Priloga k 64« žtev. „Slovenskega Navoda"«
RODOLJUB
Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani.
Isshaja 1. in 3. »oboto vaakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan popr#j) ter stane 70 kr. na teto, — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. ~ Za oznanila plačuje se od dvo-stbpne petit-vrste 8 tor., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakra^ ih 1S. kr. če se trikrat tiska. — YeCkra.^° tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se posijati „Narodni Tiska.no!" v Ljubljani, vai spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru   ,Slovenikega draitva" v Ijubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
& štcv.
V Ljubljani, dne 1& raarca 1893.
III. let©.
Kranjcem na pomoć!
(Ižviren cfopls.)
Neznosni đavki in slaba leta uničujejo ubogega kmeta! Kakor že znano, preti po nekateril* krajih Kranjske, vsleđ pomankanja in velicega uboštva, silna sovraž-nica človečanstva, lako ta. Kakor srao čuli, je đeželni odbor dolovi pomoč potrebnim, pa tuđi državni zbor se je izrekel za hujno potrebno pomoč. Želeti je, da bi se te obljube zaSele ž« dejanslci izvrSevati, kajti nekatere družine j« lakota za^la že opominjati in ako ne di>bijo pravočasno pomoči, morale se jej bodo udati. Večina bode tto'skrajne meje to gorje prikrivala ter to sele teđaj pokazala, ko bode v to t vao silo primorana. Uraeje se, da nasleđki tega bodo hude bolezni, katerim je treba prej kp prej t okom prifci. Zatorej prosimo in opominjamo, da naj se brez odlaianja se pravo5asno priliiti na pomoć.
Ne bodemo pretiravali, ako rečemo, da vlada ta in lam tako uboštvo, kakeršnega se ntkdo ne spominja. Letina je bila ailno slaba, ker Srv je po nekod do čela vse uničil. Žito je bilo sila slabo, mesto krompirja pride-lalo se je le nekaj lupin. Nahajajo se gospođarji, kateri bi bili, da je dobra letina,   priđelalil  do   400  polovnikov
krompirja, tako so pa pridelali 8 do 10 polovnikov krom-pirjevih lupinj ki nišo niti za hrano niti za seme.
Po mnogih kraj ih kranjske dežele se mej kmetskim stanom v obče blagostanje ne pozna, pridela se pri dobri letini, kakerSnih se pa skoro ne spominjarao, komaj, komaj za najnujnejše domače potreba Ldhko je torej urn^vno, v kako Žalostnih razrnerah životari večina kmo-tovalcev. W\ Čudo, da je vsled tega zavladala neka tužnost, katera se, da resnico govorimo, spreminja počasi v nekak obup. Ljubezen do kmetijstva gine čimđalje bolj. Vsak, kđor le more, sili v druge kraje, k đrugemu đelu. Ogromna množina je veđno pripravljena izseliti se, bodi že kamor koli. To so pa5 silno slaba znamenja, katera nikakor ne služijo v ponos državi, v kateri S8 doraačini, državljani, posestniki čutijo sužnje ali eelo Se slabejše, Odločno in opetovano povdarjamo, da, ako se ne bode od strani vlade začelo rtsno misliti, pa ne samo misliti, vaaj to se že davno godi, ako se ne bode začelo đejanski pomagati propađajočemu kmetijskemu stanu, prišlo bode do siljpip Žalostnih razmer, Sesar nas sam Bog čuvaj. Kdor
LISTEK.
Lov na soje.
Spisal I. Metov. (Konec.)
Prišli «mo na Janežičev rob.
Ceaa pokaže smreko, — zapomnil si jo je na an-geljsko »edeJjo, ko je šel a svojo staro z Brezij — moj bratranec Tone vtakne eekirico ptičarioo za pas in spleza kakor veverlca m smreko. Malo hipov pozneje začne peti sekirioa in vedno večje vejice in veje pađajo na zemljo.
„Čajte, da prižgem luč, Janez, saj imate ogenja, reče mi Jakšev Cena.
^Kmalu jebrlela pod gostim grmom svetilnica/ midva pa sva sastavljala iz odsekanih vej kočo okrog smreke. Dva debela precej dolga kolu podpirala sta njen obok.
„Lepo zataknite vse laknje, soja ima zlodjevo dobro olp, kai čea bi šla, če bi kaj viđela*,
„Stric, podajte mi Hmanice*, šepne Tone, ko je ohlišil iiĐireko skoraj do tal, in spleza z limanicami zopet po rogovilicah, ki jih je pustil na đrevesu, proti vrhu. V vsak, kake tri đo Stiri palce dolg precepljen ostanek veje pri deblu vtikujoč po jedno ali dve limanici, bliža se Tone zemlji.
„Tako, hopsa !tt
»Torej hitro v kočo!"  ukaže Gena in zlese  prvi pod hojevo streho,   miđva pa za njim,   Precej hladno nam je bilo, zato smo si nagnili nekolikokrat steklenisev k ustom in prigriznili nekaj koščkov kraha.
54
RODOLJUB
Štev   6
ima oči, naj gleda, kđor ušesa, naj pokuša in kđor đolžnost, pa naj pomaga, da se še pravočasno zabranijo preteča zla.
Kakor se godi sedaj okola Maribora in drugod, tako godilo#e je po Notranjskem v predzadnjem poletji. Po vseh vaseh so se zbirali Ijudje ter se odpravljali v Ame-riko, to je v Brazilijo. OJšlo jih je mnogo, premnogo, več stotin. Nekateri so prav po nizki cjiji vse svoje prodali, drugi dali so v zakup ali v najem in tako so si lastna, domača ognjišča podirali ter si vrata zaprli do nekdaj tako ljubljenega doma Posebne sreče v Braziliji nišo našli, pad nasprotno. Večina se je že vrnila, mnogi bi se pa radi vrnili, a primankuje jim potrebnega đenarja za potne troske in tako žalostno životarijo v đalnji tujini. Mnogo jih je pa tuđi pomrlo in sicer največ otrok. Tako se je marsikatera družina razkopala in poseatvo uničilo. Ali kljubu temu jih je še sila veliko za selitev močno vnetil), kar je očividen dokaz, da živć v obupnosti.
Nekateri mislijo, da je pretesna naselitev kriva izse-Ijevanju, ali to ni prava misel, to ni  resnica     Pri nas,
kakor sploh v ćeli naši državi, je še obilo praznoga, ne-obdelanega, to je, neplođovitega sveta, v obče je pa le sila malo zemljišč, koja eo popolnoma pravilno ter umno obdelana, ali bolje rečeno, kl se popolnoma umno obde-lujejo. Pri nas teh vsaj skoro ne poznamo, kajti kjer ni primernega, potrebnoga števila blaga ali goveđi, tam tuđi potrebnega gnoja ni, kjer pa tega ni, tam o umnem gospodarstvu pač ni govora. Tako primankuje tuđi prepo-trebuih delavnih močij, ker večina je odločena, da mora vojašnice poraetati ter po slamnicah polegati. Potrebno število živina si bode zamogel kmetovalec le tedaj napraviti, ako mu ne bode vlada vsakega krajcarja sproti za silne davke iz rok ali žepa pobrala. To pa bode le tedaj mo-goče, ko se ne bode vse kar leže in gre, sililo pod orožje, tedaj, ko se bode puščalo kmetske sinove pri potrebnem domačem delu. Kdaj pa bode do tegi prišlo 1 Na to odgovoriti je težavno. Le to se da trditi, da zgoditi se mora, naj si bode že to prej ali slej.
Politični pregled.
Državni zbor je te dni končno vender rešil državni proračun za leto 1893. Rizprava je trajala skoro štiri mesece, Tuđi slovenski poslanci so se je nekoliko uda-ležili, kakor smo že oraenjali, zlasti marljiva sta bila poslanca Spinčić in dr. Laginja. V zadnjih sejah so slovenski poslanci stavili troje interpelacij na vlado, o interpelaciji dra. Ferjančiča zaradi počenjanja okrajnega glavarja celovškega Mac Nevina zoper slovensko stranko in slovensko uradovanje, govorimo na drugem mestu; go-riški poslanec grof Cor on i ni intcrpeliral je vlado zaradi goriškega. pokopališča in zaradi protiavstrijskih demon-stracij, kakorsne se sploh na Primorskem kaj pogostoma đogajajo, ne đa bi vlada tega zapazila. Državni zbor je tuđi že rešil trgovinsko pogodbo mej našo državo in so-sedno Srbijo ter nekatere druge manjše predloge, a če presodimo vse  delovanje z našega stališča,  moramo  od-
kritosrčno izpovedati, da našemu slovenakerau narodu ni to delovanje niti v gospođarskem, niti v političnem oasrru v korist in zato gledamo na državni zbor z bridkim po-smehom, dobro vedoč, kar ta stori, ni vredno piškavega oreha. —• Ves. čas po novem letu pređsedoval je držav^ nemu zboru podpredsednik C h 1 u m e c k y, ker predsed-nika dra. Smolke ni bilo na Dunaj. Mož je že star nad 80 let, skoro gluh in oslabel in torej ne več sposoben za to mesto. Sedaj se misli res odpovedati predseđstvu. V državnem zboru je bil tuđi govor o južni železuici, Vsak Eranjec, kđor ima kaj opraviti z železnicami, \&, da je ravno južna železnica storila kranjski trgovini največ škode; da je ta železnica slabo upravljana, dokazali so mnogi nemški govorniki, a proti njim se je oglasi I kranjski poslanec kanonik Klun in hvalil južno že-leznico čez vso mero. Žiđi so bili njegove  hvale  grozno
Na-to vzame Jakšev Cena „čvin" v usta in kmalu so pđmevali tožni ćukovi glasovi po gozdu,
„Danes moi'ajo vse pasti", omeni tiho Cena, ođpo-Čivši si nekoliko, Bti Tone, pojdi zdaj tle gori na rob in vabi, a kp jih začufciš, vrni se takoj sema.
Tone je gotovo že davno pričakoval tega povelja, kajti urno se je izmuznil iz koče in pod njjgovimi no-garai pokajoče vejice so naznanjale, da gre hitro proti robu; kmalu je vabil njegov „Čvin" s svojim zategnjenim potem naglim in zopet zategnjenim glasom »tfiuuviv, tivfv, tiviv, tiiuuviv!a soje na — limanice.
„To tam bo ptičar, Janez, vaš bratranoc, čvin mu poje, kakor pravi čuku, reče mi starec, — — „glej ga, vraga, zakaj je šel sedaj bolj doli? Ali slišite, zdaj vabi precej daleč tam. To pa ne bo dobro!"
Svetio je postajalo vedno bolj in bolj.   Cvin v đ;i-
ljavi je utihnil že davno. V tem hipu privrši nekaj po zraku. Top 1 padlo je na zemljo poleg koče. Cenetova od razburjenosti tresoča se roka seže ven in privleče sojo notri, imela je limanico v krempljih in pod perutama. — Z ušesi in usti sva poslušala, boli še katera padla, niti ganila se nisva — ali zaman!  — —
Tam izza Sebćnj pokukalo je solnce, ne daleč od koče, na pašniku pa zažvenklja kravji zvonec in pastirjev glas ođmeval je v tihi goz 1. Za soje je bil čas že pročl
„Saj pravim — od pol zlodeja!" besnel je Cena, „kam je neki Toneta neslo? Ali srne kak človek vedeti, ali videti, da imamo trije — jedno sojo! saj pravim, od pol zlodeja! Čez kateri rob so vender letele?"
Toda Toneta ni bilo nazaj. Cene spleza na srareko, pobere limanice, vtakne jih v tulec, priveže ubito sojo ua vrvico in jo yrže čez ramo.
Štev. 6
RODOLJUB
55
veseli, čeprav so veđeli, da hvali Rlun južno železnico zato, ker je v rodu z nje ravnateljem. Še noben slovenski poslaneo ni bil tako brez srama, da bi bil hvalil podjetje, ki dela njegovim voliloem velikansko škodo, samo zato, ker je on v zvezi z npravniki, še le kanonik Klan je padel tako nizko. — V državnem zboru se je nedavno začelo nekaj govoriti o sporazumljenji mej Čehi in Nemci, in te govorice še dosedaj nišo utihnile, ampak se ponavljajo vedno znova. Ali bo kdaj iz te moke kaj kruha, tega ne ve* nihče povedati. — Na 0ger8kem ima vlada zaradi cerkvenih rečij težavno stališće. Vlada hoče uvesti verako ravnopravnost, podr-žaviti krstne matice in uvesti civilni zakon, to se pravi, da bi vsak, kdor se poroci, moral to naznaniti posvetni gosposki. Radi tega se je unel hud boj, kateri se ne bo
tako kmalu polegel. —i- V Srbiji »o bile te dni volitve v skupščino; kđo je zraagal, še ni znano, a naj je zmagala vladna ali takoimenovana radikalna stranka, velike ve-Čine ne bo imela nobena in zato še ne bo hitro konca domačim homatijam. — Rusija se pogaja z Nemčiju zaradi trgovinske pogodbe. — Na Angleškem se vse zanima za predlogo o samostalnosti Irske, a predno bo ta rešena, bo minolo še več mesecev. — Na Francuskom se vrši sedaj kazenska obravnava zoper tište poslance in ministre, ki so se dali podkupiti od upravnikov panamske družbe. — Na Španjskem so bile minoli teđen volitve v državni zbor. Zmagala je vlađna stranka. — (talijanski kralj in kraljica slavita v kratkem srebrno svojb poroko, za katero se delajo velike priprave.
Dopisi.
Iz Novegn Talenta 13. marca. [Izv. dop.j (Naša bolnica.) Kmalu bodeta gotovi dolenjski železnici in tako bo ostalemu svetu odprt zopet lep, od narave mno-gostransko obdarovan del mile naše domovine. Novo življenje se bo začelo v tej pozabljeni Dolenjski, novi Ijudje bodo prišli sem in zbudili fer oživili nov promet. Državna vlada in đeželno zastopstvo bi že zđaj lahko pripravila prebivalstvo na te nove razmere ter mu pomogla v mar« elkaterem oziru. Tako n. pr. v sledečem: Visokočastiti red usmiljenih bratov je uvidel potrebo, da se ima za Dolenjsko ustanoviti javna bolnica; usmiljeni bratje imajo v svoji sredi zelo izvedene može, ki dobro preudarijo, predno kaj novega začno*. Slišati je, da že poizvedujejo in se dogovarjajo, kje bi se imela ta bolnica seziđati. Ti prijatelji človeštva so si izbrali Novo Mesto za sedež bolnice in hočejo ondu postaviti bolnico za molke bolnike.
V Novem Mestu je bila javna bolnica že najmanj 10sO let neobhodno potrebna, zdaj, ko se bo tukaj vsled železnične  zveze   začelo vse đrugačno življenje, je ista
brez dvoma še bolj potrebna. Naš deželni zbor je imel na veČkratna dotična vprašanja glede* ustanovljenja de-želne bolnice v Novem Mestu veđno isti, čez vse pametni odgovor, da uvidi potrebo take bolnice, da pa ima za Dolenjsko premalo đenarja na razpolago. Gotovo je lepo, če se bela Ljubljana v novejšem času na vse strani lepša in razširja, a Kranjska bo dobro vladana in oskr« bovana, kedar ne bo imela samo vtlikega in bogatega glavnega mesta, temveč tuđi več bogatih manjših sređiŠČ, kakor n. pr. Novo Mesto, Kočevje, Kranj itd. Znano je, da bogatin lahko plačuje več davka kakor siromak in gotovo je tuđi, da bi si đežela to, kar bi žrtvovala za naprave v zapuščeni Dolenjski, lahko v kratkem nazaj dobila p6tem večjih davkov, katere bi potera lahko tirjala od bogatejših Dolenjcev. Tu so se splošno znani prijatelji človeštva, usmiljeni bratje, spomnili središča, Dolenjske ter sklenili, tukaj ustanoviti javno bolnico. Prisrčno se radujemo te vesele novice, ker se bomo v slučajih razno-vratnih boleznij vaaj lahko ranesli na Izdatno zdravniško pomoč in ker  vemo,   da  bo bolnica Novemu  M stu in
Na robu snideva se — z Ropkom in njegovim sinom. Imela ata kakih 20 šoj na trti.
„Da bi te hentej, Cena, koliko sto jih je pa pađlo?" vpraša Ropek Cineta, „misliš, da jaz ne vem, kje lete* soje?    Pa si me še sinoči hotel na led speljati, ha, ha!"
„Seveđa, če je Tone za te vabil!"
„Ni resi saj ga še videl nisera."
„Boš ti meni to pravil, kje pa je bil drugje?8
Šli smo skupaj proti bližnji vaši. V Kovorji zvonilo je k prvi maši. Pred Ovsenjekom zakliče nam znan glaa — Tonetov — iz skednja: „Odprite mi skedenj!"
Takoj smo veđeli, kaj nara je početi. Ropek in jaz greva v hišo in kupujeva brinjevca. Cena pa resi mej tem mojega bratranca iz nerađovoljne ječe.
Seđaj se nam razjasni vse. Tone je pač nekolikokrat zacvilil, po tem se domisli  Francike in gre k nji v vas.
Ravno sta prav sladko kramljala, ko zaropoče nekaj v hiši in ju tako oplaši, da zapre dekle* hitro okno, on se pa skrije v odprt skedenj. Nekdo priđe na dvorišče ter zaklene ekedenj. To je vse.
To pa je še Ropka tako ganilo, da nam je odstopil nekaj šoj.
„Koliko pa jih je padlo?" vpraševali so naa Trži-čani. Mi smo jim pa ponosno kazali bogati plen. —
Prihodnji pređpust šla sta Jakšev Cena in moj bratranec zopet na Huđo, pa ne na soje, ampak po Fran-ciko, katero je Ovsenjek rad dal poštenerau, pridnemu kosarju.
56
RODOLJUB
Stev. 6
njegovi okolici na leto spravila precejšnjo svotico denarja v promet. Usmiljeni bratje razpolagajo sieer čez marsi-kak tisočak, toda ker imajo na mnogih kraj ih svoje na-selbine in bolnice, za Novo Mesto seveđa ne morejo Bog ve koliko žrtvovati, Ravno zato nameravajo ustanoviti samo ođdelek za m o š k e bolnike, — in naše žene osta-nejo v zdravstvenem oziru še veđno na starem stališču. PaČ bi bilo pričakovati od državne vlade in deželnega zastopstva, da pomagata visokočastitim usmiljenim bratom pri ustanovitvi bolnice v Novem Mestu z vsemi pomočki, ki 80 jima na razpolago; zlasti deželno zastupstvo naj bi si šteto v svojo dolžnost, pomagati usmiljenim bratom pri njih človekoljubnem podjetji z vsemi svojimi močmi, ker je isto za Dolenjsko ravno v tem vprašanji toliko let naravnost pozabilo. Đežela naj v zvezi z usmiljenimi bratji deluje na to, da se v Novem Mestu ustanovi javna bolnica v velikem obsegu in tuđi za ženske bolnike ter naj pri tem ne gleda na 50.000 gld., saj bo s tem po mogla, da bo na leto morebiti ravno toliko prišlo V promet velikega okraja Novomeškega; ne štedi naj se tam, kjer bi bila štedljivost  naravnost kvarna.
Kranjska ni od narave uboga đežela, uboga je le zato, ker se njena naravna bogastva zadostno ne izko-riščajo. Prosimo torej v imenu prebivalstva velikega novomeškega okraja in ćele spođnje Dolenjske visoko vlado in deželni zastop, da naj nikar ne zamudita ugodne prilike, temveč stopita z visokoSastitimi usmiljejiimi jbrati hitro v sporazumljenje glede ustanovitve javne" boln$ce v Novem Mestu, kajti resiti je vprasanje, če se naj sezida bolnica y večjem ali manjšern obsegu, če se naj pomaga ubogemu prebivalstvu v veliki ali majhni, y zađostoi ali nezadostni meri. Če bodo usmiljeni bratje v Novem Heatu z lastnimi sređstvi sezidali javno bolnico, bi imela ista najbrž le majhen obseg, — mi Dolenjci pa bi morali potem za vedno opustiti upanje, da dobimo kdaj vefjo, ki bi imela večjo veljavo za prebivalstvo Dolenjske.
Ix Zagorja ob Savi dne 10. marca. [Izv. dop.] (Volitev župana. — Ceste.) Hudi čaši nastopili so za našo, gicer primerno tiho topliško in zagorsko dolino. Ne samo, da premogarji nekako sumljivo, skrivnostno ugibajo, kaj gospodje menijo, da bi se ^podpisali", ne da
se jim povedć uzroki, zakaj in čemu. Ni jeden si ne upa in raj se popusti košček zemlje, kjer si je sicer pri-delal potrebno zelenjavo, in caka, kaj bo čas prinesel. — Tuđi posestniki in prebivaloi okraja čakajo nestrpno udarca ure, katera jim bode prinesla vest o volitvi no-vega župana. Videli smo, koliko je napredovalo naše slovensko Zagorje v kratkem času. Narod se zaveda vedno bolj in bolj, torej je naravno, da vznomiri tako imeniten dogodek, volitev novega župana, srce vsakega tukajšnjega prebivalca. Želja nas vseh je jedna, da bi dobili vrloga, poštenoga, našega, narođnega moža za župana, kateri bi podpirai vsa naša narodna podjetja, kateri bi bi I naš voditelj, naš oče, kateremu bi v srce se-gale ravno tako besede bornega kmetovalca, kakor one gospoda v suknji, kateri bi nas vodil po sredi pota ne oziraje se ne na desno, ne na levo, — župana, v kate-rega bi stavili vse svoje zaupanje, in kateremu bi bilo županstvo sveta naloga, katero bi vestno reševal. Rojaki! roko na srce — in volite! Kar vam svetuje vest, to sto-rite, saj vam ne bode težko, saj imamo malo mož teh zmožnostij, da bi vam vstrezali v vsem. Upamo, đa, ako volite jednega ali druzega, da bode naš, kakeršnega si želimo, da bode gledal na prid in korist vsega okraja, da nam bode v prvi vrsti j ospešii ustanovo nove ceste, katere smo naj bolj potrebni za promet kupČijaki, sosebno v topliški dolini, ki ima čez 3000 đul. Nevarnost eedanje ceste, pri kamnolomih za apnenice,. sa viša od dne do dne. Minoli teden zdrobila je odstreljena skala nekemu siromaku nogo ; revež je sedaj v Ljubljanski bolnici, da mu nogo odvzemo. Dan na dan pa je kupčijsko blago in živina v nevarnosti, isto tako tuđi tujci, katerih priđe vsako leto tolikanj po kupčiji. Ceata je potrebna poprave, tuđi rade živine, ki toliko trpi po bribu, ko bi par metrov niije čisto po ravnini vozila, in si pot za pol ure pri-k raj šala. Saj stara cesta ostane za porabo Zagorsko ravno to, kar je, ker vsak, kdor bo hotel v Zagorje k cerkvi, pojde prej in pozneje po tej strani. Torej v naprej pozdravljen navdušeno in iskreno naš novi župan s pri-stavkom, da bode naš, naroden, da nas boda vodil po zakonu in z narodnim duhom.
Slovenske in slovanske vesti.
(Osebne vesti.) Mariborski kanonik Franc Kosar je imenovan stolnim dekanom v Mariboru. Zdravnik dr. Anto» Schiffrer naselil se je v Ribnici in prevzame začasno tuđi mesto železniškega zdravnika. Odvetni&ka zbornica v Giadci odvzela je dr. Franu Strafeili, advokatu v Ptuju, pravico izvrševati advokaturo.
(Poetn© zadeve.) Vas Avber na Krasu, ki je đozđaj spadala pod po5to v Štanjelu, priklopila se je pošti v Dutovljah pri Sežani. — Županstvo v Čepovanu na Goriškem pritožilo se je pri poštnem vodstvu v Trstu proti nepravilnomu napisu na poštnem pečatu in prosilo,
da se sćdanji pečat nadomesti z novim, ki bode imel jedino le napis: Čepovan. Tako naj bi storila povsod slovenska županstva, kjer se pačijo poštena domača imena krajev. (Okrajno sodišče v Cerknici.) Pred kratkim mu-dila se je v Cerknici posebna komisija, da preskrbi za; novo sodišče potrebne prostore. Komisija si je ogledala razna poslopja iv se naposled odločila za hišo g. Jožefa Milavca, najprostornejšo in v vsakem oziru za sodišča najpripravaejšo v Cerknici. Kakor čujemo, prodal je g. Milavec svojo hišo za 20.000 gld., tako đa zdaj nič več ne ovira faktične ustanovitve sodišča.
Stev. 6
RODOLJUB
57
(Nezadovoljni kranjski Nemci) V severozahodnem kotiču naše kronovine leži tržič Belapeč, čigar pre-bivalci so večinoma Nemci. Na slovensko manjšino se tam nihče ne ozira; v cerkvi so samo nemške propovedi, v soli je učni jezik samo nemški, županstvo uraduje samo nemski, državni uradi občujejo z Belopečani samo nemški, skratka, vse je tako, kakor da stoji Belapeč na pruskih tleh. Neznatno številce naseljenih Slovencev se ne gane in ne ruši nemškega karakterja tega tržiča, in vender so Belopečani nezadovoljni. Kakor čujemo, mislijo prositi združen ja 8 Koroško in so se obrnili do ko-roških poslancev, naj njih prošnjo podpirajo na pristojnih mestih. — No, tako   hitro  pač  ne  pojde!
(Priljubljen okrajni glavar.) Občinski odbor tur-jaski je v seji dne 12. marca t. 1. z 11 proti 6 glasom sklenil, da se c. kr. okrajnemu glavarju v Kočevju, dru. pl.Thomannu o svojem času podeljeno častno občanstvo razveljavi in ime dr.Thomann a izbriše iz zapisnika častnih občanov, vse to v primerno priznanje zaslug, ka-tere si je ta gospod pridobil za okraj sploh, zlasti pa za Turjak.
(Bralno društvo na Bleđu.) Na podlagi potrjenih pravil sešel se je 5. t. m. osnovalni občni zbor „Bralnega društva na Bledu" ter volil odbor, in določil časopise, na katere se naroči društvo. Društvo šteje do seđaj 30 čla-nov, med temi so nekateri pokrovitelji in ustanovniki, ostali pa so letniki. Bog daj, da bi se to mlado in za Bled prepotrebno društvo krepko razvijalo in širilo omiko ter vzbujalo narodno zavest.
(Kmetijska bralnica v Novemmestu) Koj prvo nedeljo, ko se je odprla kmetijska bralnica, zbralo se je nad 100 gospodarjev iz vse okolice. S tem so pokazali očito, da jim je mar za nepredek in da se brigajo za zboljšanje svojega gmotnega stanu. S primernim nagovorom odprl je bralnico načelnik kmetijske podružnice Novomeške g. V. Bohrman ter razložil korist tacih bral-nic. Podružnica bode skušala prirejati vsaj vsak mesec primerne poučne govore, katerih naj bi se obilo udele-ževali kmetski gospodarji. Gospod đr. Poček razlagal je nekatere ukaze in zakone, tikajoče se davčnih olajšav za vinogradnike, katerim je trtna uš pokončala vinograde. Pri tej priliki sprejela je podružnica mnogo naroči] na semena in drugo blago. Bralnica utegne prav blagođejno uplivati na razvoj gospodarskoga napređka v Novomeški okolici.
(Železnioft v Bohinj,) Ministerstvo je dovolilo pođ-jetniku Alojziju P r a š n i k a r j u, da se loti pripravljalnih dftl za zgradbo železnice v Bohinj.
(Mac-Nevin v državnom zboru) Celovški okrajni glavar Mac-Nevin, o čigar počenjanji zoper koroške Slovence smo zađnjič govorili, dal je poslancu dr. Ferjančiču in tovarišem povod, da so v državnem zboru dne* ■10. marca stavili nastopno interpelacijo:
„Županstvu v Kotmarivasi na Koroškem došla je od c. kr. okrajnega glavarstva v Gelovci naslednje, od c. kr* okrajnega glavarja M a c - N e v i n a podpisana naredba z dne"  10. februvarija   1803,   St. 2700 :   „Prilagaje
s slovenskim poročilom z dne 31. januvarija 1893, št. 100 predloženi zapisnik odborniške seje z dne 15. januvarija 1.1. kateri pa sicer jasno dokazuje, da občinskemu predstojniku slovenski pismeni jezik ne teče gladkeje nego nemški naznan ja se občinskemu pred-stojništvu, da se ima v vseh zadevah izročenega delo-kroga v službenem občevanji s c. kr. okrajnim glavarstvom v smislu obstoječih naredeb tuđi v bodoče posluževati nemškega jezika. Nemški dopisi katere koli vrste se morajo, kakor ob sebi umevno, vzprejemati. V ostalem opozarja se občinsko predstojništvo na odločbo koroškega deželnega odbora z dne 1. februvarija 1893, št. 1091 ob* činskemu predstojništvu v Bilčovesi, kateri odlok je doslovno natisnjen v „Klagenfurter Zeitung" z dne* 11. februvarija 1893, št. 34.u — Z ozirom na to, da se je s tem poseglo v pravo avtonomnih občin, določati svoj uradni jezik, in da se dela to določanje odvisno od po« Ijubnosti političnih oblastev, vprašajo podpisanci: Ali je ta dogodba c. kr. vladi znana in misli li čim prej od-pomoči?" Prav radovedni smo, kaj bo minister odgovoril, kajti Če mu je res kaj za pravico, moral bi preširnega glavarja strogo kazao vati.  Borno videli.
(Železnica Tržič - Cervinjan) se bode začela na sedanji postaji Tržiški (Monfalkon) in se pred Ronkami odcepi na levo proti morji. Ćela proga bode dolga 16'/a kilometrov. S Tržiške postaje se bode zgradila še druga 2:/a kilometrov dolga železnica do pristanišča Rosega na jugovzhodni strani od Tržiča. Za vsa dela in za po-stranske stroške je proračunjen znesek 1,656.000 gld. Ako se dodela še železniea od Červinjana do italijanske meje kar bi stalo 300.000 gld., bode to najkrajša zveza z Italijo mej Trstom, Gorico in Benetkami. Venđar pa Gorica izgubi mnogo, ker bi ostala na strani. Dograditi se mora železnica v poldrugem letu potem, ko se je dala koncesija.
(Mariborski mestni zastop in družba sv. Girila in Metoda.) Mestni zbor v Mariboru se namerava upirati dmžbi sv. Cirila in Metoda, ki hoče ustanoviti slovenski otroški vrtec v Mariboru. To spet kaže nemško pravičnost proti Slovencem. Koliko svojih zavodov ima nemski „šulverein" v Ljubljani, ne da bi se bil mestni zastop slovenski upiral proti njih ustanovitvi, kakor se zdaj mariborski nemški zastop hoče jedinemu slovenskomu otroškemu vitcu v tem mestu.
(f Gregor Jereb.) Dn^ 5. t. m. umri je v Trstu po kratki bolezni c. kr. brzojavni oficijal g. Gregor J e r e b. Pokojnik bil je vri in odločen narodnjak in obče priljubljen dober družabnik. Službeval je poslednji čas v Pazinu in v Trstu. Dlje časa bil je marljiv povrjenik „Slovenske Matice" Tuđi kot pisatelj oglašal se je večkrat s srečnim vspe-hora v raznih listih. Bodi mu časten apomin in lahka zemljica!
(Obsojeni Lahoni.) Lani napravili so razni hrvatski rodoljubi akupen izlet v Lindar pri Pazinu. Pazinski Lahoni so te laj napadli nekatere izletnike in prišlo bi bilo lahko do večjih izgređov, da nišo izletniki vse mirno pretrpali in se napadnikom umaknili. Začetkom tega meseca stali so nekateri siboriti Lahončki pred okrt^Hirn
58
RODOLJUB
Stev. 6
sođiščem v Rovinja in to jih je zaradi napada na hrvatske izletnike obsodilo na kazen od 3 do 6 tednov. Upati je, da si bodo lahonski fantalini zapomm'li, da ni smeti napadati poštenih in mirnih ljudi.
(Gorisko -Ajdovska železnica.) Te đni odpošlje deželni odbor goriški nacrte te v projekta končane že-lezniee na dotično mesto, da priđobi koncesijo. V nacrtu zaznamovane so nastopne postaje: Gorica, Bilje, R°nee, Dornberg, Selo, Kodrovi, Vel. Žablje, Ustje in Ajdovščina.
(Važna sodba upravnoga sodišča.) Pri zadnjih občinskth volitvah v Tolminu je ondotni okrajni glavar brez vzroka zavrnil voliino komisijo, sestavljeno po dolodbi zakona od župana, in navzlic vsem ugovorom izsilil, da se je imenovala druga. Vrh tega je okrajni glavar sam čital imenik kandidatov in sicer z jako tihim glasom. Pritožba na namestništvo v Trst zoper tako po-čenjanje okrajnega glavarja je bila zavrnena, zato so se dotični volilei - pritožitelji obrnili do upravnega sodišča, katero je te dni razpravljalo to stvar in razsodilo, da župan ni bil primoran ustreči okrajnemu glavarju glede volilne komisije; če je okrajni glavar želei drugo komisijo, naj bi bil župan to željo odbiL S tem pa, da je okrajni glavar sam čital imenik kandidatov, s tem je kršil § 24. obč. volilnega reda in zato je upravno so-đišde na pođlagi § 7. tega zakona ugodilo pritožbi tolminskih volilcev.
(Pogozdovanje  Krasa  v   tržaški  okolici.)    V
zadnji seji primorskega planinskega društva govorilo se je o doseđanjih uspehih pogozdovanja Krasa na Pri-morskem. Kras je bil nekdaj ves pogozden. Komisije za pogozdovanje nišo mogle delovati tako uspešno, kakor bi bilo želeti, ker nišo našle vsestranske pođpore. V nekaterih krajih je bilo prebivalstvo ćelo protivno, a tuđi v teni oziru se je zdaj že mnogo zboljšalo in občine podpirajo prizadevanje komisij. Posebno veliko storilo se je v tržaški okolici. Zadnjih deset let zasadilo se je 3,600.000 dve-letnih crnih borovcev in pogozdilo 450 hektarov golicav. Dalje je za pogozden je ie đoločenih 140 hektarov, katero delo se bode dovršilo v petih letih. Od Bazovice do Kon-tovelja so že pogozđeni vsi rebri. V kakih 20 letih kazal
bode Kras vso drugo podobo, ako se bode delalo vstrajoo naprej, kakor do zdaj. Zanimivo predavanje vsprejeli so mnogoštevilno navzoči člani društva z živahnim odobravanjem.
(Znamenito slavnost) prazno val i so te dni hrvat« ski rodoljubi v Zagrebu. Doslej je bila narodna stranka hrvatska, ki se upira madjarski prevladi, razcepljena v dve skupini, jedno je vodil veliki skof Strossmaver, drugo pa dr. Ante Starčevie. Obe stranki sta sprevideli, da je le na škodo narodu in domovini, če se prepirata in koljeta med seboj in zato sta se združili in zjedinili. To je za Hrvatsko jako znamenit dogodek in poznavajoč tega zjedinjenja važnost, priredili so zagrebški meščani ia vseučiliščniki v nedeljo lepo slavnost, katere se je uđeležilo nad tisoč Ijudij. Te slavnosti, pri kateri so se spominjali tuđi slovenske napredne stranke, udeležili so se najod-ličnejši hrvatski možje duhovskega in svetnega stanu. Navdušenje za slogo je toliko, da se je nadejati uspeš-nega napredovanja zjedinjenih strank v korist in v slavo Hrvatski.
(Zagrebški nadskof.) Že dve leti je minilo, kat je umri zagrebški nadškof, a še do seđaj ni clobil na-slednika. Madjari bi radi na to mesto spravili svojega moža, papGŽ pa se brani, Sedaj se zopet imenujeta dva škofa, katerih jeden ima priti za nadškofa v hrvatsko stolico. Prvi je vojaški škof Beiopotocky, pošten mož brez političnega prepričanja, drugi je seđanji nadškof v Sarajevu, Stadler, dober Hrvat in prijatelj Strossmavrov. Kateri od njiju je poklican, zasesti nadškofijsko mesto zagrebško, se bo baje odločilo o Veliki noči.
(Tolarji po dva goldinarja in tolarčki po četrt goldinarja,) ki so se doslej kovali vsled cesarskega patenta z leta 1857, o stan ej o v prometu samoše do konca maja meseca 1.1., po tem času jih v za-sobnem prometu ni več sprejemati kot plačilo. C. kr. blagajnice in uradi pa jih bođo sprejemali pri plačilih in v zameno še do dne 31. julija, a izdajati jih ne smejo več. Od dne 1. avgusta naprej pa nima država nikakeršne dolžnosti, da sprejema take novce.
Kazne vesti.
(Za papežev jubilej) došlo je v Rim đaril za kakih 9 milijonov fir. Iz Avstro-Ogerske I1/«- milijona, z An-gleškega Vj6 milijona, z Nemikega 850.000, s Fran-coskega 225.000, iz Amerike 750.000, s Španskega 180.000, iz Belgije 100.000 in iz Turčije 50.000 lir. Sveti oče razpolagal bode o teh vsotah po svetu kardinalov in jih bode bržkone odločil za svrhe propagande.
(Nesreča.) V cementni tovarni v Mekinah pri Kam-niku ponesrečil je 54letni oženjeni Janez Mrak. Prišel je pod veliko vodno kolo, ki ga je zmećkalo popolnoma, da je bil takoj mrtev.
(Velik požar.) Minoli teđen v soboto popoluđne nastal je ogenj v Št, Rupertu, fara Gomilsko, občina Braslovče. Vsled neugođnega vetra razširil ae je ogenj po celt vaši, tako đa je ostalo nepoškodovanih samo Šest hiš, okolo
13 hiš pa je pogorelo. Razven tega veliko gospodarskih poslopij. Ognjegascev je bilo iz Žalca, Vranskega, Bra-8loveč, Št. Pavla. Proti koncu pripeljala se je tuđi Celjska požarna bramba in tuđi Celjski glavar je bil na po* gorišči.
(Kako časti Praga češke pisatelje.) Pred kratkim slavila sta najodličnejša češka pisatelja Jaroslav Vrchlickv in Svatopluk Čech — prvi svoj štirideseti rojstni dan, drugi petindvajsetletnico svojega pisateljevanja. Mestni svet Praški je uki-enil, da izrazi odličnima možema čutila prebivalstva tuđi na ta način, da imenuje oba meščanoma, odpustivši jima običajne pristojbine, ter da pokloni vsa-kemu Častni dar po 1000 kron v zlatu.
(Oozdni požar.) V ponedeljek okolu poludneva nastal je požar v takozvanem nBorštua   pod Nanosom in ao v
Štev. 6
RODOLJUB
W
kratkem času zgoreli 4 orali gozda. Burni se, da je ogenj zanetila zlobna roka. Škoda je precej velika in zadene tri, posestnike. Župan g. Hinko Kavčič prišel je takoj z delavci na pozorišče in se je po dalnjem trudapolnem delovanji posrećilo zaprečiti, da se požar ni razširil še bolj.
(Zaplenjene kose.) V Judenburgu na Štajerskera zaplenila so oblastva v neki tovarni nedavno 250.G00 kos, ker nišo bile izdelane po predpisih zakona, to je, da nišo imele užganega imena izdelovateljevega. Ker je to-varna propala s svojim ugovorom, uničile se bodo zaplenjene kose ter pretopile v železo.
(Sežiganje mrličev) je vprašanje, s katerim se bo v kratkem bavil državni zbor. Neko Dunajsko društvo prosi za uvedenje sežiganja mrličev, sklicuj«š se pri tem na druge države, kjer se sežiganju nihče ne protivi. Z ozirom na to, da je sežiganje mrličev v zdravstvenom oziru dosti bolje, kakor navadno pokopavanje, in ker ni zakonitega ugovora, priporoča sanitarni odsek po-slanske zbornice omenjeno prošnjo vladi v uvaževanje. No, če se naši vladi kaj priporoča, potem se to gotovo ne zgodi, in tako bo tuđi s sežiganjem mrličev.
(Nepoboljšljivi loteristi.) Znano je, da je poslanec đr, Roser velik nasprofcnik male loterije, proti kateri govori pri vsaki priliki v državnem zboru. Nedavno govoril je svoj 27. govor proti loteriji. A kaj se zgodi ? Loteristi pogodili so prav lepo temo, ki je prišla v Brnu. Stavili so: 27 (to je bil namreč dr. Roserja 27. govor), 5 (kar pomenja loterijo) in 69 (kar pomenja mnogo govoriti). Dne 1.1. m. visele so resnično vse tri Stevilke v rudečih barvah v Brnu. Potem naj pa še kdo govori proti mali Joteriji! Loteristom se res ne priđe do živega. i (Prekaujeu cigan.) Na Zagrebžkem semnji opeharil je cigan Janko Hudorović prav drzno nekega konjskega prekupovalca. Ko je cigan hodil po seranji, zapazi dva lepa konja, privezana na kolcu. Gospodar k6nj pil je v bližnji krčmi. Cigan se postavi poleg konj in se dela, ko da bi gledal po kakem kupcu Res se mu pridruži kmalu konjski prekupovalec in vpraša po ceni k6nj. Oba dam za 100 gld., pravi cigan, uđarita si v roko, cigan vzame stotak in jo popiha. Ko je prekupovalec nakupil še nekaj đruzih konj, hoče vse skupaj odpeljati. Zdaj pa se oglasi pravi lastnik, ki je mej tem pri§el nazaj, rekoč: „Stojte, gospod, to sta moja konja"! ter ođpelje svoja konja. Prekupovalec pozove policijo, a pokazalo se je, da je cigan s taj im i konji ogoljufal prekupovalca.
(Češki Sokoli) Sokolska ideja ni nikjer tako uko-reninjena in nima nikjer toliko prjvržencev, kakor v Čehih. Na češkem je skoro v vsaketti večjem kraju sokolsko društvo, a tuđi v tujini se Čelu ne izneverjajo tej ideji in imajo sedaj češka sokolska društva v Draždanah, V Hamburgu, Chemnitzu, Menakovu in v Parizu; na Du-naju je pet sokolskih đruštev, v Ameriki jih je pa v raznih krajih ćelo 46 in vedno se ustanovljajo nova. ćehi vedo, da so sokolska društva najmočnejša ovira raznaro-dovanju.
(Samomor.) V Javorniku ustrelil se je predzadnjo nedeljo zjutraj 341etni Janez Ž. v trenotku, ko so prišli orožniki ponj, da ga odveđejo v zapor. Bil je takoj mrtev. Oatavil je vdovo in jednoletno dete.
(Čndna kaien.) V Žrečah na spodnjem Štajerskem sta delala mož in žena v gošči. Mož je na dreveeu sekal veje, žena pa jih je vezala skup. Mej đelom sta se nekaj sprla in mož zažene sekiro v ženo. Nje ni zadel, paČ pa je padel sam z drevesa tako nesrečno, da se je ubil.
(Sleparski „Arabec"*) V samostan frančiškanov v Beljaku prišel je tujec iskat prenočišča. Kazal je neko arabsko pisanje in se delal, ko da ne zna nič nemški govoriti. Frančiškani, katerim se je „Arabec" zdel sum-
ljiv, poslali so po redarje. A tujec se je hotel z revol-verjem upirati in so ga komaj ukrotili ter mu odvzeli orožje. Pokazalo se je, da je bil slepar doma z Nemčije.
(Prva hrvatska zdravuica.) Na vsenčilišči v Zurihu v Švici pridobila je te dni gospict Mila Šviglin po dovršenih strogih skušnjah diplomo zdravnice, ter srne izvrševati zdravniško prakso. Doktorica Šviglin je rojena Zagrebcanka.
(Najden mrtvec.) V Radolni našli bo te dni malo pod slapom truplo 50 do 60 let starega moža, ki je že kaka dva meseca ležalo v vodi in ga torej ni bilo mo* goče spoznati. Po obleki soditi bil je drvar, ki ga je bržkone zasul snežni plaz. Poizveduje se, kdo bi utegnil biti ponesrečeni.
(Uboj.) Predzadnjo nedeljo sprli so ae kmetski fantje v gostilni Janeza Oranča v Retnjah v tržiškem sodnem okraji. Fran Ažman potegnil je Franu Staretu divjega petelina pero s klobuka, kar je dalo povod prepiru, ki je končal s pretepom na ulici. Ažman zabodel je hlapca Fran a Košenino z žepnim nožem dvakrat tako nesrečno, da je Košenina umri malo minut pozneje. Ažmana so odvedli v zapor t Tržič.
(Drojen samomor.) Trgovski pomočnik na Dunaji, Viljem Protzer, stanova! je že dlje časa vkupno s svojo ljubimko, šiviljo Ano Pragl. Njegovi roditelji so se zelo upirali tej zvezi in sina odgovarjali Ker se zaljubljenca ništa mogla pošteno združiti in jima ni ugajal divji zakon, sklenila sta umreti. Pred nekoliko đnevi našli so ljudje ohi mrtva v njuni sobi.
(Zopet olrok z^orel.) Vratarjeva žena Marija Zolja. v. Trstu ostavila je pred kratkim svoja dva otroka sama loma v zaprti sobi. Kmalu potem čuli so sosedje grozen krik iz vratarjevega stanovanja. Ulomili 00 vrata in našli m'IajSo, triletno deklico veo v plamenu begati po sobi. Preueeli so siroto takoj v bolnioo, kjer je pa že pol ure pozneje umrla vsled opeklin. Sfcarejši petletni otrok je tuđi opečen, a le lahno. V stanovanju ni bilo aledu ognju. Gotovo sta se torej otroka igrala z vžigalicami in se je tako deklici unela obleka.
(Koparski napad.) Na potu mej Lokavoem in Aj-dovščino napadel je te dni neznan lopov nekega trgovca, kateri je imel pri sebi 1500 goldiaarjev denarja. Napa-đalec je trgovca sunil z nožem, a ta se ga je srečno ubranil. Ođločnost trgovčeva je preplašila napadalca, da jo je naglo odkuril. Orožniki zasledujejo lopova jako skrbno, a đoslej breznspeŠno.
(Nadebnden dečko) V nekem TržaŽkem h6telu za-sledila je policija nadobudnoga dečka, nekega d i jaka iz Brzežaova v Gališki, starega Sele 16 let. Fantič je v spremstvu svoje ljubice utekel z doma in v naglici vžel nekaj preveč denarja soboj. Ko so ga v Trstu, kamor ga pa ljubica ni spremila, preiskali, našli so pri njem še 676 gld.
(Ker ni moža dobila.) Na nekem mostu v Berolinu odložila je te dni neka deklina pred ljudmi svojo ruto, sezula čevlje ia nogovice ter je vse zagnala v vodo, potem pa hotela sama skočiti z mosta. Gledale! tega čudnega prizora so priskočili in jo zadržali ter odvedli v bolnioo, kjer je od togote dobila krč. V bolnici hotela je pobsg-niti. Rekla je, da ne more dobiti moža, da torej nima nič od življenja in se je zato hotela utopiti.
(Od snieua umri.) V neki Londonski blazniei umrla je strežajka vsled tega, da ni mogla ustaviti smeha, ko je nekdo pripovedoval šaljivo povest. Ko so jo razparali, našli so, da se je nabrala v srčuem mehurčku neka te* kočina, ki je uplivala na delovanje srca in prouzročila smrt,
(Ljubeziiiv auuk.) V mestu Piaao di Calabria živel je star poštenjak Fran Rossi.   Mož si je prištedil  lepo
60
RODOLJUB
Stev. 6
imfctje in sorođniki čakali so neštrpno njegove smrti. Ker pa Rossi vzlic večletni bolezni le ni umri, dosadilo se je sorođnikom čakanje, posebno presumptivnemu dediču, 18letnemu unuku Karlu. Ta je starega moža kar na kratko zadušil in pobral, kar mu je prišlo pod roke. Še predno se mu je posrečilo zbežati v Ameriko, prijela ga je policija.
(Amerikansko sleparstvo.) Nedavno prijavil je neki list v San Franeisku nastopno naznanilo: „Kđo hoče zaslužiti 2000 dolarjev ? Omenjeno vsoto izplačal bode g. Matew Pepemint onim petim amerikanskim državljanom, ki bodo tako prijazni, da obedujejo ž njim bodoČo soboto. Po obeđu, ki bode izboren, pa mora vsak gost, predno sprejme novce, izpolniti še nastopni pogoj: Snesti mora ali živo podgano, ali surovo kaco, skledo zajčkovih oeij v ocetu, četrt dueata krtov ali pa torto iz papirja. Prvo došli srne si izbrati mej temi petimi „deserti". — Kaj se
ne stori za 2000 đolarjev! Oglasilo se je res kakih 20 konkurentov za ta čudni obeđ, izmej katerih se jili je izžrebalo pet, ki so se pogumno podali na delo. Gostili so se v jednem prvih hotelov prav izborno z najboljimi jedmi in vini. Gostitelj pripovedoval jim je, kaj ga je na-potilo na to čudno misel, da je bil namreS tuđi on siro-mak, ki bi za toliko novcev storil najneverojetnejo stvar in da zdaj hoče dati priliko, lahko zaslužiti si 2000 dolarjev. Na to prineso natakarji gori omenjenih pet jedi]. , Pogumno se jih Iotijo vsi in kmalu bilo je končano. Naj-težje šio je s živo pođgano. Ko so pojedli vsak svojo jed, zakliče gostitelj: Izborno! dobro teknilo! in odiđe, da prinese đenar — a nihče ga ni več videl. Dve uri čakali so nan] ubogi osleparjeni jedilci, ki so morali na-posleđ še plačati svoj obed sami. Gostitelj pa je skupil 4000 dolarjev za prodane seđeže gleđalcem tega upravo amerikanskega prizora in jo je popihal.
Poučne stvari.
Ušiva goved.
Goveđ postane ušiva, če jo zanemaijaš in ne čediš, kakor je treba, Zlasti se uši hitro zaredijo pri ođstavljenih teletih in sploh mladi goveđi, če je slabo rejena; zaredijo se pa tuđi pri kravah, če jih revno preživljaš in ne skrbiš za potrebno snago. Ušiva goved je zlizane in mršave dlake. Po tem znaku je najhitreje spoznaš. Uši pa najđeš posebno na šinjeku, okoli rogov in pri ušesih, na vratu, pa tuđi po plečetu in hrbtu. Uši povzroče erbečico, vsled katere se živali ližejo in drgnejo.
Za pokončevanje uši je mnogo pripomočkov. Nekaj izmej teh je tuđi Škodljivih kakor n. pr. petrolej, bencin zmešan z oljem, karbolno olje, mazilo živega srebra, močna tobakova kuhanica. Zelo priporočila vredna so pa sledeča zdravila:
■ 1.) Krompirjeva kuhanica ali tuhovina, t. j. voda, v kateri se je krompir kuhal. S tako vodo je goved iz-miv«ti na ušivih mestih in uši bodo kmalu poginile. Moč te vode prihaja od neke strupene snovi „solanin" po imenu, ki se izloči pri kuhanji iz krompirja;
2) đrgnenje ušivih mest z močnim sadnim ocetom ali jesihom, ali pa tuđi s petroljem, če smo mu primešali lanenega olja. Na 1 del petroleja vzemi 4 dele lanenega olja. Vselej pa je treba potem pridno rabiti česalo in ščet, da se ne bođo uši v novič zaredile.
Priđelovanje zgodiyega krompirja.
Priđ«lovanje zgodnjega krompirja se prav dobro izplača v blizini većjih krajev, kjer ga je lahko in za lepo ceno prodati. Posebno lepe dohođke daje v takih sludajih tistimjgospođarjem, ki ga pridelujejo v večji meri.
Za zgođnji krompir treba je rođovitne in rahlje zemlje. S svežim gnojem je ne smemo gnoj i ti, marveč mora imeti staro mo6 v sebi od gnoja, katerega smo leto prej napeljali za kako drugo rastlino. Kakor hitro se spomladi zemlja toliko osuši, da jo je moč obdelovati, saditi je zgodnji krompir in sicer v jamice, ki so na vse fitiri strani po 45 eentimetrov vsaksebi. V vsako jamico vložiti je v enaki razdalji po 4 krompirje, katere je potem pokriti 8 eentimetrov na debelo z zemljo. Po dovršeni saditvi dati je le na vsako jamico drobnega konjskega gnoja, ki naj varuje krompir pred pozno slano. Namesto
gnoja rabiš v ta namen lahko tuđi pleve, žaganje, zrah-ljano Čreslo itd. Kakor hitro so krompirjevi pognanki pribodli 125 zemlje (kar je treba opazovati) odstraniti je pažljivo dotični gnoj a pustiti ga je še zmeraj poleg jame, da zamoremo ž njim nahitroma pokriti jamice, ako bi utegnila slana nastopiti. če se pa ni več bati slan, odstraniti je pdpolnoma gnoj (pleve, itd.) in obdelovati je krompir po navadnem načinu. S takim ravnanjem dobirao prav lep in zgođnji pridelek.
Fobrananje ozinmega žita.
Brano si še vse premalo izkoriščujerao. Rabimo jo pri nas le za plugom, kedar je treba brazde poravnati ia zemljo površno zdrobiti ali pa kedar je treba seme zavlačiti. Drugod si vedo br,ano še drugače v priđ obračati in to isto bi bilo tuđi za nas potrebno.
Z brano se priporoča strn ali ozimno žito spomladi provlačiti zaradi tega, da se zrahlja zemlja, ki se je med zimo strdila vsled težkega snega. S takim brananjera se mlade žitne rastlinice takorekoč okopljejo, kar izdatno pripomore k boljši rasti. Skorja, katero mislimo z brano zdrobiti, pa ne srne biti predebela, kakor tuđi sploh ni priporočati brane za pretežke zemlje, kjer bi utegnila brana mlađe rastline s kepami vred iz zemlje potrgati. Na taki zemlji se brana spomladi le tedaj priporoča, če je žito pregosto, ker ga je treba potem izređčiti.
Pregoste setve je spomladi vsigdar z brano zređčiti. Brana nam opravlja v takih slučaj ih izvrstno delo. A tuđi ređkim setvam pomaga brana k boljši rasti, ker pri* suje na mlađe rastline obilo rahle zemlje, valed česar se začne žito dosti močneje razreščati. Z brano zatiramo pa tuđi plevel.
Dobro pobranana strn postane v par đneh tako živo in temne zelene barve, da jo je veselje gledati. Najbolj se brananje sponaša pred đežjem, seveda, ko je bila zemlja že đovolj osušena za to delo.
dne 16. marca 1.1. Brno       84,       18,       70,       34,       26.
Štev. 6
RODOLJUB
61
Tržne cene v Ljubljani
dne 15. marca t 1.
"---------------......................   gl. kr.             .....                    KL.^ PSenica, hktl.....8 — Špeh povojen, kgr.     .   . — 64| Rež,          „        ....   G 70 Surovo maslo,   „        .    . — 78j Ječmen,     „         ...    .1 6 25 Jajce, jedno.....—02 Oves,         „        ....   6 — Mleko, liter    .   .   .   . .. — 10 Ajda,         ,        .    ...   5 76 Goveje              meso, kgv. — 04 Proso,       „        ....   4 41 Telečje                 n         „    - «2 Koruza,     „        ....   5 60 Svinjsko               „         „    — 6* Krompiv,   „        ....   3 20 Koštrunovo          „         „    — 40 Leca,         -        .... 13 — PiSanec......• — 65 Grah,         „        .... 1* - Oolob.......- 221 Fižol,        „        ....   9 - Seno,   100 kilo ....    267 Maslo,                kgr.   .    . - 98 Slama,  „      „      ....   2 32 Mast,                    „      .   ,—66 Drva      trđa, 4 Qmetr.   .   7 — Špeh friSen          „      .      — 56    „    mehka, 4     „             5| —
J. Kunčič
izclelovateij sođa-vode
v   Križevniških   ulicah št.  io filijalka v Lescah, Bleđ,
priporoča čast.  p. n.  občinstvu in gospodom gostilnifiarjem svojo dobro  izdeloval-nico dobre, zdrave ukusne soda-vode.
Zunanja naročila izvršujejo se točno.                (16—5)
Zobni zdravnik
SP> Uli/ ¥ 1 f1 ¥ T> bik mm kkuhR
stanuje v
hbtelu „Pri WIalići"
II. nadstropje, št. 25—26.
Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2,-5. ure popoludne.                  ('2—6)
Ob neđeljah in  praznikih  od polu 10. do polu 1. ure.
Najnovejše zobs, zobovja in plomblranja.
Jurčiča zbrani spisi
XI. zvezek
dobiva se v „Narodni Tiskarni", ] pri Aut. Zagorjanu  in  v  vseh knjigarnah.
Cena nevezanomu izvodu 60 kr., vezanemu 1 gld.
Na najnovejši in najboljši način
•u.raietn.e
zobe in zobovja
ustavlja brez vsakih  bolefiin  ter  opravlja  plombo-Tanji« in vse  tobue  operacije,   —   odstranjuje zobue bolečlne z rtsmrtenjem živca   (11—6)
zobozdravnik A. Paichel,
poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hi§i, I. nadstr.
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice št, 4. Slikarja napisov, stavbinska in potiištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate  barve, lak in pćkost.
Glavni zastop
Bartholljevega originalnoga karbolineja
Mašfioba za konjska kopita in usuje.       (5—G)
J. Traun v Ljubljani
mehanlčni mlin, tovarna Jefiprenjfika In jesiha, trgovina ■ špeoerljo, žganjom, žitom, pridelki
in drvami
priporoča veliko znlogo svojih izđelkov: pšenično,   ajriovo,   ržeuo   in   komuno   uioko, Ješprcnj,  jcjšprenjček  in  pšeno9   najmofinejši   in najokusnejšt vJuskt kis in klsov cvet. Priporoča tuđi §l>ec«ri|Hko blugo, žgauje, špirit, suh« in ol|-nttte burve. Kupuje vse (lomače  prhlelke in priporoča mnogovrstna, zanesljivo Italjivn tieinona.  Ži-vinorejcem priporočam sad nj n uioktt »» iiviao, kor je ceneji in iadatneji kot druga sredstva.  (3—6) Zunanja naročila se hitro in natanćno izvrše.
Peregrin Kajzelj
Stari trg št 13        (6-6)
priporoča  slavnemu
občinstvu   in  preča
štiti duhovščini, svojo
bogato    zalogo   le-
stenaov,     oljnatih
podob, zrcal, kakor ^tudi vae v njegovo i   stroko spađajoče
predmete n. pr, stok-
leno, porcelannsto, bolo in rnjavo
prsteno blago, raz-
novrstne svetilnice viseče ia stoječe,
Hermnnove    bllshovne    sveillu'ce    i    prave
krogljnste cilindre ,,1'atent Marlan«', katere
luiani gumo Ja** v zalog! sa Kranjttko.
BflF* Prevzemara tuđi vsa stcklarska dela pri  stavbah ter    jamčim za solidno in točno postrežbo. "^0
62
RODOLJUB
Štev. 6
Igli. Faschinga udove
kljućavnićarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3
priporoča bogato svojo salogo fitedllnlh ognjUč solid-nega dela po najnižjih cenah in veprejoma tuđi vsakovrstna I                        t»tavl»ia*ka debi.                  (7—6)
^/tT Zunanja naročila izvršujejo se točno. ^M
Založba tovarne
pri
Franju Detter-ju v Ljubljani
na Starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu.
Ta se dobi-
vajo vsake ,vrste kmotlj-eki stroji, ka-kor tndi blagajni 09, varue pred tatom in
ognjem. P. n. gospodi* njain, Siviljam
krojafiem iu čevljarjem priporočam svojo iz vrstne
ftlvnlne  streje
^*   va.rx.ogo   cezieje,  rveg-o   d.r-a.^rc«đ.   ~W za katar« tuđi 5 l«t jamčim (garantiram).       (8-6) Popravila ievršujejo m pri meni točno in po ceni.
rokovičar in obvezarijar
Kongresni trg 7.  Ioubljana Kongresni trg 7.
Velika zaloga vseh
kirurgičnih obvez in kilnih pasov.
Velika izbira in zaloga vsakovrstnih. rokovic iz c. kr. pr. dvorne tovarne J. E. Zacbaria na Dana ji; zavratnikov, manšet, angleških in fran-coskih dišav, modercev itđ.     (4-G)
•Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunagska eesta
saloga                            (12—6)
špirita, igranja, špecerljskega blaga in barv.
fl3-6)
^L Mikusch^
•        torama tfežntto?     • 1 Ljubljana. Mestoi trg 15. |
Adolf Hauptmann
to vama,       (9-6) oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja
v Ljubljani, ob vogalu Eesljeve
ceste št. 41 v lastni hisi in filijala:
Slonove ulice št. 10—12.
„NARODNA TISKAflNA"
priporote p# nizfcej ceai
VIZITN1CE
▼ elegantnoj obliki.
Odlikovtn ▼ Trstu 1882. Srebrna svetinja.
Tovarna peči in gliiiastiti izdelkov
Ljubljana (Kranjsko).
Vsakovrstne peči po najnovejži konstrukciji, bele in barvane od najboljSega blaga, elegantne in cene.                        ^mm,
Cevi za dimnike natik z Vltrovim rav-nalcera.                                                     (14—6)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkve-nih stropih in okrajkib, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari.
Isd&ja ^orensko drnltrcK' v Idubjjtud.         Odgovorni urednik đr. Ivan Tavčar.         Tiska „NarodnajTiakarDa" v Ljubljani