St. 12.
V Gorid, v torek dne 28. janutarija 1913.
Ishaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
/8              »»              •     •     *¦"  »»
Vb      »      •   •      5 „ Za Nemčijo K 16*00. Za Ameriko in inozemstvo,...  .  . .K 20>,—r^..
Posamične Številke stanejo              .10 vin. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo,
Tečaj XLIH.
Telefon št. 88.
»Vse za narod, svobodo in naprede*!« Dr. /f. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Oorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr.  na levo   v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vm., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Visoko c. k. predsedstvo c. k. namestnije v Trstu.
Podpisani trgovci in. obrtniki, ki so volilci trgovsko-obrtne zbornice v Gorici, nadalje podpisana organizacija slovenskih obrtnikov poknežene groiije goriško-gra-cliščanske p r o t e s t u j e j o proti načirfu, kako so se vršile predpriprave za volitve v trgovsko-obrtno zbornico in sicer iz sledečih razlogov.
C. k. volilna komisija je kršila osnovne državne zakone, ker je razpisala volitve samo v italijanskem jeziku, dasi je; riotoriČno,-da je več ko polovica vseh vo-Jilčev slovenske narodnosti, in dasi večina^ slovenskih volilcev ni zmožna italijan-f skega jezika. Tudi razglas, tikajoč se volilnega postopanja, je bil izdan samo v italijanskem jeziku. Nadalje je bilo tudi besedilo tekom tega tedna volilcem vposla-nega volilnega razglaša kakor tudi legitimacije in glasovnice, izključno italijansko.
Omeniti je treba, da je pouk, ki je priložen razpisu tako nedostaten, da je volilcu vsled znanega kompliciranega volilnega postopanja skoraj nemogoče, da bi se pri izvrševanju volilne pravice v vsakem oziru mogel ravnati po formalnih predpisih. To je slovenskemu voliicu tem težje, ker je sprejel izključno italijanske volilne dokumente, ki jih ne razume.
Podpisanim kakor tudi c. k. vladi je prav dobro znano še izza prejšnjih volitev, da volilna komisija, katere člani pripadajo sedaj v trgovsko-obrtni zbornici vladajoči italijanski narodni stranki, razveljavi vsak glas, ki ne odgovarja formalnim volilnim predpisom. Posamezni volilec pa nima pravice pritožbe.
Ker pomenja dostavljanje samo italijanskih volilnih dokumentov kršenje te-mejnih državnih zakonov in je postopanje e. k. volilne komisije povrh izzivalen čin napram -/?! večini v deželi, je cela vrsta slovenskih vOlj,lcev zavrnila volilne dokumente in izjavila, da se ne udeleži volitve, ker je ta' -volitev' očitno protizakonita.
POTAPENKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M.
(Dalje.)
V cerkvi je biia ura dvanajst. Manji« jka je vedela, da je že čas zaspati, — jutri se mora dvigniti ob sedmih; ob osmih pridejo že otroci. Kako je to zoprno, toda dolžnosti so prve. Jutri jo bo bolela glava, ako zaspi tako kasno; ali nič zato. Vsaka nova stran te odkrite povesti je bila zanimivejša od prejšnje. In dasiravno povest Klavdije Antonovne ni biki prav nič podobna Manjičkinemu življenju, se ji je vendar zdelo, da je to povest njenega srca. Ha, baš njenega srca, ne življenja, ki je bilo popolnoma drugačno, namreč srca, ki je čutilo tu nekaj sorodnega. Manjička ni mogla premagati želje po črtanju, zato se je odločila, da se jutri spoprijatelji z glavobolom. In tudi spanec ji ni hotel priti na oči. Utisi prebranega, obraz nesreče Lide, ki se je bila ločila od življenja tik pred največjo srečo, bleda podoba obupane in v kesanjti potrte Klave, babica z velikimi, okroglimi očali na nosu, ki bere evange-
Podpisanim je znano, da več ko sto slovenskih volilcev ni sprejelo volilnih dokumentov. Cela vrsta legitimacij se ni mogla dostaviti, ker so izvršilni organi opremili pisma z nedostatnimi naslovi, ti. pr. manjkal je poklic, ulica, hišna številka; radi tega pošta takih pošiljatev ni mogla dostaviti. Ker se je dostavljanje volilnih dokumentov vršilo v navadnih, ne-priporočenih pismih, ni nikake kontrole, ali in kedaj so se te dostavile. Vsied takega dostavljanja volilnih dokumentov so volilne nerednosti v tej meri omogočene, da ni govora o kaki zakoniti volitvi.
Iz teh razlogov smatrajo podpisani celotno dopolnilno volitev že s samega početka reklamacijskega postopanja za neveljavno in protipostavno. Protestujejo najodločnejše proti takemu postopanju c. k. volilne komisije in nujno pozivljejo c. k. visoko predsedstvo, da ono volitve takoj sistira v svrho, da se ne izvrši nezakonita volitev. C. k. volilni komisiji se pa naj naroči, da ona uvede novo volilno postopanje in se pri tem ravna po tozadevnih zakonih in naredbah v svrho, da se ne ponovijo v tem protestu grajani ne-dostatki.
Oorica, 25. januarja 1913.
Sledijo podpisi.   ¦
Slovenskim volilcem v trgovsko-obrtno  zbornico!
Narodni odbor združenih Slovencev v Gorici je sklenil v svoji včerajšnji seji ednoglasno, da se Slovenci v svrho svečanega protesta proti nezaslišanim krivicam, nezakonitostim in neverjetnim volilnim inahinactjam od strani laške klike v trgovsko-obrtni zbornici volitev ne udeležijo.
Ker je po deželi zavladalo neznansko ogorčenje nad žaničevalnim, protizakonitim postopanjem volilne komisije, se bodo v vseh večjih krajih dežele vršili prihodnjo nedeljo protestni shodi. Na teh shodih se bode govorilo o tem, kako se naj izpre-merii sedanji Volilni red za trgovsko-obrtno zbornico. Krivice, ki se nam godijo, so tako velike,   nepra^ ičnosti tako kričeče,
Jije, hladno skrbno lice knezovo, — vse to se je neprestano prelivalo po njenih mislih in jim ni dalo, da se umirijo, in ne očem, da se zapro. V čem je le obstojalo to raz-žaljenje, to silno razžaljenje, ki je odločilo vse Klavino nadaljno življenje? In kdo izmed najbližjih ljudij jo je razžalil takq brezmejno? Vse to so bila zanjo pekoča vprašanja, ki jih je bilo treba nemudoma razrešiti.
»Vsi smo nosili seveda žalno obleko. A babica, je vendarle poleg žalovanja pazila na vse in mi govorila, da se mi črna barva prekrasno podaje k obrazu. Mene pa to ni nič zanimalo.
»Minilo je šest tednov po naši težki izgubi. Bili smo vsi v cerkvi, kjer smo pobožno poslušali službo božjo, zadusnico po rajni Udi. Tega dne mi je bilo nekako posebno težko, in ko smo se vrnili iz cerkve, sem jokala gotovo kake pol ure v svoji sobi. Knez je zajutrkoval pri nas in meni se je zdelo, da me gleda nekako izredno značilno. Pomislila sem, moje solze je opazil, in postalo mi je neprijetno. Nimam rada, če vidi kdo moje solze. V pogovoru je rekel nekako mimogrede, da bo najbrže dobil novo mesto, in da bo zopet živei v Peterbui gu. Papa in mama sta oba
da je treba enkrat dati duška naši brezmejni ogorčenosti. Zapostavljanja in kršenja naših pravic mora biti enkrat konec. Protestno gibanje med slovenskimi trgovci in obrtniki mora obroditi prospeh. Proč s takim volilnim redom, ki jemlje 75% naših slovenskih trgovcev in obrtnikov volilno pravico v trgovsko-obrtno zbornico?
»Lega Nazionale".
Tržaška podružnica.
Najvišjo svojo institucijo imenujejo Italijani »Lego Nazionale«. Priznati se jim mora, da kar gorijo za »Lego«. Razne poletne in zimske, spomladne in jesenske prireditve »Legi« v korist donašajo velikanske dohodke. So kraji italijanski, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo dal več za »Lego«. Posebno dobrodarni so tam, kjer vidijo pred očmi »sovražnika«....
.Umevno, da se v Trstu vsako leto nabere mnogo denarja za »Lego«. Na občnem zboru tržaške podružnice, ki se je vršil v nedeljo, se je konstatiralo, da nabere Trst za »Lego« na leto okoli 200.000 K. Od tega zneska se porabi za Trst in okolico 50.0QQ K, 150.000 K pa izroče centrali..
Slovesni so občni zbori (»Lege«; kake navdušene govore je slišati na občnih zborih, ognjevite besede padajo na rodovitna tla. Tako je bilo tudi v nedeljo v Trstu na občnem zboru Tržaške podružnice. Govorili so dr. Vidacovich, neizogibni Riccardo Pitteri, dr. Cofler in navdušenja za »Lego« je odmevala dvorana.
Blagajnik Conighi je povedal, da je bilo dohodkov K 203.745.81. Troškov K 52.978.53; torej ostane centrali K 150.767.28.
Požrtvovalnost za »Lego« med Italijani je velika. Vse žrtvuje ze »Lego«, v vseh svojih slojih imajo Italijani darovalce in darovalke za »Lego«. Vidacovich ni omenil le onih, ki so žrtvovali večje svo-te za »Lego«, marveč je povedal, da je tudi uboga šivilja Teresina Sterni zapustila od truda svojih rok 50 K za »Lego« in Vidacovich je rekel, da je ta svota zaklad, ker
naenkrat globoko zavzdihnila, on pa je obdržal še dlje časa na mene svoj pozorni pogled.
»Po zajutrku je odšel knez s papanom v kabinet in ostal tam precej dolgo. Papa je prišel nato v gostinsko sobo, kjer smo sedele me; obraz mu je bil razburjen, toda na njem ni bilo nemire, preje radost. Brž je poklical mamo v kabinet in oba sta odšla.
»Ali veš, o čem se razgovarjajo oni?« me je vprašala babica.
»Kako bi neki vedela?« sem rekla. In to me tudi ni zanimalo.
»In si prav nič ne misliš?«
»Niti najmanj.«
»Ah, ti budalo, ti mala neumnica!«
»In babica mi ni rekla ničesar več, — morda zato ne, ker nisem izpraševala. Knez je kmalu nato prišel iz kabineta in se živahno poslavljal od nas. Papa ga je spremil v predsobo in se smehljal neprestano. Nisem razumela, kako se je mogel smehljati na dan, ko smo molili za Lido in se je spominjali, in ta trenutek se je premaknilo v mojem srcu neprijazno čuvstvo proti očetu in materi.
»Ko je bil knez odšel, je sedel papa k meni, objel me z desnico čez Pas in me
vsebuje prihranek iz življenja polnega dela in muke...
Na to pa je vskliknil: Guai a fer-marci! Gorje, ako se ustavi to delo... Kakor je izgubljen kdor sev odpočije v belih"puščavah planinskih in zadremlje, tako more nam prestanek, morda kratek, odnesti sadove dela mnogih iet. Naprej torej za »Leg.«, naprej za idejo domovine... Tako je govoril Vidacovich.
Iz njegovega govora je razvidno, kako navdušeni so Italijani za svojo »Lego«, kako jo hočejo ohraniti, da jim d o naša dotoka v njihove vrste... gorje pa, ako se ustavi to delo! Ako se ustavi raznarodovanje Slovencev in Hrvatov v primorskih deželah, ako ne bo več dotoka iz teh v italijanske vrste, potem so podobni Italijani utrujencu v planinskem snegu, ki je zadremal in zaspal za večno...
Slovenci! Ali naj pišemo k besedam Vidakovičevim poseben komentar, aH naj napišemo dolg navduševalen članek? Čemu? Povedano je vse tako točno, da brez drugih besed se vzbudi v nas še večja požrvovalnost za družbo sv. Cirila in Metoda in se razplamti v nas ogenj goreče ljubezni do našega naroda in našega jezika, da bomo stali na straži in varovali slovenske otroke pred poitalijanče-vanjem.
Slrajk slušateljev na eksporini akademiji na Dunaju.
Dunaj, 26. jan.
V zadnjem času je bilo citati v raznih listih, da zahtevajo slušatelji najvišje trgovske šole v Avstriji t. j. eksportne akademije na Dunaju, da se ta zavod proglasi za trgovsko visoko Šolo ter se na ta način napravi konec nevzdržljivim razmeram, ki vladajo na tej šoli. Zalibog se je uo sedaj širša javnost le premalo brigala za ta zavod, ki ima namen, vzgajati avstrijskemu trgovstvu akademično naobra-žen štab, ki mu je v boju za narodni obstanek, v boju zoper tujo, inozemsko konkurenco neobhodno potreben. V sto-
pozval, naj se sprehajam z njim po dvorani.
»Mila moja Klavica,« je rekel papa, ko sva se sprehajala po dvorani, »moram ti naznaniti zelo važno novico... Seveda, tu odločuje tvoja beseda. Ti poznaš moja in mamina načela in ne boš mislila nikoli, da sva ti hotela karkoli proti tvoji volji naprtiti. Ali jaz vem, da si pametna... Gre se za to, Klavica, da se knez... Privadil se je naši obitelji in vse nas ima zelo rad... Bilo ¦-.. mu težko, da bi se zdaj razločil od nas. Bog je poslal nam in njemu težko skušnjo, ali proti božji volji še ne opravi ničesar... Knez je govoril z menoj in s tvojo materjo,-a nocoj bo govoril s teboj samo. Zasnubi te.«
Nisem v stanu opisati, kako so vplivale name te besede. Začudenje, groza, preziranje, razljučenost, vsa ta čuvstva so zalila naenkrat od vseh strani moje srce, in niti besedice nisem mogla spregovoriti. Obstala sem in gledala očeta gotovo z zelo čudnim pogledom, ker je sodil, da je potrebno, da mi položi pomirljivo roko na ramo. Moja zmedenost se je pokazala kot-naravna zmedenost dekleta, kateremu govore o možitvi. Papa je nadaljeval:
letju trgovskega prometa je procvit na- ] rodnega gospodarstva zasiguran samo onemu narodu, kojemu so na razpolago trgovci ne le sama" s praktično, temveč tudi univerzalno teoretično izobrazbo. To so uvideli vsi kulturni narodi in si skušali vzgojiti tak'trgovski naraščaj, ki odgovarja vsem zahtevam moderne narodne ekonomije s tem; da so si ustanovili trgovske visoke, šole. Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Japonska štejejo že celo vrsto trgovskih Univerz, celo najbolj konservativna trgovska država, Anglija je spoznala živo potrebo take šole. Samo Avstrija je drugega mnenja vziic temu, da hira vse gospodarsko življenje, da dolgo.-vi strahovito rastejo, da stojimo na robu prepada. Krasno cvete le aristokratski bi-rokratizem, kaj čuda potem, da bode .kmalu pri nas več državnih uradnikov kakor državljanov. Samostojnega trgovca in obrtnika pa uniči slavhoznaha avstrijska narodna gospodarska politika.
Pred 14 let so to uvideli avstrijski trgovski'krogi sami. Ker so-pa vedeli, da vlada sama ne ukrene praV ničesaj proti temu, so si ustanoviti eksportno akademi-. jo. Da bi smeli ti možje iz prakse storiti vse po lastnem preudarku, imeli bi danes v Avstriji vsaj eno trgovsko univerzo; tako pa je po zaslugi merodajnih krogov iz najrazličnejših ministerstev postala eksportna akademija nekak nestvor, kojemu ne vemo imena. Srednja šola ni, ker se zahteva pri vstopu matura srednje šole. Visoka šola pa ne sme biti! Bog ne daj, trgovec naj bo jednakopraven vseučili-ščniku!
Kramar in akademik! Kje se je še to kedaj slišalo? Trgovec vendar živi le po milosti državnih uradnikov. In potem pa konkurenca pri službah, kjer se zahteva visokošolska izobrazba! — Da je bil nestvor popoln, se je postavilo eksportno akademijo pod kompetenco dveh . ministerstev: naučnega in trgovskega mini-sterstva, kateri instanci se pričkata vedno med sabo, ne glede na to, da trpi pri tem zavod, da je vsak zdrav razvoj nemogoč. Petsto slušateljev in štirje redni profesorji — ki pa so notabene popolnoma jednako-praVni profesorjem na visokih šolah, — vsak semester ustni in pismeni kolokviji iz obligatnih ltM12 predmetov, ki se. morajo ! delati,'drugače se semester ne šteje, oz. celo leto izgubi; 9-^ 12 predavanj na dan, j potem pa še večerni kurzi itd. samo- j lastno postopanje »pedagoškega vodje« j (oficijelno ihte za rektorja), ki vlada popolnoma absolutno, etc, etc., kratkomalo razmere, kojim ni para na vsem svetu. Kljub tem odnbsajem so diplomirani akademiki na najboljšem glasu kot eminentno praktični in realno misleči delavci, ne le pri nas, temveč tudi v tujini.
Najvišja železniška instanca v Avstriji, železniški svet, je pred enim letom v sporazumu s tozadevnim ministerstvom soglasno sklenila, da smatra diplomirane eksportne akad. enakopravnim z juristi in tehniki ter s tem izreka, da želi, da se bi-rokratizem, ki se je vgnezdil pri železniški upravi — o čemur sijajno priča rastoči deficit, k« ga imajo železnice, odkar so podržavljene — nadomesti s svežim, zdravim trgovskim duhom.
Praksa in nekaj »instanc« je nas eksportne akademike spoznala za može, ki so v svoji stroki istovredni, kakor drugi ab-solvirani visokošolci v drugih strokah. Le vlada nam tega oficijelno noče priznati, noče končati neznosnih razmer, v kojih živimo, noče nam <latiy kar je našega. Prosili in čakali, so eksportni akademiki leta .in,leta, prirejali shode, sklepali resolucije, trpeli in delali a — zaman. Vsled tega se je bilo sklenilo 24. t. m., da se vprizori tridnevni demonstrativni štrajk, 24^ 25. in 27. t. m., ki riaj pokaže javnosti žalosten položaj eksportnih akademikov v pravi ltičL                             ,
R.F.K.
*
Energično gibanje eksportnih akademikov je vzbudilo na Dunaju ^epričakova* no živahno zanimanje. Vsi tukajšnji časopisi so prinesli 24. t. m, 6 tem važnem koraku, obširna poročila in stoje skoro brez-izjenuio na strani stavkujočih. Sadovi tega gibanja se že jasno kažejo in vzbujajo med slušateljstvoin, kakor tudi med ostalim občinstvom občno pozornost,
24. t. m. ob 10. predpoldne je naznanilo ravnateljstvo na črni deski, da se s
tem dnem Vstavijo vsa predavanja iti'zaključi zimski tečaj. Vpisovanje za poletni tečaj se prične 26. februarja in zaključi 28. istega m. Predavanja za poletni tečaj se prične v soboto t. marca.
Vse to kaže, da je glas stavkujočih zadet na prava ušesa in zbudil gpspode iz trdega spanja. Priznanje trgovske visoke šole ni več daleč!
(V. Knaflič.) Današnji položaj Jugoslovanov.
»Jugoslovansko vprašanje v ožjem avstrijskem smislu besede začenja s slovenskim vprašanjem, se razvija v hrvatsko vprašanje, ki se zopet razdeli v dalr matinsko, hrvatsko v Hrvatski ter, postal ne akutno v bosanskem vprašanju.! ZIagt| mučno postaja jugoslovansko vpLaŠanj| našim vodilnim politikom od-bosenskc a* neksije sem in dokler se ne bo naša poli* tika srečala s pametjo, namesto, da se kar kor doslej ž njo krega, bo jugoslovansko vprašanje za Avstrijo vedno neprijetno. ]
V 12. stoletju je kraljevina Hrvatska stopila z Ogrsko v personalno unijo. Največje »zasluge« na tem ima hrvatsko plemstvo in pa Rim. Pod Jožefom II. se je isto plemstvo izpozabilo tako daleč, da je preneslo s svojim saborom pravo dovo^ Ijevanje davkov in vojakov na sabor ma-gjarskih stanov, pridržavši si le kot zadnji ostanek hrvatske politične samostojnosti veto dveh hrvatskih odposlancev na ogr-sko-hrvatskem saboru. Tako so Ogri dosegli toliko, željeno realno unijo med Ogrsko in Hrvatsko. Srbije tačas ni bilo. Ogrska je na Hrvatskem magjarizirala, kar se je dalo; Gajev ilirizem je bil prvi narodni pokret, ki se je zoperstavil magjar-. sko-birokratični pa cerkveni vladi. V ilirski ideji se prvikrat vzbudi jugoslovanska: ideja. Sanjavo koncipirana ideja ni mogla uspeti. Kmalu potem so videli Hrvati v Dunaju in dinastiji svojo edino rešitev in; Jelačič je pomagal uničiti Madjare 1. <(§48.; Hrvatska politika je bila takrat dinamična in ker dinastija ni imela smisla za., Hrvate,^! je bila ta politika protihrvatska. Dualizem' je bil konečno usilil Hrvatom pogbdfrb in inauguriral v vshodni polovici naše države najkoruptnejši fevdalizem. Kesneje je"jia-stopila hrvatska stranka prava, ki je stranka samohrvatska, klerikalna in vladna, tri-alistična. O nji bomo še govorili. Strbšs-mayer-jevo jugoslovansko idejo pa zastopajo napredne stranke, socialno-demokra-tična, srbohrvatska koalicija in slovenski naprednjaki. Zmot koalicije, njenega pota do politične moči in pot nazaj pod tiranijo ne moremo tu opisovati. Zadostuje, če povem, da je magjarska premoč uničila hr-1 vatsko narodno vlado. Vkljub raznim.nasprotnim strankarskim mahirfacijam izdajalcev jugoslovanske ideje, klerikalcev in pravašev, se je pa vladni politiki posrečilo vcepiti nam zavest skupnosti. Tako je avstrijska vlada s ponavljanjem najborni-ranejših in najbolj prisilnih sredstev dosegla, da smo spoznali, od kod nam preti največja nevarnost: od naših vlad, dokler ne vidijo v nas državljanov, ariipak le podložnike. Današnji položaj Jugoslovanov v Avstriji je naslednji: Slovenci, ki so potisnjeni najbolj na severozapad, se morajo boriti proti germanizaciji šole, v . uradu, v javnem življenju, njihova južna fronta se prav tako bori proti Italijanojg;; boj na obe strani s tem uspehom, da se na severu umikamo, na jugu pa napredujemo. Zlasti nevarna nam je kolonizacija z nemškim meščanstvom in asimilacija v severnih mestih. Velikansko število, do 7% naroda se izseljuje. Vlada nam je z malimi izjemami vseskozi nasprotna, in bi mi' bili najhujši načelni sovražniki sedanjega vladinega sistema; toda smo do 75% kmečki narod in politično organizirani v klerikalni strarki, ki tira oportunistično ve činoma vladi prijazno politiko in nima, smisla za širokopotezno notranjo narodno politiko; ta stranka je v jugoslovanskem vprašanju ponovila starohrvatsko zmoto Jelačiča, združeno z novo avstrijsko zmoto triaiizma, Hrvatsko-srbska koalicija je sklenila z ogrsko koalicijo znano reško resolucijo 1. 1905., ki je pomenila končni sporazum Ogrov in Hrvatov, toda ogrska koalicija je kmalu potem izpremenila svo-
jo notranjo strukturo ter sledila nazaj v avstroogrsko fevdalno politiko. Vsled tega je tudi njen sporazum s srbohrvatsko koalicijo postal iluzoren in se je boj pričel na celi Črti. Srbohrvatska koalicija se je tako morala boriti na dve strani, proti premoči Ogrske in proti klerikalni prava-ški stranki, domači naslednici Jelačiča. (Dalje pride.)
Po preobratu
v Carigradu.
Sklep srbske vlade.
Srbsko ministerstvo je gledč na dogodke v Carigradu imelo 26. t. m. dolgo zborovanje, na katerem se je sklenilo brzojavki delegatom v London, da hoče srbska vlada čakati le še malo časa na odt-govor turške vlade velevlastim. Ako tega odgovora ne bo v. kratkem ali če bo ta odgovor nezadovoljiv. to ie y glavnem; ako Turčija noče odstopiti Odrina, bo pref mirje nemudoma odpovedano.
Zatrjuje se, da je brzojavila tudi b u 1* g a r s k a vlada svojim delegatom v jed-f nakem smislu.
Bulgarsko-runiunski spor.
Dane v in Misciu nadaljujeta v. Londonu z razgovori, ki merijo na poravnavo bulgarsko-rumunskega spora. Vsak dan se; srečata in občevanje je jako ljubeznivo.
Ako bi Danev zapustil London gledd na sedanji položaj v Carigradu, bi se na-j daljevala pogajanja med Sofijo in Bukare-štom. V Londonu sodijo vedno, da se ta spor poravna mirnim potom.
V pogajanjih je bil postavljen junktim glede Odrina in odstopa teritorija Rumu-; niji od strani Bulgarije. Bulgarija je bila, po posredovanju Avstrije in Rusije pri-* pravljena za odstop teritorija Rumumjv ali takrat, ko bo gotovo, da Odrin pripa-r de Bulgariji. Sedaj pa je rumunska vlada; zavzela stališče proti temu in zahteva kakor prvotno odstop teritorija brez onega junktima.
Izjava Mahmud Šefket-paše.
Veliki vezir Mahmud Šefket paša je: rekel v nekem pogovoru:
»Mi nočemo vojne, ali tudi ne odklanjamo boja, ako bomo k boju prisiljeni.«
Mahmud Sefket je dalje izjavil, da ni res, da bi se nahajala Turčija v slabem finančnem položaju in ne temeljijo na resnici kritike o turški armadi.
Glede odgovora na noto je rekel veliki vezir, da ministerski svet sestavi te dni odgovor na kolektivno noto velevlasti, ki bo sestavljen v smislu programa, s katerim so sprejeli v svoje roke Mladoturki vlado, kateri pa odklanja vsak nečastni nemir. Od diplomatičnih pogajanj pričakuje končni rezultat. Razpravlja se tudi vprašanje direktnih pogajanj z Balkansko zvezo.
Iz Carigrada, 27. — Turški ministerski svet se je sešel danes na posvetovanje o odgovoru na koiektivno noto velesil. Odgovor bo izročen jutri ali pojutrišnjem.
Ruske grožnje.
Rusija je zagrozila Turčiji, da ne osta-¦ ne neutralna, ako ne sklene miru. Zagro žila je, da okupira turške luke v Črnem |'morju in zagrozilo se je Turčiji z nevarnim arabskim vprašanjem. — Turška vla-IIda je baje radi tega kar naravnost vprašala ruskega poslanika v Carigradu, ali Rusija napade Turčijo, ako nastanejo novi boji, in Oiers je baje odgovoril: N e.
Kaj nasvetuje sir Grey?
Iz Londona: Ruski poslanik je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom .Grevem, ki je nasvetoval, da je neobhodno potrebno glede na sedanji položaj, da se opusti vsako samostojno akcijo ali improvizirano kjersibodu
Odrin in Turki,
Turki predlagajo glede Odrina sedaj to-le: Odrin in ozek teritorij naokoli se proglasi za neutraino zono med Turčijo in Bulgarijo po vzorcu neutralne zone,.ki je bila napravljena pri ločitvi Norveške in švedske. V to zono ne smejo stopiti armade; dobi avtonomno upravo pod guvernerjem iz kake evropske države.
Mirovna pogajanja se ustavijo?
Iz Londona naznanjajo, da so dele-gatje Zveznih balkanskih držav izvolili odbor, sestoječ iz jednega člana vsake misije, ki ima nalogo, sestaviti pismto Turkom, da je mirovna konferenca končana vsled zavlačevanja od strani Turčije. Izročiti se ima to pismo ali danes ali jutri.
Nemčija igra čudno ulogo.
Francosko časopisje hudo napada Nemčijo, ki je priskočila na pomoč novemu režimu v Turčiji s tem, da je »Deutsche Bank« nakazala večjo svoto novi vladi sicer za neko železnico — toda Turčija ta denar porabi morda lahko za nadaljevanje vojne!
Kaj bo pravzaprav, se ne more reči danes Še nič. Položaj pa je jako zapleten in niso izključena še kaka presenečenja.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.        *
Poslanska zbornica se je sestala danes k svojemu predvelikonočnemu zasedanju. Ker tečejo razprave v finančnem odseku gladko, je nade, da izvede parlament mali finančni načrt. Gre o davku na žganje in osebno dohodarino, glede te je precej težav, tako si na pr. še niso na jasnem, pri kaki vrsti dohodkov se naj prične davek, kako naj narašča in kako se naj pobira. Zdi se, da bode zasedanje uspešno, kar je želja raznih deželnih uprav.
Poljski trgovci in obrtniki proti novim davkom. — 26: t. m. so zborovali v Lvovu trgovci in obrtniki in so protesti- -rali proti novemu finančnemu zakonu. Poslanci L6wenstein, Glabinski, Chudevv in Breiter so obljubili, da bodo vedno proti zvišanju dohodninskega davka in za slučaj, da bi glasoval poljski klub za davek, bodo kot meščanski poslanci proti.
Inozemstvo. Rumunjski dezerterji, ki živijo v Rusiji, so dobili iz Bukarešta obvestilo, da jim je podeljena amnestija; ob jednem so pozvani pod orožje.
Darovi.
Seznam darovateljev za Rdeči križ jugosl. balk. držav. — Po blagajniku A. Koritniku: I. Znkleršič, kuh. nabrala K 1, W. Kožnar, trg. nabrala K —'80, l. Mo-lar, gost. pri belem Zajcu nabral K 2'40, Pregrad & Černetič nabral K 5, Janez Kovač, realec v Gorici nabral K 13'60.
Pri poroki g. Antona Arriglerja, učitelja v Kojskem, se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 15 K 36 v. — Mesto venca na krsto pokoj. g. Jožefa Močnika, c. kr. gozdarja v Gorici, je daroval g. Anton Arrigler; c. kr. nadgozdar, 5 K in g. I. Komel, c. kr. gozdar, 2 K. — Denar hrani blagajničarka k/minske podružnic.
Domače vesti.
Nadvojvoda Rainer je umrl včeraj pop. ob 5. uri na Dunaju. Ob njegovi mrtvaški postelji so bil vsi člani cesarske hiše. Rainer je dosegel visoko starost 86 let. Rojen je bil 11. jan. 1827. leta v Milanu. NjegoV oče-je bil cesarjev namestnik v Lombardiji in Benečiji. Umrli nadvojvoda je študiral v Paviji pravo, ko je morala družina proč iz Italije; hotel se je posvetiti umetnosti in znanosti, ali oče ga je dal v vojaško službo. Leta 1857. jo postal general, -r- Bil je potem prvi avstr. konsti-tucionalnt mjinisterski predsednik. Za avstrijsko domobranstvo ima zasluge. Zanimal pa se je zlasti v starejših letih pred vsem za znanost, in umetnost ter storil obilo dobrega na tem polju. Pokojni nadvojvoda je bil jako popularen mož.
A, C. Danilo — režiser in igralec slov. gledališča v Ljubljani. — Včeraj 27. t. m. je poteklo 35 let, odkar sodeluje g. Danilo na slov* odru v Ljubljani. To redko slavlje bo praznoval g. Danilo s častnim večerom in senzacionelno predstavo drugi mesec na ljubljanskem odru, katero mu je dovolila intendanca slov. gledališča.
Tudi pri nas je jubilant dobro znan, saj je bil on prvi, kateri je pred 12 leti vprizori j slov, gledališke predstave še na našem čitalniškem odru in pozneje v Trgovskem domu. Njegova zasluga je torej, da imamo mi Goričani vsako leto svojo
gledališko .sezono., Omenjamo le nekaj predstav, ki jih je Danilu s spretno roko vprizoril na našem, malem odru in ki so vzbudile senzacijo: Potopljeni zvon; Elga; Tat; Na letovišču; Kovarstvo in ljubezen itd., ki so Še danes vserri v dor brem spominu.
, Daniio je znan igralec po celi Sloveniji. Oral je ledino na gledališkem polju, sam se uril in se-po&pel- ^^vVo^te^^nggaJ domačega igralca kljub neštetim težko-čam, na katere naleti zlasti vsak domači igralec. Po velikem trudu 35 let gledališkega dela stoji Danilo tu še čil in čvrst. Želimo mu vse,najbolje ob 35rletnici4tv.se mnogo uspehov!
Slovenski protest proti volitvam v tr-govsko-obrtno zbornico. -— Narodni odbor združenih Slovencev je sprejel dan za dnevom nešteto dopisov in osebnih pritožb, nad nezakonitim postopanjem volilne komisije. Trgovci, in obrtniki po deželi so bili takQf.razJai"}eni yf Jed . izzivalnega postopanja volilne "komisije, da so vračali glasovnice, jih metali v ogenj, na smetišče, itd. Mnogo volilcev je izjavilo, da se takih protipostavnih volitev ne udeležijo.. Vsled tega je šla deputacija, ki je bila sestavljena iz zastopnikov Trgovsko-; obrtnega društva in Narodnega odbora, in jo je vodil državni poslanec dr. Gregorin, v soboto v Trst in pri namestniku protestirala proti volilnim predpripravam ter zahtevala, da se volitve ustavijo. Protest je namestništvo takoj vposlalo trgovinskemu ministerstvu, ki je poklicano, 'da fo zadevo reši.
Imenovanje. — Okrajni tajnik g. Fran Mlekuš, dodeljen okrajnemu glavarstvu v Gradišču, je imenovan za adjunkta pri ravnateljstvu nam. pom. uradov.
Poroka. — Danes se je poročil g. Gustav Saunig, sin g. župana v Biljah, z go-. spodično Aleksandro Mozetič iz Bilj. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Smrtna kosa. — V Mitrovici je umrla gospa Marica Vogrič, rojena Schlaff, soproga skladatelja g. Hrabr. Vogriča. Preostalim naše sožalje!
Iz Gorice v Ljubljano v aeroplanu je priplul v petek tukajšnji aviatični postaji prideljeni nadporočnik Holeka; rabil je za pot eno uro in 16 minut Plul je ves čas neovirano, tu Ji v precejšnji višini do 2500 m. Iz Ljubljane je priplul v Gorico v nedeljo proti večeru po 4Va. Pripluti pa je imel v Gor.co že v soboto in sicer je bilo domenjeno tako, da bo plul nad Gorico ravno ob 12'/» pop. Toda bila je nad Ljubljano in še dlje taka.megla in zrak ta-; ko neprijeten, da se je Holeka vrnil v Ljubljano kmalu po svojem vzletu od tam. Vzletel pa je Holeka v nedeljo pop. iz Ljubljane ob neugodnih zračnih razmerah in veliki megli. Dvignil se je do višine Triglava, videl na desni Triglav, na levi morje, pod seboj meglo. Vendar se je srečno orientiral in ko je prerezal meglo, spu-stivši se navzdol, je videl, da pltt|e srečno v Gorico. Zaokrožil je proti Velikim Roj-cam, toda že pred železniškim mostom mu je odpovedal motor, zmanjkal je zračni pritisk na reservoir bencina; zato je uvidel Holeka. da se treba spustiti na tla in se spustil srečno na prod pri Soči pod Rojcami. Prihitelo je hitro več ljudi, meneč, da je kaka nesreča, ali nadporočnik Holeka, ki je spreten aviatik in ga ne zapusti prisotnost duha v kritičnem momentu,, jih je potolažil, da ni nič. Kolegi in znanci so mu srčno čestitali na lepem, vspehu.
Slovenska Čitalnica v Gorici je priredila v soboto v Trgovskem Domu plesni venček, ki je privabil v okusno dvorano obilo izbranega občinstva. Prireditev se je obnesla prav dobro, zabave ni manjkalo; ves večer je potekel v najprijetnejšem razpoloženju.
»Matica Slovenska« je svoje publikacije za I. 1912. razposlala • vsem svojim P. n..gg. članom oziroma poverjenikom. Kdor še ni plačal članarine za 1912, naj to stori čim preje in pošlje članarino (4 K) direktno »Matici Slov.« v Ljubljani.
Central-Bio. — Vspored za torek 28. in sredo 29. januvarja 1913. L Kristalizi-ranje, velezanimiv podučljiv posnetek po naravi. — 2. Izdajalska klop, jako smešno.
— 3. Kadar piha jesenski veter, dramatično. — 4. Nemogoča izjava Nauke-ja, zelo smešna humoreska. — 5. Carigrad in njegovi spomeniki, krasen naraven posnetek.
—  6. Fra Dlavolo, velika romantiška igra
v 3 delih po znani komični operi Auber-ja in. Scribe. Samio pri večernih predstavah. — 7. Močno zaželjeni polidor, velezani-mivo. — Prednaznanilo! V četrtek 30. januvarja: Tuje krdelo, vojaška drama v 3 delih.
Prepoved za aeronavte. — Minister-stvoje prepovedalo aeronavtom letati v pokrajini severno od železniške proge }A^^^i^ri<^^mm''mGia^^ nadalje 1uzno"0"4 proge Trst-Nabrežina-Oervinjan-meja, vključivši vodovje,.ki spada k državi. ¦L• Tudi na Tržaškem in k njemu spadajdčem morjem se ne sme letati. V |4strj:pa ne severno od proge Trst-Koper-Portorose in nad pripadajočim vodovjem in ne južno od proge Rovinj-Pazin in ceste Pazin-Pi*;<he-Plomin. Zapopadeno je i tu morje z otoki.
Na zdravje Srbije je pil baje neki Fran Vončina z Ravnice. Radi tega so ga aretirali.
Dva nevarna fantiča sta že večkrat ¦irriendvana mladoletna Portner in Saver iz Gorice. Sedaj sta obsojena vsak na 6 mesecev zapora radi tatvin. Ali se kdaj poboljšata?
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Gor. Trebuše. — (Zrakoplov nad
našo občino.) V nedeljo nekako lOinmat pred 4. uro popoldne smo zaslišali črez Vojske doli Čudno ropotanje. »Moj Bog! avtomobil!«, je nekdo prestrašen vzklik-j nil, a se kmalu pomiril, ko smo zagledali* visoko v zraku aeroplan, ki je plul proti Čepovanu. Nič večji ni bil videti kot navaden orel. V približno sedmih minutah je l-replul nekako 10 km zračne črte. Gledali smo to prikazen, poslušali in občudovali. Ko pa je izginil zrakoplov v daljavi, se nas je polotila Obupna žalost, žalost, ki jo more občutiti le Trebušar.
Pomislite ljudje božji! Do danes smo slišali praviti o kolovozih, cestah, železnicah, in, ker je iste že marsikdo izmed nas tudi videl in se po njih vozil, smo se uvedli, da se vse to po svetu res nahaja. Da se vozijo tudi po vodi, to se nam ni čudno zdelo nikdar, saj plavimo tudi pri nas drva, a, da imajo ljudje tudi letalne. stroje, tega do nedelje nismo verovali. V nedeljo smo še le spoznali to, za nas tako bridko resnico!
Ugibali smo, čemu gre ta šment ravno nad našo Trebušo! Ugibali smo, a bili smo različnih misli. »To je vojaški zrakoplov« so menili eni. »Ne, to je deželni zrakoplov, ki je prišel gledat, če občina res dela kolovoz od Trebuše do cerkve proti Vojskem. Saj so nam že rekli, da pridejo pogledat. Boste že brali v časnikih če je res to kar pravim ali ne! In županstvu bodo tudi pisali.« Tako je trdil nekdo in že smo se veselili, če je bil to res deželni zrakoplov, obilne podpore v denarju: — Ker je pa nekdo trdil in nas prepričeval, da naša dežela nima zrakoplova, se nas je vznovič polotila obupna žalost in sklenili smo prositi slavni deželni odbor sledeče:
L Naj prepove voziti z zrakoplovom nad našo občino, ker se čutimo mi, ki nimamo niti potrebnega kolovoza, s tem razžaljene; aH pa, če ni to mogoče:
2. Naj da narediti zrakoplov za 800 (osemsto) oseb, naj pride po nas in naj nas nese ven iz te doline kamor hoče, ker tu ne moremo živeti.
Toliko za danes iz naše doline, drugič kaj več.
Gradišče. — »Pevsko in bralno društvo« na Gradišču bode imelo dne 2. februarja 1.1. ob 3. uri popoldne v društveni sobi svoj letni občni zbor.
mi! Le nekaj, kar bi tako radi zamolčali ne moremo: Pretendent albanskega pre- j stola nas obišče ta večer in, če se še sedaj kdo pomišlja, ali bi šel na rnaškerado ali ne, kaže zelo malo zanimanja za stvari, ki so zanimanja vredne. — Onim maskam, ki imajo poseben užitek v tem, da se tudi o polnoči ne razkrinkajo, bodi povedano, da jih ne bo nikdo silil v to, — Na veselo svidenje 4. svečana v čarobne, razsvetljeni dvorani »Trg. Doma«.
:   Občni zbor »Sokola«' v Ajdovščini se je vršil dne 23. t. m. ob zadovoljni udeležbi. Po nagovoru br. staroste so podali ostali odborovi funkcijonarji svoja poročila, katera so se vzela na znanje. Iz teh posnemamo, da je   društvo   razmeroma svojim močem pridno delalo v preteklem letu na telovadnem in družabnem polju. Samostojne prireditve so se vršile tri, od katerih se je posebno dobro obnesla ona dne 8. sept. 1. 1. spojena z javno telovadb bo. Po načelnikovem poročilu gojila se je redna-telovadba   za člane in deloma   za obrtni naraščaj. Obisk je bil v 123 urah v skupnem številu 1058, povprečno 8'6 na uro, naraščaj pa v 44 urah   v skupnem številu 194, povprečno torej 4'4. Društvo je bilo   zastopano s telovadci pri šestih javnih nastopih. Za Ajdovščino bi bil obisk telovadbe pač lahko boljši in število telovadcev večje. Blagajniški promet je znašal K 450670 s čistim   preostankom   K 299'OL   Društvena aktiva znaša okroglo K 3281'— vštevši sklad za Sokolski dom v znesku K 1000'—. Z obžalovanjem se je vzelo na znanje poročilo, da je lani izvoljeni odsek za Sokolski dom spal. Upajmo, da bode letos bolje. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni sledeči bratje: Starosta Artur Lokar,   podstarosta Mihael Malik, načelnik Franc Bratina st., tajnik Rudolf Brajnik, blagajnik Anton Križaj, odborniki Avgust Slana, Peter Kermolj, Ivan Pipan, Franc Bratina ml., odb. nam. Rok Peselj in Josip Fajgelj. pregl. rač. Fran Miklav-čič in Rudolf Vodeb. Volili so se še trije delegati na župni občni zbor in odsek Štirih članov za Sokolski dom. Pri točki slučajnosti se je posebno živahno razpravljalo o letošnjem vsesokolskem   zletu   v Ljubljani in o zbiranju prispevkov za Sok. dom, na kar se je sklenilo dati v ta namen iz društvenih   blagajniških   preostankov znesek K 200 tako, da znaša   sedaj   ta sklad na glavnici K 1200. Malo je to sicer, toda, bratje na delo, da bode nastal kakor iz zrna do zrna pogača, kamen do kamna — ne palača, ampak če tudi skromen, .toda potreben Sokolski dom.  —  Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« na Gradišču naznanja, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo 2. svečana ob 3. uri popoldne. Ker je na dnevnem redu več zanimlji-vih točk, pričakuje obilne udeležbe odbor. Kojsko. — Prošli teden se je   vrši! redni občni zbor tel. društva »Sokol« in se je v prisotnosti 26 članov konstituiral sledeči odbor: Predsednik: Anton JanČiČ, podpredsednik: Fabijan Kumar, odborniki: Franc Bevčič, Karel Vendermin, Ivo Lenardič, Franc Obidič,   Anton Vendra-min, Pavel Maraž, N. M. Župni delegat: Karel Vendermin. — Sklenilo se je z velikim navdušenjem, delovati z vsemi silami na to, da se še v tem letu postavi lasten Sokolski dom, kar pa zahteva obilo truda in denarnih žrtev. Apeliramo za to na vse ljubitelje »Sokola«, da nam priskočijo na pomoč, da bode čim prej dokončano začrtano težko delo. Morebitne prispevke naj se blagovoli nasloviti na »So-kolško društvo« Kdjsko.
Na zdar!
no in neposredno c. kr, ministerstvu za poljedelstvo. Natančnejše pogoje poizvedo lahko prodajalci pii pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. namestništvenem svetniku v Trstu, pri pristojnem mestnem magistratu in tudi pri c. kr. namest-ništvu. Od c. kr. namestništva.
Produkcija piva v Avstriji. — V mesecu septembru lani se je zvarilo v Avstriji piva 1,296.899 hI, leta 1911. v istem mesecu 1,777.471 hI; torej lani manj za 480,572 hI. Tudi izvozilo se je v tem mesecu manj piva za 10.680 hI v primeri z izvozom prejšnjega leta. Vzrok: mrzlo poletje, dež.
Produkcija riža v Italiji. — Produkcija lani je bila srednja. Pridelalo se je 4,395.000 metričnih kvintalov; prejšnje leto ga je bilo 4,792.200.
Bojkot avstroogrskega in nemškega blaga v Bulgariji. — Iz Sofije poročajo, da se je osnoval tam odbor, ki si je nadel nalogo, bojkotirati blago, nemške in avstrijske proverdence. Ta odsek se je obrnil do trgovske zbornice v Sofiji in do vlade s prošnjo, da prepove uvoz bojkotiranega blaga. , Ta akcija se razteza tudi na deželo. Ta odbor se je obrnil baje tudi do Srbov, da tudi oni napovedo bojkot nemškemu in avstrijskemu blagu.
Sokolski vestnik.
»Kakor kdo more«. — Letošnji koledar ne privošči ljubiteljem pustnega veselja toliko srečnih dni, kakor sicer. Zato je treba ta kratek čas kolikor mogoče izkoristiti. In zdaj še šele zmislimo na to? Še teden dni — pa je konec pusta. A nič ne de. Izkoristiti hočemo te dni, posebno pa zadnji dan, ko nam bo nudil Goriški »Sokol« nekaj izvanrednega. — »Kakor kdo more« je naslov letošnje maškerade. Lep naslov! Bomo pač gledali najrazličnejše maske, lepe Pierrette* Španjolke, ciganke itd. Lp.hko bi Vam povedali še mjiogp, a nočemo. Pridite in oglejte si sa-
Gospodarske vesti.
Dobava strojnih oprav za delavnice in kurilnice drž. železnice v Trstu. — Pri
c. kr. ravnateljstvu državne železnice V Trstu se odda dobava strojnih oprav za delavnice in kurilnice za leto 1913.
Podrobni podatki so razvidni iz listov: »Zentralanzeiger fiir das offentliche Lieferungsvvesen«, »Wiener Zeitung«, »O-sservatore Triestino«, »Avvisatore Dal-mato« in se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, soba Št. 124.
Razglas zastran nakupovanja deželnih žrebcev zasebne prireje. — C. kr. mi-nisterstvo za poljedelstvo vabi vse konje-rejce in posestnike konj, da naznanijo svoje žrebce, ki jih imajo na prodaj, najkras-neje do zvršetka meseca aprila 1.1. pisme-
Razne vesti.
Boj za slovensko šolstvo v Trstu. —
V včerajšnjj seji se je trudil znani Mrak dokazovati'zopet, da v Trstu ni Slovencev. Smešen mož! Dr. Wilfan je stavil predlog za načrt za osnovanje slov. ljudske šole v Trstu. Puecher pa, naj tržaška občina prevzame C. M. šoli pri Sv. Jakobu in v Vodovodni ulici. Oba predloga sta seveda padla.
Dunajski kardinal Nagi leži že nekaj časa nevarno bolan. Stanje njegovo se je zadnje dneve še poslabšalo.
Poplava Mlssisipia. — Vshodni nasip obali Missisipia se je zrušil, vsled česar je Missisipi poplavil zemljišča rta okoli tisoč kvadratnih milj. Prebivalstvo je zbežalo; nasadi so uničeni.
Nov rekord aviatika Legagneuv. -f-Znarti aviatik Legagneux se je dvignil v kraju Coublav 27. t. m. ob 12.10 v zrak z miss Davisovo. Dosegel je višino 3670 m ter tako pobil dosedanji francoski rekord poleta na višino s pasažirji. Ob 13.50 se je spustil zopet na zemljo.
Nova zgradba se je podrla v Varšavi in pokopala pod seboj več delavcev. Takoj so potegnili 5 trupel izpod ruševin.
Orgije so zgorele. — Iz Varšave poročajo, da je samostan Čenstohovski si nakupil nove orgije za svoto 200.000 K. Predno so jih hoteli postaviti v cerkev, so jih shranili v posebnem prostoru, da bi bile na varnem. Ali prišli so neznani „zlikovci, ki so zažgali shrambo in orgije so zgorele. Napad na avstrijskega nadvojvodo. — Na otoku Majorka je napadel neki delavec nadvojvodo Ludovika Salvatorja. Nadvojvoda ima tam veliko posestvo. Nadvojvodi se ni zgodilo nič hudega. Od druge strani se zagotavlja, da sploh ni bilo nobenega napada na nadvojvodo.
Aviatik ponesrečil. — Iz Buenos Ai-resa poročajo, da je argentinski zrakoplo-vec Eusebiones padel z višine 20 m terf se ubil.
Stotnik samomorilec. — Iz Olomuca poročajo, da so našli težko ranjenega sto-tnika Evgena Adamovskega. Ležal je v postelji v nezavesti z rano v glavi. Ustrelil se je z revolverjem. V bolnišnici ie umrl. Zopet Tlak raztrgal vojaško stražo. — Iz Lugosa na Ogrskem poročajo, da je vlak na velikem železniškem mostu prijel vojaka Štefana Berta, ki je stal na straži, ga prevrnil in razmesaril.
Zvezno vodstvo avstrijske družbe »Rdečega križa« nas je naprosilo, da sprejmemo sledeči poziv:
Dunaj, 15. januarja 1913..
Izkušnje, ki jih je pridobil Avstrijski Rdeči križ s poslovanjem svojih na bal-
*¦          Dalje na 4. strani,
kansko bojišče odposlanih pomočnihek-spedicij, so napotile zvezno vodstvo, da se že sedaj v miru odredi naprava, ki se je dosedaj pogrešala, v vojnem slučaju pa ]e neobhodno potrebna in blagonosna.
Gre za razširjenje delokroga Rdečega križa, da se v slučaju vojne pri prodiranju armade vojaški zdravniki in vojaško strežno osobje, ki slede "armadi, takoj na-domeste in sicer s sanitetnimi oddelki Rdečega križa, ki obstoji iz prostovoljnih zdravnikov ter poklicanih in prostovoljnih bolniških strežnic.
Taki novi oddelki, katerih ustanovitev je sedaj odvisna od patrijotične požrtvovalnosti, za kar se naprošajo osobito gospe in gospice, bi se osnovale po vzorcu pomočnih ekspedicij, ki jih je odposlal Avstrijski Rdeči križ na balkanska bojišča. Ta nova akcija Avstrijskega Rdečega kr: ža, ki se osnuje vsled prizadevanja voj-' nega ministerstva, stavi družbi važno natego. Ta pa jo sprejme radovoljno in s trdnim prepričanjem, da bodo najširji ljudski sloji v Avstriji z veseljem porabili priliko, da že v mirnem času izvrše plemenito delo človekoljubja in služijo s tem obenem domovini, ako je v vojni sili.
Zvezno vodstvo Rdečega križa je naslovilo v svrho priprave novih sestav poziv na vsa glavna društva in podružnice, da se prepriča, če je točno poslovanje vseh že obstoječih sanitetnih vojnih naprav Rdečega križa zasigurano, nato bi se šele nadaljevale priprave za nove sestave. Vsled tega se pozivljejo vsi ne več službeno obvezni, vendar pa še dela-zmožni zdravniki in naše gospe in gospice, ki bi se hoteli posvetiti vzvišeni bolniški strežbi, da se blagovolijo v to svrho prijaviti. Gospode zdravnike se vzame takoj po prijavi v evidenco.
Gospe in gospice se morajo samoumevno preje resno in strokovno izobraziti, da bodo sposobne za bolniško strežbo. Izuče se brezplačno v bolniško-strež-niških tečajih Rdečega križa.
Sestava in uporaba novih prostovoljnih sanitetnih oddelkov bi bili sledeči: Ti oddelki ostanejo v državi, t. j. v domačih krajih društev Rdečega križa pripravljeni, da odidejo na poziv v kraje, kjer so se vršile bitke. Za hrbtom armade bi imeli ti prostovoljni sanitetni oddelki, ki bi se imenovali po svojem domačem mestu, nalogo z vsemi mogočimi pripomočki iz še ostalih deželnih sredstev (pripreg, živil itd.) prevzemati ranjence, ki so jih pustili sanitetni oddelki prodirajoče armade za seboj. Samoumevno je, da se bo v oskrbo za armado zaostalih ranjencev pustilo neobhodno potrebno število sanitetnih zavodov, vojaških zdravnikov in sanitetnih vojakov. Prodirajoča armada pa mora na vsak način s seboj vzeti večji del vojaških bolnic, vojaških zdravnikov in sanitetnih vojakov, in more le malo število vojnih ali rezervnih bolnic z zraven spada-jočim osobjem pogrešati. Glavna naloga! novih prostovoljnih oddelkov, zdravnikov
napredek vede!
NajoncrgifinejSe in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
- iORUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, <Ia so urctralna zoženja, prostatitis. ure-tritis in meh. katarji ko-y      renito ozdravijo s
N. Urile.      iHMfeM&Kite
Konfeti Gasile urejajo uriniranje, no da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cev!i (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis. nretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanjo urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja" konfetijev Casile K 4"—.s
Iorubin G&sile, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spennatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3*50.
Vbrizganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kronično katarje, vaginitis," uretretis, e»:do-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin Ud. naj naslovi dopis na lekarno Seiravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                   6-17
--------   ODLIKOVANO   —-
MIZARSTVO
: i električnim mehaničnim obratom :
ANT. ČERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa stavbena dela,
okna, vrata, podove.....
Zaloga pohištva omare, inizc, postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste. ---------
Zaloga:  Strugarskili in vez-Imrskih izdelkov.......
Najboljše švicarske precizne ure „Schaffhansen" in drage raznovrstne nre zlate in srebrne. Trgovina z zlatom in srebrom, briljanti in diamanti ter optičnimi predmeti
Jakob Šuligoj,
nrar c. kr. državnih železnic in zaprisežen sodni cenilec
Gorica, Gosposka ulica štev. 25.
E
Syrup. Sorsaparillae
compos s sldroi
Člitllo krvi.          Steklenica K 3-60 in 7-50.
^3
¦50.                ^
in bolniških strežnic, ki naj jih sestavi Av-f^| inimanf C cifirnm CapslcT\l strijski Rdeči križ. bi bi.a tore). da krepko^    "SSS^JLSSS^ZST   \
podpirajo one malošteviSne za armado! zaostale zdravnike in strežnike, ki bodo] mogli vršiti le najnujnejše delo.
(Konec pri h.)
nadomestilo za prin-Lxpeller s silron. Bolečine ublažujoče
— za vdrgnenje pri prehlajenjn, uvinatizmu, protinn itd. itd. * Steklenica K— -80,1-40, t-.
l\                  wedstvo za vdrgnenje pri prehlajenjn,                 /I
IV                         revmatizmu, protinn itd. itd.        *             J\
j ^^                   SteklenicalT--80,V*),2--.                ^f J
Železnato beljakovinasta tinktura
Imk in izdajatelj Iran Kavčič t Gorici. »GoriSka Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fabči !*: Družba za izdajanje Hstov »Soča< '     ~ "

m sldroiK.
Za natokrvnost in bledičnost
Steklenic* K 4-40.
Dobiva se po lekarnah ali pa na Dr. RICHTERJEVE lekarne „Pri zlatem levu", Praga I, Elizabeta* trida 5.
2!
Mali oglasi.
laJaujJlaTpristoJblia itase 60 fin. Ako Je oglu Affltaejil »e račnaa xa tsako beiedo S rim. Iajpx$fafMgle iBseriračje xa trgovce 1» obrtnike.
.. ;^*»^^««aJIK trtw«»v faobrtnikov rOotltA,
Sprejme se učenec sKSaJffiB.:
sodovičarsko obrt: —Pismene ponudbe naj se pošlje na Andreja Zgonc —*—:K— '«—»--*— pri Rakeku (Notranjsko).
sodovičar, Cerknica 17-9
Vratnice
iz salonita ploEeolne
izdelek prve vrste priporoča tržaSia tovarna za izdelovanje vratnic iz jeklene valovite pločevine in lesenih izložb
Ing. Ludv. Fiscfier
TBST-Rojan.
Sprejme se spretnega in
vpeljanega    zastopnika
za ta okra).
V nobeni skodelici
naj ne manjka
Franckovega kavtnega pridatka,
on daje kavi slast, moč in lepo barvo.
Njega kakovost vsebuje; izdatnost, slastnost in nizko ceno.
Tovarna v Zagrebu.
Glavna zaloga
Palma padpetnikov
A. Dmfovka Gorica, Raštelj 3. ¦9f Zaloga usnja.

Zeleno surovo]* m&
Kdor ima na Vipavskem na prodaj zeleno surovo vino, naj mi prinese uzorce in naznani ceno.
V Gorici, 22. jan. 1913.
Leopold Stern
&6- a                               ulica Contavalle št. 2.
I      Javno priznanje.      I
euenluelno izurjenega
preddelavea
sprejme
Stolarna v Sodražici
(Kranjsko).
Plača po dogovoru. Nastop v teku 3 tednov,
Čislani   gospod   Franc    WHhelm,   lekarnar i                Neuenlrirohen, Nižje-Avstrijsko.
Pred leti ste mi  poslali 6 zavojev Vašega
zdravilnega čaja  Wilholm.  Kako dobrodejno je > tacaj  vplival, ne  bom nikdar  pozabil. Vsled
hemorold
sem bil skoraj nezmožen za delo. Vaš fiaj mi je podelil novo življensko moC. Radi tega bom istega priporočal vsakemu bolniku.
Priporočam   se   z   odličnim   spoštovanjem vedno hvaležni •   .                 *
Dr. M. P. JovaiiQ7ic.
Vukovar na Donavi,  18. marca 1911.
Gena 1 zavoja K 2.        6 zavojev E10-
Kjer se ne dobi v lekarnah in mlroditaicah se pošlje direktno.   V Trstu se dobi v lekarni:  . Dr. Vittorio Seravallo  ^Al  Redentore", Piazza Cavana, najemnik Mario Lang; E.   de Leiten-burgovi nasl. „Alla Saluta1^,  Via Giulia 1, pro- i vis : Silvio Giraldi.                         '
420b-3
I
Dražba terjatev
konkurznega sklada Jizarske Zadruge v Solkanu" s? bo vršila
dne 31. januuarja 1913
dop. ob 10. uri na tuk. c. kr. okrožni sodniji (soba št 4)
in sicer v 2 skupinah:
1.   skupina obstoji iz terjatev (izvršljivih) proti zadružnikom iz naslova jamstva v skupnem znesku okoli 68.000 K.;'
2.   skupina pa  iz terjatev  napram   blagovnim   dolžnikom v skupnem znesku okoli  123.000 K.
Terjatve obeh skupin se bodo oddale najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Izklicne cene ni.
Dražbeni pogoji in seznamek dolžnikov so na razpolago pri podpisanem upravitelju stečajnega sklada, ki da sploh vsako zahtevano pojasnilo.
Odoetnlft dr. Franko,
upravitelj.                                                                     38-1
mmmmmmmmmmmmmmmasmm
..Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hIŠI, flosposka ulica ftt. 7, I. nadstr.) ~ Telefon it. 70.
Baiun postne hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je dolodilo: Hranilna vloga se    obrestujejo  po 5%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek  pladnje posojil-niea sama.
HrflnilTip vloge s© 8T>rel©rnalo od vsstcoarar.
Vlagateljem so na razpolago blšni hranilniki.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V«%i na varščino ali zastave in na menjiee po 6 %.
Glavni deloil se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%.
Stanja 31. dee. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,103,254'98. —Posojila: 1,068.002-—. — Reservni % akl a d: 100.45156. —- Vrednost hiS:
Kupujte samo dvokolesa „IlltElia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bo-ui: diši za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Olifllnal UlCtOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno  šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšurono in je jako trpežen.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
sticlo srsdajoCe  predmete se dobi  po to-1
Vf miški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem triu it. 9. CORICA.