Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. *
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedlcijajlv »Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 5o.
V Ljubljani, v četrtek 8. marca 1894.
Letnilt XXII.
Žalostne razmere.
Iz Prage, 4. marca.
S petardami pričenjam današnje svoje pismo. Dne 28. m. m. so zapazili nekateri, da v veži hiše svetovaclavske založnice nekaj tli. Takoj so poklicali redarje, ki so na prvi hip spoznali, da je petarda. Da se ni nič hudega zgodilo, je ta vzrok, da je bil stenj vlažen in je vsled tega že popred ugasnil. Zanimivo je, kako je bila petarda narejena. V steklenici je bilo 27» dekagrama smodnika, okoli in okoli se je nahajal mavec, v katerem so tičali žeblji, koščki železa in stekla. Vse je bilo ovito z žico in zavito v staro cuujo. Petarda je bila namenjena vredniku »večernih Novin", ki je tudi prejel pre-tilno pismo, v kojem se žuga, da bode celo poslopje zletelo v zrak, kadar se bode nahajalo notri mnogo „pitomych" (neumnih) Staročebov (pisatelj je menda mislil člane katoliške družbe), ako bode zoper anarhistično stranko kaj pisal. List je bil podpisan: Vlastimil (rodoljub), predsednik odbora delujočega rodoljubno-anarhističnega društva za Pragu' ii^ okolico. Tudi pošten rodoljub, kaj ne?
S petardami še nisem pri koncu. Nevarnejšo kot v Pragi so našli včeraj v Mladi Boleslavi pred vratmi dekanijske cerkve. Izdelana je bila na siičen način, samo mnogo več smodnika je bilo v njej, kajti tehtala je jedno kilo. Pa gotovo so se anarhisti neznansko jezili, ko ni i ta hotela ubogati ter se ni razpofila.
„Omladina" še zdaj straši. Nekateri obsojeni njeni člani so nameravali osrečiti s svojim pohodom
Plzen, in kot naznanilo ujihovega prihoda so bili orli na poštnih pisemskih nabiralnicah prelepljeni z listki: „At' žije Omladina!" To je bilo v Plznu. V Pragi se je pa dognalo, da so se omladinske ideje vrinile tudi med dijake na srednjih šolah; z nekaterimi se bode pričela sodnijska obravnava. To in sploh prečudno in izgredno vedenje srednješolske mladine praške je prisililo vsa vodstva omenjenih učilišč, da morajo dijaki naznaniti profesorjem vse časnike, katere prebirajo. Bode li to pomagalo, je še vprašanje, morda bi koristilo bolj strožje nadzorovanje dijakov in kaka disciplinarna preiskava, a tako stroga bi morala biti, kakor je bila ona na vaši gimnaziji, kakor ste v »Slovencu" pred kratkim poročali.
Prekrasno razmerje vlada tudi na medicinskem oddelku našega češkega vseučilišča. Pristaš staro-češke stranke ali Član akademičnega društva in društva »Arnošta" iz Pardubic se skoraj v učnih sobanah prikazati ne sme, drugače je takoj na najsurovejši način zasramovan. To je okusil medi-ciiifcc Mastnj, ki je bi! oč!- svojih tovarišev napaden, kakor hitro se je prikazal v učilni sobi. Moral jo je precej zapustiti, in je prisiljen sedaj vpisati se v nemško vseučilišče, če hoče svoje študije nadaljevati. Omenjeno »jedrnato" postopanje vseučiliščnikov je tudi odgovor na razglas akademičnega senata, kakor ga je bil sedanji vodja dr. Pr. Ks. Krystufek izdal. V njem povdarja, da nimajo dijaki pravice odločevati, kdo sme ali ne sme obi-skavati predavanja, to je skrb senata, ki bode gledal na to, da se enaki izgredi, pred kojimi svari vse
vseučiliščnike, ponavljali ne bodo. Nihče se ne bode čudil potemtakem, da vprašujejo skrbni očetje, ali naj bi poslali svoje sinove v Prago na univerzo ali kam drugam. Take reči se godijo sedaj, ko je neki kolovodja mladočeške stranke se izrazil »o nadšen&n (navdušenem) klidu" (miru), ki vlada na Češkem. Lep mir je to! Ob jednem je to obnašanje akademikov tudi dodatek k boju radi katoliškega vseučilišča na Moravskem, ki bi bilo zares nujno potrebno.
Mladočeška stranka čuti potrebo denarne pomoči za boljšo organizacijo. Pred kratkim se je vršilo zborovanje mladočeškega političnega društva v Chrudimu. Poslanec Blažek je svojim krotkim in dobrim poslušalcem toplo priporočal, naj bi med seboj v prospeh stranke denarje nabirali. Več ne zahteva od vsakega somišljenika, kakor da bi pripo-magali z jednim krajcarjem na teden. Skromnost njegovo mora vsak občudovati. Denarjev je neki potreba za razne tiskovine. Da bi njegove besede vsem bolj globoko v srce segle in jih tedaj za požrtvovalnost vnele, se sklicuje, kako so preganjani oni in mladina, misli na »Omladino". Po njegovem mnenju pomeni »Omladina" mlade ljudi, kakor je tiskano v Ottovem naučnem slovarju v drugem zvezku. Več pa sloveči gospod poslanec o tem žalostnem društvu ni hotel govoriti.
Morda je treba denarne pomoči demonstrantom in razsajajočim vseučiliščnikom, vsaj bi podporo zaslužili, priznanja in odobravanja od kolovodij imajo že itak zadosti, in preganjani so tudi, če od drugod ne, pa vsaj od akademičnega senata.
LISTEK
Haydnov orator: Stvarjenje.
»Glasbena Matica", ki nam je lani priredila divni Dvorakov »Stabat Mater", podati nam hoče letos klasičen umotvor, H«ydnov orator „Stvarjenje". Kakor lani, hočemo tudi letos že naprej baviti se 8 tem delom in ga na drobno raztelesiti, da bo našemu umu bolj pristopno, in da bo duševen užitek pri koncertu tem veči.
H ydn (roj. 1732) je zložil »Stvarj. nje" v svojem 65. letu s takim ogrnem, kakor se komaj na-haia v mladeniških prsih. On sam je večkrat vodil to delo v koncertih iu poslušalci so bili dostikrat giujeni do solz. Haydn sam pravi, da ui v «tanu popisati občutkov, ki so ga navda|ali, kadarkoli se je izvršitev njegovega or»tori|a lepo obnesla in je občiustvo pazno iu mirno poslušalo, kakor v ceikvi. »ZdaiCi", pravi sam, .me |e mraz spr. letel po celem telesu, kmalu zopet me je napala grozna vročina iu bal seru s«, da me zadene kap*. — Iu koliko je bila njegova duša p.izadeta pri tem delu, povzamemo zopet iz njegovih besed: »Nikoli nisem bil toli pobožen, nego v dobi, ko sem delal na „SlVarjeniUu. Vsaki dan sem puklekuil in prosil Boga, da mi da srečno z r iu t<> delo". Vidi se, da mu |e bilo „Stv.rienje- trena zadeva. H y,in j« bil sploh otroško pobožen >n ver«n. Giulji.o je kar se čila o niem. »K-vdar n u sk>ad>ii|e ui šlo prav od rok, vzel je rozui venec v roko korakal ž njun po sobi iu m<>lil ue«>'li»- A > ■ mari i iu prišle-o zopet nove misli.
Vendar preidimo k stvari sami. Pri »Stvarjenju* sodeluje veliki orkester, mešan zbor in pet solistov: dva soprana, en tenor in dva basa. Orator se deli v tri velike oddelke. Snov je vzeta iz 1. poglavja sv. pisma starega veka. Gabrijel, Urijel in Rafael recitujejo v presledkih kratko pripoved sv. pisma o stvarjenju sveta, iz katere zvemo le to, kar je vedeti neobhodno potrebno. Radovednost naša se nikakor ne napase z biblijskim tekstom. Ostalo je tedaj fantaziji, filozofiji, naravoslovnim vednostim prilike dovolj, da obdado to okostje vsaka po svoje. Največ poiia pa ima pesništvo, polja celo hvaležnega, kakor se bomo kmalu prepričali iz Haydnovega „Stvar-jenja".
Bog je svet ustvaril v šestih dneh, sedmi dan je počival. Kakšni so bili ti šesteri dnevi, (Hexae-meron), prosto je o tem misliti. Mogoče, da so bili natomi dnevi, mogoče, da so bile celo dobe pre-ustvarjanja, saj »pred Bogom je 1000 let, kakor en dan" . . . Glavna dogma je, da je Bog svet iz niča ustvaril. — Naš umotvor si je postavil nalogo, da podii v glasih, melodijah in harmonijah razne tvorbe.
I. Del.
S t. 1. Reci tat i v in zbor.
Coli orkester prične z enim samim glasom C v vseh oktavah, kateri C je neizmerno potegnjen. S tem hoče umetnik izraziti grozno puščobo in praznoto, katera je vladala nad brezdnom potem, ko je bil Bog iz niča ustvaril nebo in zemljo. Tedaj prično goslarji z zamolklim glasom — imajo namreč sordine na sedlih — v temnem C-mol. Celi
stavek (74 taktov) nima ne enega jasnega akorda, same dissonance, vedno menjajoči se ritmus; sem-tertje se bas v trijolah hitro dviga kvišku, parkrat se vijolina naglo vspne, kakor bi se sopari in megle dvigale navzgor; teženje na zgoraj, druženje in ločitev prvin, boji elementov, pok in stok, hlepenje po redu. Vse to je izvrstuo izraženo. Sedaj nastopi Rafael (basist) in v recitativu pove 1. vrsto sv. pisma: V začetku je ustvaril Bog nebo iu zemljo ... Zdajci se spremeni situacija. Goslarji nastopijo v plavajočem ritmu pianissimo in zbor angeljev pripo-veda v priprostih akordih, da se je »duh božji razprostiral nad vodami. Dejal je Bog: Naj bode svit — in bil je svit. Na zadnji zlog svit udari celi orkester c-dur akord v nepopisnem blišču, ki ima označiti veselje radi svetlobe, ki je sedaj nastopila po vesmiru. Slavno občinstvo opozarjam na to mesto, in upam, da pritrdi Haydnu, ki je baje rekel, da mu je ta misel prišla iz neba.
S t. 2. Arija z zborom. Uriel (tenor).
Uriel popisuje beg nočnih temin, ki se umikajo dnevu in roj peklenskih duhov beži v globočine brezdna. Izvrstno je slikan beg temin, zlasti pa beg peklenskih duhov navzdol; kromatičue skale se drvijo druga za drugo od g-h doli v živem tempo. Zbor pa izraža obupnost, srd, plahoto zavrženih duhov v fugi, ki se giblje v neznansko energičnih, djal bi srditih, kromatičuih postopih, ki se kmalu izožijo (Engfiihrung) in končajo z unisono-postopom navzdol e-ca-e: Plahota spremljuje njih propast. 1. vijolina v treh taktih nakrat spremeni položaj: Odpre se novi svet na božj i
ly U. r\
Sedaj pa še nekaj veselejšega. Katoliško socijalne gibanje se močno razširja na Češkem in Mo-ravskem. Pred dvema letoma je bilo v čeških kro-novinah samo 50 katoliško • soeijalnih družb, sedaj jih je pa že 130. Da je to internacijonali grozen trn v peti, je umevno, in zato so njeni lističi polni psovk in jeze proti duhovščini in katoliškim delavcem.
Politični pregled.
V Lju bljani, 8. marca.
Civilni zakon na Ogerskem. Nad 50 govornikov je vže govorilo o civilnem zakonu v zbornici poslancev in kacih 40 je še uglašenih za generalno debato. Misli se vendar, da bode ta teden vže generalna debata končana, ker se baje misli več govornikov dati izbrisati. Znani Helfy se je izrekel seveda za civilni zakon vže zaradi tega, ker je Kossuth za civilni zakon. Po njegovem mnenju se ni bati, da se ne bodo dobili za to sposobni organi, ker so se dobili tudi v Italiji, kjer je bila omika ob uvedenji civilnega zakona še manja, nego je na Ogerskem. Dobro je pa govoril Ludevik Bartok proti civilnemu zakonu. Vladi on ne zaupa. Pomisliti je pa, kaj je Rim vže storil za Ogersko. Samo zaradi-tega, da pokažemo svojo moč, še ne smemo žaliti verskega čuvstva. Večno mesto ni tako črno, kakor se slika. Celo Atila je pijazno pozdravil pred Bimom služalnika božjega. Papeži in škofje so v najhujših časih podpirali Ogersko. Ta govor liberalcem ni kaj ugajal, ker resnice ne marajo slišati.
Židje ovira rusko-nemški trgovski pogodbi. Protisemitje bi glasovali za trgovsko pogodbo z Eusijo, da se ne boje, da se bodo pa v tem ruski židje v večji meri naseljevali v Nemčiji. Vlada skuša te pomisleke pregnati s tem, da Nemčija tudi v bodoče si obdrži pravico, da sme iztirati nepo-voljne osebe. Protisemitje pa nimajo upanja, da bi vlada z vso strogostjo upotrebljevala pravico iz-tiranje proti Židom. Zidje imajo povsod velik vpliv in se zatorej proti njim ne bode tako postopalo, kakor se proti Poljakom. Priznati moramo, da imajo prav, ako so previdni, kajti Žida se nikoli ne moreš dovolj varovati. Sprva bodo prihajali po kupčiji v Nemčijo, potem se bodo pa ondu naselili. O saj tudi vedno po malem prihajajo iz Rusije v Galicijo in pa na Ogersko.
Novo angleško ministerstvo. V Parizu niso posebno veseli premembe ministerstva v Angliji. Gladstone je bil precej prijazen Franciji, ali lord Roseberj je poznan kot prijatelj trodržavno zveze. Tudi novi minister unanjih stvarij je precej naklonjen trodržavni zvezi. Po našem mnenju se pa angleška vnanja politika dosti ne bode izpremenila. Angleži vedno gledajo, da se preveč ne zamotajo v
glas. Kontrast s prejšno obupnostjo se slika v pri-prosti lepoti homofonije, katero krasijo v vijolini kontrapuuktične, spremljevalne, melodične figure.
S t. 3. Reci ta t i v.
Rafael (Baos) opisuje stvarjenje nebeškega svoda, ločitev voda nad in pod svodom. Potem : In silni so besneli viharji, Kot pleve pred vetrom bežali oblaki, Zrak sekali ognjeni so bliski, Strašno butali so gromi okrog. Nastali iz vod na glas njegov Vse oživljajoči dež, Pogubonosna je toča In lahki, koenjati sneg.
Menim, da najbolje označim glasbo tega stavka, če jo imenujem onomatopoetično, ker podaja nam v natorncm posnetku vihar, z živahno ritmiko ; beg oblakov z urnimi skalami gori in doli, bliske v tiho padajočih vijolinskih figurah, grom z vedno rastočim bobnanjem na pavkah; oživljajoči dež z nežnimi, stakatiranimi vijolinskimi postopi v trijolah, blago-dejnost dežja pa v mirnem, blagodejnem akordu; točo v divjih figurah lomljenega, zmanjšanega sept-akorda; sneg z visečim ritmom, padajočo melodijo, katere posebno značilo je, da se giblje v stakatiranih osminkah samo na drugo polovico vdarca, prva polovica je pavza. Umetnik nam slika v tem stavku mnogotere natorne prikazni, a tako živo in tako naglo, da je vsa slikarija gotova v 3—4 taktih.
S t. 4. S o 1 o in zbor.
Veseli zbor nebeščanov strmeč gleda čuda druzega dne in jih, menjaje se s Sopran-Solo proslavlja v enotnem e-duru. Dve mesti sta vredni posebne
evropska vprašanja. Da kake vojske najbrž kmalu ne pride, da bi bila Anglija morda prisiljena odločiti se na kako stran. Anglija je trgovska država in jej je največ na tem, da se ohrani mir. Nova vlada bode torej ravno tako kakor prejšnja pred vsem delala za ohranjenje evropskega miru. Ce je Francozom na tem, da se mir ohrani, nimajo najmanjšega povoda biti vznemirjeni, zaradi premembe vlade v Angliji. Sicer je pa vnanja politika dosedaj odločeval le lord Roseberj, ne pa Gladstone, ki se je le bolj zanimal za notranja vprašanja.
Španija in Maroko. Razpor mej Španijo in Marokom je popolnoma poravnan. Spanjski odposlanec se je dogovoril s sultanom, da se kaznujejo prouzročitelji nemirov pri Melilli deloma s smrtjo, deloma z ječo, da se 500 metrov na široko raztegne nevtralni pas in vse naselbine na tej zemlji odpravijo. Maročani plačajo 20 milijonov odškodnine. Kraj Morobit v centralnem pasu sicer ostane, ali se obda z zidovi. Romanja se tja ustavijo, izjemši nekatere praznike. V Fezu in Marakešu se osnujeta španjska konzulata. Na meji melillski bode sultan vzdrževal posadko 400 vojakov, ki bode skrbela za red. Ozemlje mej Mellilo in Alhucemasum, se podredi le jednemu paši. Za slučaj, ko bi Maročani ne plačali odškodnine, so pa Španiji zagotovljeni dohodki iz štirih carin. Na papirju je stvar vrejena. Preteklo bode pa še nekaj časa, predno bode pa v dejanju. Maroški prebivalski okraj Melille se bodo javaline z lepa udali v to, kar sta se sultan in španjski odposlanec dogovorila.
Razgled po slovanskem svetu.
Svetozar Hurban Vajanaky.
Nad Tatru sa blyska, Hromy divo bijti — Nebojte se bratia Ver sa ony ztratia — Slovaci ožiju! . , .
Nad Ogersko se zbirajo v poslednji ddbi vedno bolj črni in pogubonosni oblaki in strašna nevihta ni daleč. Ko grom odmeva med vsem mažarskim narodom, ako se drznejo na Ogerskem Slovaki ali Rumunci oglašati za svoja prava, katera so za vsaki narod na svetu posvečena po božjih zakonih in katera imajo varovati i človeški zakoni. Vsi smo bratje med seboj, vsi smo otroci jednega Očeta, ki stoluje v nebesih. A Mažari nočejo poznati tega bratovstva nasproti Slovakom, Rumuucem in deloma Nemcem, bivajočim na Ogerskem.
»Rumunci in Slovaki morajo postati Mažari, morajo biti pomažareni!" To geslo izvaja se brez-ozirno na Slovakih in Rumuncih proti vsem božjim in človeškim zakonom. Slovaškim roditeljem izvabili so Mažari na stotine in stotine nedoletnih otrok od 6 do 12 let, in s podlimi obljubami, da bodo ti otroci z mažarskimi novci dobro preskrbljeni za
pozornosti: Glasno iz čistih grl oglaša Bogu se čast. Prvič se dvigne Sopran na visoki g, ustraja na njem, zbor pa priklada v priprostih, vendar živih akordih natoniki in dominanti. V drugo pa drkne Sopran pri istem mestu kakor raketa kvišku do visocega e, zbor istotako priklada.
Št. 5. Reci ta ti v.
Ločitev suhe zemlje od voda.
S t. 6. Arija. Rafael (bas).
Orkester slika nemirno gibanje vodd 2. vijo-lina, kateri se pozneje pridruži vijola in celo, postopa v hitrem toku (allegro assai) v samih šest-najstinkah v d-mol, štiri tone navzdol in k večjemu osem tonov navzgor; 1. vijolina pa markuje melodijo, plavajoč visoko nad vodami. — Spev le-ta je jako priljubljen bas-solo, poln efekta, moduluje iz d-mol preko es-dur v dominanto d-mela nazaj. Posebno značilna mesta so: Iz vode stopa vrh gora, katero stopanje je čntno po krepkih nastopih vedno višji. — Nakrat postane spev mirneji, raztegnjen: Na daleč steza se ravan, in v prekrasni sekvenci se izraža vijenje: In veletok po nji se vije,
Tiho žuboreči pa Namaka dol potok mir4n.
Mirni, široki akordi vijoline pa ljubko žuborijo v osminskih trijolah.
St. 7. Recitativ. — St. 8. Arija. Gabrijel (sopran).
Ta spev je jedna najslavnejših sopran-arij v E-dur, pravi prototip klasične arije, katero opisati ni mi dano, njo moramo le slišati.
daljno življenje, odveli so jih v južne kraje Ogerske in kaj se je ondi dogajalo z ubogimi otročiči, to je vedel skoro Bog sam.
Toda zvedel je o tem tudi svet, ozn&Bjali so lani novice po vsej Evropi in Ameriki, da, javljali so to i mažarski listi, seveda ne pravično in resnično. Iz liptavskega, trenčiuskega in nitranskega kraja odvedeni so bili slovaški otroci v povsem ma-žarske pokrajine, kjer 80 jih Mažari vzeli bodi si v delo ali v službo. Usoda teh otrok bila je tožna. Nekateri so bedno poginili, nekateri so se zopet srečno vrnili domov v pomilovanja vrednem stanju, drugi so postali zopet vlačugarji, in kateri so ostali v tujem kraju, bili so pomažareni. Da, nekoč je vstavil neki Križan celo trumo tacih na tuje odvedenih, lakote plakajočih otrok na kolodvoru v De-brečinu, kjer se jih je morala usmiliti gosposka, da niso pomrli — lakote 1
Taki dogodjaji bili so dovoljeni v našem „pro-svetljenem" devetnajstem stoletju! Strašna ta istina in mnoga druga nasilstva iu krutosti mažarske prodrle so v javnost osobito vsled zasluge jednega prvih slovaških pisateljev in rodoljubov: Svetozara Hurbana Vajanskega.
Svetozar Hurban Vajansk^ se je porodil leta 1847 dne 16. januvarija v Hlubskem v nitranski stolici. Njega oče je bil dr. Miloslav Hurban, pro-sluli slovaški rodoljub in pisatelj. Hurban Vajansky se je šolal na gimnaziji na Nemškem v Stendalu (Altmark), potem je študiral pravo v Požunu in v Pešti. Dostavši odvetniški izpit nastanil se je v Ogerski Skalici. Bosanska okupacija gaje odvela odvetniškemu poslovanju in po okupaciji se je posvetil pred vsem „N&rodnim Novin&m" do današnjega dne
Svetozar Hurban Vajansky je najimenitnejši pesnik Slovakov. Izdal je zbrane pesmi pod zaglav-jem „Tatry a mofe", v Pragi pa prekrasne pesmi „Z pod jarma" v „Poetickych Besediich". Poleg tega je še mnogo njega pesnij objavljenih po raznih slovaških listih. Izdal je tudi dva zvezka po-vestij pod naslovom: „Besedyadumy" in najnovejši dični roman: „Suchd ratolest".
Glavno polje pisateljskega delovanja Vajanskega so njega „N4rodni Noviny", v katerih so zlasti njega uvodni članki ali vednostne razprave jako jedrnate in trajne vrednosti. Toda časnikarstvo bilo je Vajanskemu usodno.
Dne 8. septembra leta 1892 hoteli so hvaležni Slovaki na grobišču v Hlubskem odkrili spomenik očetu Vajanskega, dr. Mib. Hurbanu, ki je umrl leta 1888. Mažarska policija se je bala te „vseslo-vanske" slavnosti, kajti pokojni dr. Hurban je bil kot velik slovaški rodoljub in pisatelj trn v peti ter je prepovedala vstop na grobišče, da, cel6 rajnega rodbini; orožniki so ljudstvo razganjali z bodali. To počenjanje mažarskega nasilstva in pritisek v posled-
St. 9. Recitativ. — St. 10. Zbor.
V tem zboru se Haydn bliža Handelnu po plastiki svojih tem in mogočnosti zborove skladbe. V osmem taktu že prične s fugo 1 On je nebesa in zemlje s čarobno krasoto odel. Dux nastopi v markantnih nastopih najprej v basn, potem v altu, comes (odgovor) v tenoru in sopranu. Sploh je to pravilna fuga za petje, pravi vzor pevskih fug. Proti koncu nastopi homofonija v d-dur, slednjič elegantna koloratura v vseh glasih, raz-ven alta.
Št. 11. in 12. Recitativ. Uriel (tenor).
Iz najnežnejšega pp v vijolini in flavti, katerima se polagoma pridružujejo vsi inštrumenti v vedno rastoči moči, se razvija forte do sijajnega fortissimo v 10. taktu. Popisuje se namreč prvi vzhod solnca četrti dan, popisuje in slika ob jed-nem. Temu nasproti se v počasnem tempo, v plazečem nastopu, pričenši v kontrabasu v nizki legi slika lunin vzbod.
Počasi gre srebrni mesec svojo pot In v tiho grd noč.
Št. 13. Zbor in soli.
Znani zbor:
Nebesje oznanja mogočnost božjo.
Veličasten slavospev Bogu, v katerem kontra-stuje popis teme in svitlobe. Konča s fugo, katera se odlikuje s krepkimi tarnati.
II. Del.
št. 14. Recitativ. — St. 15. S o p ra n - ari j a.
Dolga predigra, ki pripravlja idile, katera ima zdajci nastopiti. Arija se zopet ne da opisati, ona je
njih letih nad Sloraki opisal je Vajansky t „Nar. Not." in iz teh so se ti nečloveški čini širili po vseh listih.
Zbog tega članka bil je Vajansky od porotnikov (mažarskih) v Požunu dne 17. decembra leta 1892 na jedno leto državnega zapora, v globo 500 gld. in k nagradi sodnih troškov 257 gld. 50 kr.
„Nad Tatru se blysk&" — in jeden tak blisk mažarske zlobe oplazil je prvega slovaškega rodoljuba, Svetozara Hurbana Vajanskega. Toda teh strel „nebojte sa bratia, ver sa ony ztratia (zgubd) — Slov&ci ožijul" — Da, ta strela, ki je zadela Vajanskega, posvetila je zajedno vsemu svetu vsa ta mažarska nasilstva in neverojetna rovauja Mažarov v nemažarskih krajih, zlasti slovaških. Obsodivsi Vajanskega, obsodil je mažarski narod povsem sam sebe!
Vajansky je bil minoli teden odpuščen iz sze-gedinskega zapora in se je vrnil preko Pešte v Sv. Martin. Na peštanskem kolodvoru so ga pričakovali Slovaki, Cehi in Jugoslovani ter mu navdušeno klicali: „Na zdar!" in „Živiol" Soprogi njegovi so poklonili prelep šopek iz rudečih nageljnov. V hotelu .Evropa" so prijatelji priredili njemu na čast veliko gostijo, pri koji je Hurban ostro govoril zoper Mažare, osobito zoper cerkveno-poli-tiške predloge, katere so, kakor je povdar-jal, naperjene v iztrebljenje slovaškega naroda!
V turčanskem Sv. Martinu bila je pa v nedeljo, kamer je dospel Vajansky, prava slavnost slovaškega ljudstva.
Pravični Bog še vedno vlada, k Njemu puhte prošnje naše in tožbe naših stiskanih bratov Slovakov že mnogo let. On jih bo izvestno uslišal, On bo pomagal podjarmljenim do pravice in pravičnosti — do bi se to zgodilo skoro! Morda bo trebalo še marsikatere žrtve, še marsikatero plemenito srce bo krvavelo za stiskani narod — pri nas Slovanih ni to skoro inače možno — toda spomin na take može, kakor je Svetozar Hurban Vajansky, na može, ki so se žrtvovali za ljubljeui narod svoj, hvaležen spomin na take čiste značaje ne izgine nikdar iz spomina narodu I_
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. marca.
(Občni zbor „Vzajemno-podpornega društva") vršil se je sinoči ob 7. uri v rokodelskem domu. Iz poročila povzamemo, da je mlado društvo precej v prvem letu prav krepko se razvijalo. Prvi odsek je pričel svoje delovanje s 1. februvarijem 1893 ter letni račun vsled ravnateijskega sklepa završil
absolutnega muzikaličnega značaja. Opisuje ponosno dviganje orla na krepkem krilu, škrjanca pesem, gruljenje golobje v nežnih, topečih trilerjih, in slavca sladko grlo v bogatih muzkaličnih okraskih (Doppelschlag. Vorschlag).
Št. 16. Reci ta ti v. Rafael (bas).
Bog da stvarem blagoslov:
Bodite plodne, množite se!
Takoj v 5. taktu uastopi v „poco adagio" nenavadna resnoba, igrata samo dve vijoli in dva cello v d-tnolu. Pazen poslušaltc vskliknil bo pri tem delu: D«i, tako govori Gospod, to je glas božji!
St. 17. Recitativ. — St. 18. Trospev. (Gabrijel, Urijel, Rafael.)
Idila se spleta naprej. Opisuje se krasota zemlje, življenje v zraku med rojem radostnih ptičev, v vodi med zarodom rib. Kar pevec poje, to slika orkester, zdaj v malih figurah flavte in vijoline, zdaj v nizkih figurah kontrabasa, ki izraža valenje morskega velikana na dnu morja. — A ko naštevajo razna božja drla in stvari, naenkrat obstanejo in vprašajo: Kdo znaj za dela vsa, o Bog? Kdo njih število znaj? Kdo ? Kdo ? Ne vprašajmo po njih številu, ne zvemo ga nikdar. Ne preostaja nam druzega, ko spozuati božjo moč in jo slaviti:
Gospoda moč velika je In večna bo mu čast!
Tercet z zborom v 6glasnem stavku.
S t. 2 0. Recitativ. — S t. 21. Recitativ (Rafael-bas).
Popis živalskega življenja, tuljenje leva, kretanje tigra, jelena. Glasba lovska v znanem */8 taktu, primeri Weber|evega ,,Strelca". Življenje mirne črede, katero označuje flavta v pastirskem načinu.
31. decembra za dobo 11 mesecev. V tej dobil bil je denarni promet ta-le: Račun hranilnih vlog znaša 81.268 gld. 37 kr.; deležne vloge 21.916 gld. 50 kr.; predujemov je bilo dovoljenih in izplačanih 95.960 gld. Blagajnični promet dosegel je skupno svoto 260.726 gld. 20 kr. Za dobo 11 mesecev je to res nepričakovano lep vspeh.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Val. Bernik na župnijo Holmec.
(Iz Celovca), dn4 7. marca: Imamo i tu resni postni čas in tudi po celovških cerkvah se opravljajo običajne postne pobožnosti! Ogromna večina naših „biedere" Celovčauov pa prepušča post z njegovimi pobožnostmi z lahko vestjo onemu delu človeške družbe, kateremu pravijo „misera tribuens plebs". Le-ti naj si v cerkvah, ako jim drago, iščejo tolažbe zoper neugodnosti in težave vsakdanjega življenja. Kar jih je .boljših", jim je vse to -- deveta briga, prva stvar pa tudi sredi posta ples in razkošne veselice. Minolo nedeljo so plesali kar na treh mestih in z velikimi lepaki po vseh voglih vabili na — plesi! Visoka celovška gospoda je napravila pod protektoratom žlahtne gospd Ide pl. Schmidt-Zabierovv, soproge našega g. deželnega predsednika in znane pokroviteljice protestantskih dijakonis v celovški bolnišnici, v hdtelu „Karntner-hofu velikansko veselico in maškerado „Markt und Kirchtag in Heiligenblut", pri kateri je sodeloval „cvet" celovške aristokracije in nemštva. Kajpak se se je tudi plesalo! Tukajšnji listi objavljajo dolge popise slavnosti in imenike oseb, ki so se zanjo trudile in vsega veselja kar ne morejo prehvaliti. Pravijo, da takega užitka še niso imeli Oelovčani, nego zadnjo nedeljo; seve prepovedan sad vedno ugaja! A kaj si misli delujoče ljudstvo, ko bere, kako se prirejajo take razkošne veselice sredi posta, da se za take ničnosti porabijo kar tisočaki, med tem ko ono vkljubu težkemu delu strada kruha?! Samo priprave za slavnost so stale menda 3000 gld., koliko se je porabilo tisti dan, kajpak ni znano! — Ali se tako misli rešiti od „višje" strani — soci-jalno vprašanje? Vsekako čudno je pa to: Od iste strani, ki je protežirala tudi to razkošno podjetje, se očita onim, ki poučujejo ljudstvo, da ima i ono pravice, zlasti pravico do vsakdanjega kruha in do dela, da — .hujskajo" reveže proti bogatinom !! Označujejo se kratkomalo kot .helzer-ji"' ! Komen-tara ni treba!	—m—.
(Umrl) je dne 5. marca v Lipaljivasi na Koroškem č. g. Jakob Papler, vpokojeni duhovnik. Porodil se je dne 18. junija 1844 v Mošnjah na Kranjskem, bil v mašnika posvečen dne 20. julija 1873. N. v m. p.!
Žuželke in golazen, ki se vije po tleh, znači cello, vijola in bas v dolgih vijočih se potezah.
Št. 2 2. Arij a (Rafael).
Priljubljena točka za bas. Inštrumentacija slika blišč zemlje s posebnim nastopom trobil. A bilo ni končano vse Ustvaril Bog Se bitja ni, Da zrlo njega dela bi, Slavilo njega bi dobrot.
St. 23. Urijel (Stvarjenje človeka.)
Št. 2 4. Arija (U r i j el.)
Ena najlepših arij za tenor, katera ima proslaviti na plemenit način stvarjenje človeka. V drugi kitici slavi kralji, prirode gospodarja v moškem značaju, v tretji ženo v mehkem nežnem značaju. S t. 2 5. Recitativ.
S t. 2 6. Zbor nebeščanov nekoliko f ugi r a n.
S t. 2 7. Trospev, ki je prav za prav srednji stavek dolzega zbora.
Rafael izraža v trijolah, s tresočim ritmom strah pred Bogom:
Oče odvračaš svoj obraz Vse trese se, otrpne vse.
S t. 2 8. Zbor, Prava dvojna fuga.
m. Del.
V uvodu označuje orkester jutro; tri flavte izvajajo spev in harmonijo, spremljajo jih goslarji v picikiranih akordih.
S t. 2 9. B e c i t a t i v.
S t. 3 0. Dfospev in zbor.
Oba proslavljata Boga in mu izražata zahvalo za stvarjenje ter v svojih spevih opevata kras zemlje in udanost Bogu. Vrhunec poezije. Zadnji zbor postane kontrapunktičen. Velikansk je vtis Nebo in zemlja moli Te Častimo Te na vekomaj!
(Laško vseučilišče v Trstu.) Vža nekaj mesecev se razpravlja po laških časopisih zadeva laškega vseučilišča v Trstu. Lahi hočejo po sili jahati Primorsko. Prej bodo dobili Lahi vseučilišče v Trstu, ko Slovenci toliko zaman beračene slovenske ljudske šole v Trstu in v Gorici.
(Misijon v Novi Oselici.) Poroča se nam : Sveti misijon se je kaj lepo obhajal v župniji novoose-liški od 2. do 3. nedelje v postu. Izvrstne govore poslušali so vsi domači, kakor tudi drugi sem došli od raznih krajev, s posebnim zanimanjem. Cerkev je bila vsak dan polna poslušalcev do zadnjega ko-tiča. Da se je ljudstvo zbiralo v tako obilnem številu, je mnogo pripomoglo tudi lepo ugodno vreme, katerega nam je dal Bog ves misijonski čas. Teško smo pričakovali lepega časa sv. misijona, kateri bode ostal vsakemu r veselem spominu. Radi tega si pa tudi župijani štejemo v prijetno dolžnost, zahvaliti se tem potom preč. g. misijonarjem, gospodu Urbanu Nežmahu, Al. Pogorelcu in Mih. Klančniku za njihov trud, katerega so imeli z nami, Bog povrni jim obilno! Najslavnejši bil je zadnji dan, v nedeljo, procesija s svetim misi)onskim križem. Koliko ljudstva! vsak se je moral čuditi. Kaj tacega ni kmalu v naših hribih. Pričujočih je bilo sedem duhovnikov; zraven g. misijonarjev so bili še pre-častiti g. župnik starooseliški in preč. g. vikarija goriška, otaleški in novaški. Hvala blagim gospodom in prijaznim sosedom ! Preč. gg. misijonarji so šli od nas gotovo z najboljšimi spomini in enako smo se tudi mi ločili od njih. Bog daj, da bi jih zopet kedaj imeli v svojej sredi, kajti kaka sreča in za-dovoljnost bivati s tako prijaznimi in pobožnimi možmi.
(Slike sv. Križevega pota v Podgori.) Iz Gorice. Pred dvema tednoma bila je ua razgled 8. postaja sv. križevega pota v vikarijski cerkvi podgorski na Goriškem. Podgorci so bili zadovoljni s sliko, ter izrekli, naj zvrši g. J. Gosar, akademični slikar v Gorici, iz čegar spretne roke je bila osma postaja, še ostalih 13 slik. Zatem sta se pogodila pretečeni teden č. g. Golob, vikar podgorski, in g. Klančič, župan, z slikarjem za čas in ceno. — Pri istem g. slikarju naročil je preč. g. B. Grča, župnik šem-paški, sliko sv. Roka za šempaško župnijsko cerkev.
(Samomor.) V Romansu (Goriško) obesil se je v soboto 65 let star kmet pri postelji. Malo poprej je kupil sam za 7 kr. vrvi.
(Koroška hranilnica v Celovcu) je imela leta 1893 14 365.161 gld. 96 kr. denarnega prometa. Bilanca kaže glavnih zakladov 18,176.651 gld. 68 kr., rezervnih 2,440.693 gld. 26 kr., vkup 20617.344 gld. 94 kr. Za podpore se je razdelilo 79210 gld. Pri
Poslušaje to glasbo, zdi se, kakor bi videl, da Adam in Eva padeta pred Bogom na kolena. Št. 81.
Adam nagovori Evo, naj ga posluša in hodi po njegovih navodilih. Eva mu obljubuje slušati njegove želje.
Št. 3 2. D v o s p e v.
V	njem se slika pristna ljubezen med Adamom in Evo.
Št. 3 3. Recitativ.
O srečen par, ostani srečen ti, če slepa strast ne bode si želela nedopustne lasti in večje vede, kakor sme!
Št. 3 4. Končni zbor in soli.
V	pričetku veličasten koral, potem dvojna fuga, popolnoma izdelana, zopet vzor pristne pevske fuge. Konec unisono; vsi glasovi izražajo glavni motiv.
Ta zbor je najtežji, koloratura velikanska.
* *
*
Ni mogoče, da bi vse točke opisal z isto natančnostjo, trebalo bi mnogo časa in prostora. Upam pa, da pripomorem s tem nekoliko do večjega razuma skladbe. Nadejati se nam je potemtakem izrednega, plemenitega vžitka.
Zbor obsega 180 pevcev in pevk, zbor Glasbene Matice in šolski zbor. Sodelujejo tudi gospica Leščinska in gosp. Vašiček od dramatičnega društva in g. Rasinger, znana izvrstna pevska moč. Orkester broji 50 mož.
Upati je, da bode zanimanje slavnega občinstva enako, kakor lani, če ne večje; saj je pa tudi treba da se v sedanjih, na idealih tako bornih časih glasbeni zavodi odlikujejo s tako izbornimi proizvodi. Daj Bog srečo in blagoslov za vspešno izvršitev blagega umotvora.	P. H.
zadnjem občnem zboru se je dovolilo podpor vkupe 58560 gld. Nekoliko se je dalo tudi kat. dobrodelnim društvom in za popravo farne cerkve v Celovcu 3000 gld.
(Tatvina.) V ponedeljek po noči vlomili so neznani tatovi v Gorici pri Mostu v prodajalnico jestvin dedičev Kristjana Sirka in odnesli vsakovrstnih jestvin pa denarja k sreči v malej vrednosti.
(Prevzetje lekarne.) Včerajšnjo notico pod tem naslovom popravljamo s tem, da dotična kupna pogodba ni že zdaj veljavna, ker je glasom najemne pogodbe do 1. julija 1899 jedini opravičeni najemnik te lekarne g. Ludovik Groetschel, lekarnar pri »Mariji Pomagaj" v Ljubljani.
(Na graški tehniki) prične se predavanje ob pričetku poletnega poluletja. Preiskava, ki se je v tej aferi vršila pri ministerstvu za nauk in prosveto, dognala je, da brošurica, ki se je izdala, in ki naj bi bila žalila čast profesorjev, nima nobene prave podlage. Iz tega vzroka tudi ministerstvo proti tehnikom ne prične nobene preiskave, ker se je poleg tega še iz raznih drugih okoliščin prepričalo, da tehnikom nikakor ne gre prilastovati izvirnosti do-tičnih profesorje žalečih izjav iz slabega namena.
(Volitev žnpana na Dnnaju) bo sredo dne 14. t. m. Največ nade, da bode izvoljen na odlično mesto, ima dosedanji prvi podžupan dr. Albert R i c h t e r iz liberalnega tabora. Na mesto druzega podžupana, ker bo ta postal prvi podžupan, bodo kristijani poskusili dr. Luegerja spraviti. Kdor razmere pozna, tu pač ne bo gojil praznih nad, da bi se poslednje sedaj vresničilo, ker je dr. Lueger v poslednji dobi brez pardona ob vsaki priliki ostro bičal liberalce in njihovo javno gospodarstvo. Želeti bi mu pač bilo, da bi se mu posrečilo, dvigniti se na kurijalno mesto, storil bi ondi lahko pač mnogo dobrega, zlasti kar se tiče javnega blagostanja in občnega blagra.
(Mračnjak.) Jezuit Cirera je spisal na temelju lastnega opazovanja na jezuitskem meteorologičnem observatoriju v Manili obširno delo „El magnetismo en las Islas Pilipinas." Kraljeva akademija madridska je to delo posebno odlikovala, češ, da je veko-vito in za znanost velikanskega pomena. — Misijonarji pa imajo uprav na Filipinskih otokih še druge vspehe. Od dne 19. oktobra do 20. novembra prošlega leta so krstili nad 2000 paganov. In pri svojem težavnem apostolskem, najblažji pro-sveti posvečenem delu — tudi študirajo. A mračnjaki so vendar-le!
(Iz dobe ponever.) V Tarnopolu sedi na ob-toženčevi klopi pred porotno sodnijo bivši pravni
praktikant Anton Rudi in njegov oče Teedor Rudi, ker sta ukradla iz hranilnične blagajne 24.800 gld. To se je izvršilo že 1. 1891. Leta 1893 je bil A. Rudi pred porotniki že obsojen, a vložil je pritožbo ničnosti in obravnava se je iznova začela te dni. Dosedaj je A. Rudi tajil; a odkar so pri njegovem očetu Teodoru dobili 16.000 gld., priznava svojo krivdo.
Telegrami.
Dunaj, 8. marca. Budgetni y odsek je danes razpravljal o srednjih šolah. Šuklje je v imenu tovarišev zahteval gimnazijo kranjsko in slovenske paralelke v Celju. Minister je izjavil, da principijelno dovoljuje Kranju popolno gimnazijo, ne da bi od neimovite občine zahteval doneska, ki so ga prej tirjali od nje. Glede Celja izjavlja, da hoče z ozirom na ugodne vspehe slovenskih paralelk mariborskih pričeti preiskave radi naprave samo-stalne nižje gimnazije v Celju iu pričakujoč, da vspeh te preiskave ne bode neugoden, državnemu zboru staviti konkretne predloge o ustanovitvi tega zavoda.
Dunaj, 8. marca. Budgetni odsek rešil je danes posvetovanje o poštah in telegrafu, potem se je začel posvetovati o srednjih šolah.
Dunaj, 8. marca. Klub nemških naci-jonalcev je izvolil zopet Steinwenderja načelnikom.
Dunaj, 8. marca. Včeraj je pod predsedstvom ministerskega predsednika bilo v ministerstvu notranjih stvarij prvo posvetovanje o volilni reformi. Udeležili so se tega posvetovanja ministri, vse predsedništvo go-spodske zbornice in več poslancev. Od konservativnega kluba so se tega posvetovanja udeležili grof Hohenwart, Klun, pl. Fuchs in grof Deym. Ko je ministerski predsednik stvar pojasnil, so se izjavili predsedniki konservativnega, levičarskega, poljskega in Co-roninijevega kluba. Sedaj se naznanijo načela volilne reforme po načelnikih klubov dotič-nim strankam, in na to se bodo tudi objavila.
Opatija, 7. marca. Po došlih poročilih iz Berolina odpotuje cesarica dne 12. marca v Opatijo.
Belgrad, 7. marca. Povodom včerajšnjega narodnega praznika je prebivalstvo kralju priredilo živahne ovacije. Tudi kralja
Milana je prebivalstvo veselo pozdravljalo. Novice o ministerski krizi se oporekajo.
London, 7. Gladstone se je prehladil in mora ležati.
Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lokarja Piccolija v Ljubljani, se bode prepričal o njenem ne-oporekljivem vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr.	584 7 10—6
Umrli t»o:
V bolnišnici: 5. marca. Janez Bostjančič, gostač, 83 let, ostarelost.
Tuj cI.
5. marcija.
Pri Malidu; Winterhalter iz Maribora. — Fuchs, Ja-neba, Baller in Sturli z Dunaja. — Puscbart iz Celovca. — Kohn iz Kočevja.
Pri Slonu : Wagner, Nedelkovits, Modi, Natzler, Sin-ger, Chalupo, Recher, Lustig in Jaglich e Dunaja. — Manhart z Gradca. Venejcani iz Bazelja. — Markovits iz Budimpešte.
—	Wagner iz Kočevja. — Doleschal iz Brna. — Riedl s soprogo iz Frankobroda. — Angelotti iz Budimpešte. — Jed-liczka iz Pulja. — Bebernik iz Celja. — Hlava iz Ribnice.
—	Globočnik iz Kranja. — Aquarolli iz Segrade.
Pri Južnem kolodvoru: Udir iz Gorice. — Vene-ziani iz Trsta. — Razpotnik iz Tržiča.
Pri avstrijskem caru: Illes iz Idrije. — Vidmar iz Črnega Vrha. — Petrovčič iz Trebnjega.
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. marcija.
	gl-	kr		gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	50	Speh povojen, kgr. .	—	64
Rež, „ . . .	6	—	Surovo maslo, „ .	—	80
Ječmen, „ . . .	6	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	70	Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr.	—	10
Ajda, „ . . .	7	50		—	64
Proso, „ . . .	5	80	Telečje	—	56
Koruza, „ . . .	5	20	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir, „ . . .	1	96	Koštrunovo „ „ .	—	40"
Leča, liktl. . .	14	—	Piščanec ....	—	75
Grah, „ . . .	14	—	Golob.....	—	22
Fižol, ., . . . Maslo, kgr. . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	3	20
	—	96	Slama, 100 „. .	2	68
Mast, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
Speh svež, „ . .	—	58	„ mehka, 4 „ „	4	8Čj
Vremensko sporočilo.
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine 1 na 24 ur v 1 mm
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			
	7. a. zjut.	728 5	26	si. jzau.	oblačno	
7	2. u. pop.	728 3	74	si. vzh.	del. jasno	0 00
	9. ». zveč.	7312	12	n	jasno	
Srednja temperatura 3.7 za 1'1° nad normalom
Božjast.
se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor nuj se pošljejo na: 604 20-14
.Office Sanitas', Pariz, 20 Baulevard, St. Michel.
Vizitnice
priporoča
il. Tis
Razglas.
119 3-3
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta, št. 22. dež. zak.) se javno naznanja da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet
sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovati iu proti niim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 1. marcija 1894.
140 1
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra, tašča, gospa
Terezija Polec roj. Pucher
danes dne 8. marca ob 8|44. uro zjutraj, prejemši svetstva za umirajoče, po kratki in mučni bolezni v 78. letu svoje starosti zaspala blaženo v Gospodu.
Truplo predrage Tajnke bode v petek, dne 9. marca, ob 4. uri popoldne v hiši žalosti v Kravji dolini št. 20 svečano blagoslovljeno, prepeljano na pokopališče k sv. Krištofu ter ondi pokopano v lastni gomili.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Draga pokojnica bodi priporočena blagemu spominu in molitvi-
V Ljubljani, dnč 8. marca 1894.
JaliJ Polec. c. kr. okrajni sodnik, sin. — Josipina Poleo, hči. — Ivana Puoher, sestra. — Ana Poleo roj. Podrekar, sinaha. — Janko, Julij in
Josip Poleo, vnuki.
Dunajska t> o r
55 a .
One 8. marcija.
p .u. n« roma 5* Lo% davna S .'bna* renta 5%, Iti * davka Ziat* renta 4% davka prosta V * avstrijska kronina renta. 200 kron
*vstro-ogerske banke 600 *id g>ed t.np ,vki-ije. 160 »rld ondon. 10 funtov str) "•apolnondoi <20 fr. Osarski cekini V.foJkib mark 100
Dni 7. marolja.
98 tUd	35 ter.
98	10
119	95
H7	70
1025	—
368	75
124 „	70
9	907,
5 .	84
60 „	97'/,
Ogerska zlata renta 4%	, .
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 10U gld.......198
8t. Genois srečke. 40 gld.......70
118 gld. 05 kr. 95 149 159 196 98 97
25 50
50 60 50 50
4% srečke dunajske parobrodne družbe	143 gld. — kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18
Rudolfove srečke, 10 gld, ....	24
Salmove sračke, 40 gld........74
Waldsteinove srečke, 20 gld..........48
Ljubljanske srečke..........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	157
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v	2945
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. .	108
Papirnih rubeljev 100 ,. .	134
75
50 75 50
75 25
&jf Nakup ln prodaja -sukovrstnih drtavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje /.a zgube pr žrebanjih, pri izžrebanju najina jseza d< lutk K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U H"
»ollziill il. 10 Dunaj, liriiMfiritmii 74 B.
ZdT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za doBego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, 'VB
>rl«<»ti<
H. I»»>i >»«»# II
Odgovorni vrednik: Andrej KalM.
Tisk ,Katoliške Tiskarn«" v Liabliani