tej obči /elii ie v dobi vojne prvi ugodil rojanski Sokol. Vzpored je bil sestavljen iz prostili vaj, ki so jih izvajali ob spremljevanju klavirja in pod vodstvom načelnika br. Negra: dekliški naraščaj (35), deški naraščaj (16), članice (18) in člani (8). Dekliški naraščaj je nastopil dvakrat: prvič je izvajal proste vaje, drugič vaje s praporci. Tudi deški naraščaj je nastopil dvakrat: prvič v prostih vajah (brez zadnje) skoro brez-(prav lepa sestava). Članice so nasstooiie prvič v prostih vnjah. drugič v telovadnem plesu, ki so ga izvajale lahkotno in skladno. Člani so nastofpili v ljubljanskih prostih varali (brez zadnje( skoro brezhibno; to velja izrecno za br. načelnika, ki se naj po njem drugi telovadci priuče mirnosti in točnosti gibov. Dekliški in deški naraščaj je dobro izvedel svojo nalogo. Nastopi so bili lepi. kritje tudi. Tuintam | je eden gib prehrtel drugega, a v celoti je) bilo izvajanje pravilno. Ugajale so zlasti vaje s praporci in palicami. Nastop je zaključila skupina naraščaja in članstva (56 oseb), ki je nudila lepo sliko. Krepke roke sprednjih dveh vrst so dvignile bratca Rada in sestrico Marico, tki sta držala v ponosni višini naš naredni prapor. Občinstvo je burno ploskalo, zavedajoč se po-membe tega prizora: Kako iz naše moči in iz naše ljubezni raste in se dviga naša bodočnost, ki ji bo Sokol siužabnifc in pobornik! Vsaki točfci vzporeda je priznalo gledalstvo iskreno in zasluženo pohvalo. Bil je po dolgem, dolgem času res lep večer — budil je spomine in odpiral poglede naprej. Br. načelnik rojanskega Sokola je imel pač mmogo dela: a vztrajnosti je plačilo uspeh. Naj se rojanska mladina zbira in vežba pod njegovo veščo roko, da se dvigne sokolska zavednost z visokim plamenom! Kakor vidimo, je sokolska volja iačja od vseh težkšh razmer, ker stremi preko njih do bodočnosti. Zato pa pogumno in z delom naprej!
In vedno pošta! V soboto zvečer sem oddal na pošti v Stadionovi ulici slovensko denarno nakaznico. Dali so mi italijansko potrdilo, katero sem zavrnil s pripombo, da želim slovensko. Uradnik se je molče oddaljil in povrnivši se, izjavil italijanski, da urad začasno nima slovenskih potrdil, in mi hotei dati slovensko potrdilo za oddajo priporočenih pisem namesto denarnega potrdila. Poklicani činitelji naj take nerednosti odpravijo, da ljudstvu ne prekipi ogorčenje.
G— Poviša rje ©ksekucije prostega dohodka. — Posi. Klofač je bil podal že koncem septembra predlog, naj se poviša oksekucije prosti dohodek na 4000 kron, ker je dosedanji tak dohodek dva tisoč in 1200 kron za sedanje čase veiiko prenizek. Vlada je zdaj s posebno naredbo povišala nezasegljive plače, mezde, pokojnine itd. za 50%.
Mestna zastavljalnica. Danes, 6. t. m., se bodo od 9V*> dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na zelene listke serije 140 in sicer od št. 214.601 do št. 216.200; popoldne od 2V2 do 6 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni na bele listke serije 141 in sicer od št. 27.101 do št. 28.500.
DANSKA BANKA
Vsa Cflssa dl Risaarmia S (Lastno postolje) Kapital In rez«rva K 13,295,001,-
F1LIJ ALfvE: DumJ Tegethofstiasse 7 9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, >letkov»ć, Opitij* Split, Šl cuik. Za .
VLOGE NA KNJIŽICE
- 31 o---
O
cd dneva rloge do dneva vzdiha, ifentat davek I p iiču e bank w svojega Obrestovan je viosj C tekočem in i;roraCunu p t dogovoru - A re leti i. 4eki in nakaznice na vsa tu-ia inoi^ms-c t triifid.
KTPUJE IX PRODAJA : vre Jno<tn« papir,«, renfe. obligacije, rastama pism.i. pri orite e u de nt' e. Brečlce, valuto d«vi e. promese itd Daje j PREDi JME na vr«'dno* ne papirje in b a^o | ItrJ.eče v javnih akHiiičh. SAPE DEPOSITS k PKOMESK. — Prod j a sr -ik razredne lot« | rje Zavarovau'e vsakovr-fnifi pap rjev proti 5 kur7.ni izgubi, revizija žre'j nja *reč< i. t. d i brezplačno Stavbni kre lit, rembour* krediti. !| Bor na naroČila. — Inka o.	£
MENJALN CA. — — ESKOMr MfiNIO.
Telefoni; !(#.», 17-tt ic 2<J76
Uridn o urtt
Bizojari:
©<* 9 d> 1
JADUA.^SiA.
isti UR
Trst - Vlc Stadion 10 - Trsi
Odprt efi 8'3 zuočer nm]
^^ Ustopnfnu K l
ZOBOZOFiAVN K
Dr. J. Čermak
v Trstu u'.ica Poste vecchže 12 vogal ulice delle Po^te.
Izdiranje zobov brez bo« leeine. — Plomb ranjc,
ZOBUE -

KotoS in re^vrsc!}a Trst, uVkb S. Hicol6
Kuhinja pt-vz vrste. Elegantne sohe -
stost
Cer?«
vsna izbran«?. Največja fi-
zmern?.
k
vsak! velar
o b 9 V,
valMi
¥•1	K. V
n*ROVI.
Za božićnico daruje: g. Ante Bogdano-vić 50 K% g. Eina Bartel 10 K, Denar tirani tajnica.
MALI OGLASI.
isCcm
clužkinjo Id i na kuh 49 J I n.
Ulica.
Scor ola 164»
■S
iiiui u Siunnje in cezanle, pravi nsm-M uzcrji.
Jisiatei is Jeiri^as^f
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična deiavnica za vsako po-pravdanje.
— Tvrdki i4»Unovl|9Ra le«« II?«. —
m&HC&SiG BSDNAR
Trst, u»«fi ^^^-"aiilft St. 19-
Ha prodal
■te v.
je koleselj v dobrem ^taoju. s'<o-raj nor. — Jo« p Vr»n, Toma
3123
•o 8—9 tednov ml^-li prušići. Sv. Ivan pri st*ri cerkvi Po*a*tvo
16 «7
Aoto« Jerkii ; &m uje r arojcio ateijH « Trst«. Via del le Po*e it 10. 401
gm'ice ▼ vsaki množini *e dobi po pri Karolu Sloković. Č nik*L 31 2
siia. k sa ukloni, oč\ar so rasi v oditeiji razvili pr?:>or majniške deklaracije in zahtevali, da mora bratska kri k bratski krvi, bratska zemlja k bratski zemlji!
Domovina mar?! Čni prisego našo:
Za pravdo naše ztmlie, za svobodne gr(' ove dedov naših, za svobodne vode in svobodno morje, za svobodne gore in polje pod njimi, za svobodno solnce naše — pola' a no na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vso svojo mladost in v^c svoU d.lo, svoje besede zadnji .^lasfj zadn: utr^i svojei?a srca, zadnji svoj dih. Ni trpljenja, ki nas ukloni, ni preganjanja, ki na- n r <a, ni žrt'/e. ki nam iztrga iz
. izpovedano v majniški Jekla rac! ji!
Verujemo z vseiii žarom svoje duše v
bodočnost našo. verujemo v svobodo na-§r-, verujemo v moč pravične Jugoslovanske iJcje in živimo in nmreato za 113? ve-liki cilj!
Na Dunaju, dne 2. grudi.a 1917. _(Sledi čez sto podpisov.)
Uvedba izkazUr!'i listkov za nabavo kruha.
Jii i. v petek, 7. t. ni., stopijo v veljavo izkaziliii lis-iki za nabavo kruha, ki so Uh
za popisovanje za nekoliko dni. Ta želja >c ni sani' splosno izražala v finančnih krogih, temveč tudi v ljudskih slojih, kateri se drugje ne zanimajo posebno za dnevna gospodarska vprašanja. Finančni minister je zato podaljšal rok za podpisovanje 7. vojnega posojila do 15. decembra
opoldne. Tako ima torej vsakdo priliko, da C. M. otroških vrtce\ ima sejo v petek
more sc podpisati vojno posojilo do teg^ dne. Gotovo pa bo tudi še veliko takih podp.:so\ alcev, ki bodo zvišali dosedanji podpis, in še več lakih, ki iz kakšnegakoli vzroka niso mogli doslej podpisati, a je pa tu J! mogoče, če se bodo stvari razvijale tako, kakor so se doslej, da bo vrsta vojnih posojil s sedmim zaključena. Ne samo gospodarska previdnost, da dobro naloži
7 t. m. ob 4V2 pop. v šoli pri Sv. Jakobu (nc Aci^edottu ni razsvetljave).
J. Vrščaj.
Iz Škedni*. V nedeljo, 9. t. m., ob 3 in pol popoldne se bo vršil občni zbor podružnice CMD v Skednju v prostorih Oospo-j darskega društva s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika, poročijo taj- ( nika, poročilo blagajni čarke, poročilo vrt-1
Piccardi 2, I aa«litr.
tudi ne dajo. Čisto nepojmljivo je, zakaj fnnflfA ?0|l|f0 ne dobiva rodfema v'zdrževalnine. Rođbi-	VCVIJ-
na mora poginiti !a»kote. Poslanci dr. Ry-rar in tovariši so v tej stvari interpelirali ministra za notranje stvari in domobranskega ministra.
Lpravn« odbor za prehri^io gojencev
it. iu 3H z, ±4 rabljene, kapia takoj. B.tteci, nlci
A i 7
ZloMco^ G. Pisto
i
v Trstu te Je preselili na Cor»o it. 13
v hl vid zlatarnice O. Zcreofrit* A Flgn«.
Velika Izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene imerne.


Novo pogrebno podjeli
Corso it 47. {pri Trju Piazza dalla legna) TalaroTt '»
Vrši vsakorazredrte pogrebe, prevoz mriičev na v^j e države, zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, kr^e ,/ kovine in vsako vrstnega lesa v raznih oblik h, vence, s eče i. t. d. po primerni ceni. — Skladišča v lastnih prostorih via
deia Tesa št. 31.
a rJ avl a NOVO	fOJrtTJI - TRST. ==
i
Tržaška posojilnica in hranilnica
f f regIstrov»na zadruga s omejanlm poro S t* o m
TRST - Piazza deli a Casarma St. 2, k ne d. • TRST (v Lzak.nl Mil) vhod po gljvnia atapnjlcah.
POSOJILA DAJE
a vknjižbo 5 »/, •/. m menice po stave ln amortiradio a daljšo dobo po dogo ETtKOMPTUJI TRCOVSKK MfNKE.
HRANILNE VLOGE
ril vaškega, ča talili n« »4 in ji i obraa»aja pa
Vc^c stalne vloge in vloge na tek. raćun po dogovora.
ImM a*««k pl*£ai« uvod um. - Vlaga m Uhko po ca j kMM - ODDAJA
DOMAČ t MABMALNW£) HKAMLMC
Poitu j hrauilriičai r^ću'i Hi.»i«»4.	TtLKFON it. »52
lata varnostno <0li<0 <*%fa daposits) za ahrscr.uo vrednont-aih liauo. dokmueuiot iu raznih drugih vredoot, pr/poliioma V^rno proti ulomn o po^ra. urejt-no naicorej^em načina
Ur je oddaja »traokam v najem po najnli|lfe COnall. STAMiC VLOG NAD tO MtiLBiOMO«! KROM.
Irtfit BTi: U S to 12 ty ia ri 3 do 5 mi tsDi Mirti ik irilži mi