St. 86.
V (jorici, v soboto dne 27. oktobra 1906.
Letnik VIII.
Izhaja vsaktorek in soboto ob
11. uri predpoldue za inesto ter oL 3. uri
pop. za deželo. Ako padcna ta dneva
praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane
popoštiprejeman ali v Gorici na dom
pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in
Setrtletno 2 K. Prodajasev Gorici v to-
bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah,
Jellersitz v Nunskih ulicah in Le-
ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 viii.
GORICA
iZjutranje Izdaiije).
Uredništvo in upraynistvo se
nahajata   v   «N a r o d n i   tiskarni»,
ulica Vetturini h. St. 9.
Dopise je nasloviti na uredništvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
»Gorice<. Oglasi se računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po
10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič).
Zlaganje in zaohrožeuonje zcinljišc.
(Dalje.)
Vprašati pa je treba, ali res niso
pri nas agodne razmere za komasiranje
zemljišč ? Ako se oziramo le na konfi-
guracijo tal v posameznih krajih, potem
hi morali pritrditi izjavi, ki so jo na-
pravili goriški patres patriae. Drugo
8liko nam pa nudi atatistika, ta tiha
zbirateljica suhih in vendar življenja
polnih ätevilk.
Pred vsem omenimo, da ločimo
kmetijska selišča z ozirom na
naselitveno obliko v samotije,
torej kmetije, ki se nahajajo na samoti,
v sredi posestva, a daleč od skupnih
naselbin, vati; dalje v vasi s skupno-
stnim alipazobcestnimzna-
öaj em. Za opravljanje gospodarstva so
seveda najboljša selišča Bamotijakega
značaja, ker je tu gospodarski dom y
neposredni zvezi s posestvom ; manj
ugodna so selišča z obcestnim značajem,
najmanj pa s eknpnostnim značajem,
ker je tu dom več ali manj oddaljen od
posestva.
Posestva pa delimo z ozirom
na njihovo obliko in z ozirom na lego
posestnih parcel vzaokrožena (aron-
dirana), v deloma zaokrožena
posestva in v posestva z zmes-
no lego parcel. Jasno je, da je ob-
delovanje posestva toliko bolj vspešno
in intenzivno, kolikor več ima posestvo
Bkupnosti in zaokroženosti, zakaj, čim
več so posamezna zemljišča razkosana
in raztresena, tem bolj je otežkočena
dostopnoßt zemljišč, tem napornejše^draž-
je in težje je racionalno obdelovanje
takih zemljišč. Ali na obdelovanje vpliva
mnogo tndi oblika posameznega zemljišča,
zakaj lažje je obdelovati zemljišče, ki
nudi pravilne geometrične oblike. Pri
parceli, ki ima nepravilne geometrične
oblike, ostanejo pri obdelovanju vedno
taki deli zemljišča, do katerih ni mogoče
priti 8 poljskim orodjem. Popolnoma
neokretne pa bo poljske parcele, ki imajo
tzv. podobo jermena, imajo torej neraz-
merno dolžino, naeprotno pa zelo majh-
no širino. Take parcele smo n. pr.
omenili prej pri opisovanju komasacije
v Stripfingn: na vsaki meter širine
je odpadalo povprečno 58 me-
trov dolžine.
Koncem sedemdesetih let se je
vrSila po prizadevanju poljedelekega mi-
niBterßtva enketa, ki je imela določiti
tedaj prevladajoče seliščne razmere v
Avstriji. Iz ^tatistike, ki je bila tedaj
predložena, posneti hočemo glede naših
razmer sledeče številke:
rt        -^        •—¦> t   i   1 1   L   Š občin A. Sa m ot ij ski si stem: a) s popolnoma zaokrožcnimi posestvi:                                     «' b) s posestvi  v delni   zniesni legi:                                            59    6*    -H. Yaski sistom.Posestva v pretežni zmesni 1 ejri: a) i jcrmenastimi parcclami:      527! —    136 b) s parcolami nepravilnih <io-ometriönih oblik:                    244  406  609 C. Sistein obrcstnih   va-                    i s i: a) zemljišča   zaokrožena,   vr-steßa se ob hišah:                    10     —     — h) nezaokrožena zemljišča:          64   179    — S k u p n o š t e v i 1 o o b č i n  | 931   649 ' 745 |
Sedaj poglejmo: kar se tiče oblike
s e 1 i š č ima
a)   Kranjska 82 8%občin z vaškim
značajem,    9-2%    obcin   a   saniotijskim,
pristavnim značajem in 8% občin z zna-
čajem obcestnih vasi ;
b)   Primorska   625% občin z vaš-
kim značajem,   277% občin z značajem
obcestnih vasi   in   98%   občin s samo-
tijskim značajem ;
c)   D a 1 m a c i j a  100% občin b skup-
nostnim vaškim značajera (sela, vasi);
d)vse tri dežele skupaj pa
pretežno skupnostni va ük i
z n a č a j (827%), manj samotij-
8kega (10*8%), najmanj pa zna-
č a j a obcestnih vasi (65%).
V sccialnem oziru je dobro, da si-
lijo Ijudje v va&i, v drnžabna središča
in v moralične enote, v ekonomičnem
ozira pa ne, ker je, kakor že prej cmen-
jeno, gospodarski dom več ali manj od-
daljen od zemljišča, zato je tadi veö ali
manj   otežkočeno   obdelovanje   posestva.
Popolnoma drogačno sliko pa do-
bimo, ako se oziramo na razkosanost
zemljiščnih parcel, deloma tudi
na obliko parcel samih. Kranj-
ska ima 896% občin z zemljišči v
pretežno zmesni legi, 64% v delni
zmesni legi in le 4% občin z zaokro-
ženimi posestvi. Primorska ima
902% občin z zemljišči v pretežno
zmesni legi in 98% občin z zemljišči v
delni zmesni legi; Dalmacija pa
100% občin z zemljišči v pretežni zmesni
legi.
Zmesna lega pa je v ekonomičnem
oziru nepovoljna, ker ima za posledico
večjo razdaljo posameznih parcel med
seboj in med gospodarskim domom, ker
prov2roča težjo pristopnott zemljišč,
mnogokrat   tudi   splošno     nedofctopnost
ki se odstrani le s služnoetnim dostopom
preko sosedne lastnine. Zmesna lega
omogočuje le ekstenzivno, ovira pa ali
celo onemogočuje intenzivno obdelovalno
silo in^ zmožnost zemljišč.
Če si pa ogledamo še obliko samo
onih parcel, ki so prištete k občinam z
vaškim značajem, dobimo sledeče, prav
ilustrativne podatke :
a)   Kranjska   ima   pri 771 občinah
683% občin z jermenastimi par-
cel a m i in 317% občin s parcelami,
kinudijo   nepravilne   geome- ¦
tričneoblike;                                       '
b)  Primorska ima pri 400 občinah
100% občin s   parcelami   nepra-
vilnih geometričnih oblik;
c)   Dalmacija pa pri   745 občinah
81'7% občin   s   parcelami   nepra-
vilnih oblik in 18 3% občin z jer-
menastimi parcelami.
(Dalje pride.)
Držsivni zbor.
V seji poslanske zbornice, ki je
bila v sredo, so Nemci interpelirali min.
predsedaika v zadevi odstopa ministra
za zunanje zadeve grofa Goluchovskega
ter z ozirom na našo bodočo zunanjo
politiko. Interpelantje so zahtevali od
naše vlade, da poskrbi za to da tode
imela naša državna polovica na vunanjo
politiko vsaj toliko vpliva kolikor ga imajo
Madjari. Potem se je nadaljevala razprava
o nujnem predlogu glede zboljäanja gmot-
nega stanja poätnih uradnikov. Trgovin-
ski minister dr. FoFt je govoril dve nri.
V svojem govoru je povdarjal, da ni mo-
goče nstreči vsem zahtevarn poätnih
uslažboncev, kajti v tem slnčaja bi se
zvišali stroŠki za kakih 44 miljonov na
leto. Poätna uprava se pa resno bavi,
dejal je minister, da se nekaterim željam
poštnih udlužbencev ugodi in bode že v
kratkem času predložila zbornici dotični
zakonski načrt, ki bode obsegal razne
zboljšave, kakor penzije poštarjev, poät-
nih manipulantov i. t. d. Zbornica je
potem vsprejela dotični nujni predlog,
kateri se odkaž9 proračunskemu odseku,
ki naj o njem poroda zbornici. Na to je
prišel na vrsto nujni ptedlog Vsenemcev,
ki zahtevajo ločitev naše državne polo-
vice od Ogrske. Prvi govornik je bil posl.
Stein. Zahteval je naj se ta ločitev iz-
vräi prej ko prej, kajti to zahtevajo vse
ssranke. Proti ločitvi   je le   cesar,   ki si
želi v svojih starih Ietih miru. Zaradi tega
pa se ne sme odlašati z ločitvijo, ker je
skupnost naše državne polovice z Ogrsko
na veliko kvar naše državne polovice,
Ogri nas le izkoriščajo in Vsenemci ne
morejo več v to za delj časa privoliti,
da ne bi, ko pride čas, da se združijo z
materjo Germanijo, stopili v njeno okri-
Ije kot revčki. Za Steinum je govoril po-
slanec Sobotka. 05ital je Nemcem, da so
I vedno delali na to, kako bi zadušili SIo-
vane. Pride pa čas, ko bodo tudi Čehi
obtačunali s H ibsburžani. Bivil se je
potem s češkim državnim pravom. Čehi
imajo iste pravice do neodvisnega kra-
Ijestva, ki bi obsegalo vse češke krono-
vine, kakor jih imajo Madjari. Če so Vse-
nemci za neodvisnost Madjarov, zakaj se
pa protivijo neodvisnosti Čehov. Dobil je
na to besedo grof Sternberg. Rekel je,
da bi bil predlog Vsenemcev pred 30
leti še nmesten, docim je sedaj popol-
noma neumesten in so ravno Nemci, ki
učijo krono, da se prav nič ne briga za
mnenje parlamenta. Nemci so vedno pod-
pirali absolutizem, da so tako nadvladali
mnogo ätevilneje Slovane v Avstriji. Sad
te neame politike uživajo sedaj Madjari.
Vsa politika naäe monarhije pa se je po-
polnoma predrugačila posebno od tedaj,
ko so z najvišjega mesU začeli podpi-
rati socijaliste, to jeodkar je vlada prišla
na dan z novo volilno reformo, ki naj
bi slonela na sploäni in jednaki volilni
pravici, ki je riaravnost obrnjena proti
posestnikom in sploh proti kaj imečim
stanovom. Ta je začel govornik hvaliti
Ko?uta ter se odurno izražati proti osebi
našega vladarja, o katerem je rekel, da
je, kakor stvari sedaj stoje za nas bolj
nevaren nego Košnt. Predsednik je go-
vornika pozval k redo. Na to je zaöel
govornik deliti poklone KoSutu, Appony-
ju in Andrasbyju, katere je nazival prave
kon8ervativce in narodnjake ter je rekel,
da bi morala posl. zbornica izreči ogrski
koaliciji zahvalo, ker nas jereäila neka-
terih cosarjevih svetovalcev. Ako bi ne
bilo Madjarov, rekel je govornik. bi pri-
šlo pri nas v Avstriji lahko' še tako da-
leč, da bi postal celo Kopniški stotnik
naš vojni minister. Poslanec Stein, je
nadaljeval govornik, je očital cesarju,
ker je dovolil, da se smejo   Rakoczyjevi
LISTEK.
Molitev Jeremije,
velikega preroka in domoljuba.
(Prevod iz svetega pisma.)
Oj, spomni, spomni se, Gospod,
nezgod, ki tarejo nas rod,
glej bridko našo to sramoto,
— zanesi s svojo naiii togoto! —
Oh, dedna naša sveta last
zunanjcem padla je v oblast,
in domi naši, domovina
lastnina vse je zdaj tujčina.
Sirot ubogih četa smo,
brez varha, brez očeta smo,
in mamke naše, kot udove,
goje s solzämi nas sinove.
Še vödo, virov nasih dar,
Zdaj pijemo za drag denar,
in drva z dednih naših logov
kupujemo zdaj od trinogov.
Podjarmil je nasilnik nas,
in vlači krut za tilnik nas;
a zdelanim z neznosnim trudom
ne dovoli počitka udom.
Da bi  gladü ne ginili,
za kruh smo suh se vdninili,
roke smo dali Egipčanom,
jih posodili Asirjanom.
Grešil naš oče je in ded,
m več jih ! Proč so v nedogled;
nas tarejo pa njih dolgovi,
m i nosimo jih, — njih sinovi.
Oh, naši služniki nekdaj.
nam gospodarji so sedaj,
in ni ga, ni, da nas bi vtešil,
in nas iz Itrutih rok njih ržšil.
Življenje mi zastavljamo,
da kruha si nabavljamo,
do v puščah ga iščočim, meči
povsod pretijo nam moreči.
Suši, Čnii se koža nam,
ko v peči se gods drvarn;
ne ogenj, pač pa groza glada
nad nami s tako silo vlada.
Žene so nam ponižali,
pohotno jim se bližali,
in deve v mestih Judskih čiste
nam skrunijo pošasti tiste.
In kneze s kruto so rokö,
obesili na les z vrvjö,
in kri v obraz jim nič ne sine,
ko sramote nam starejšine.
Ni dece se ne vsmilijo,
jo k delom sužnjim silijo,
pod težo drv se v hudem trudi
šibijo revam šibki udi.
Kje našili starcjšin je zbor?
Pri vratih*) prazen njih je dvor;
molči mladine naše pesem,
že davno, davno čul je nnsem.
Veselo naše prej srce
zdaj polni bridko nam gorje,
namesto pesmi sladkih brenka
zveni nam žalostinka grenka.
Gorje nam! Ker grešili smo,
radöst in cast zgubili smo,
veselja krona, krona slave   .
nam padla je s ponosne glave.
Zatö pa bridko nam gorje"
Zdaj polni žalostrio sfce,
'         *)   Orijentalci   so   imeli   svoje   zbore   pri
mestnih vratih.
zatö očf so se skalile,
solze so slane jih zalile.
In plakamo tu dan na dan,
ker hrib Sijonski je razdjan,
in brez strahü se tu, — tatice! —
zdaj zvite'klatijo lesice.
Vse naše proč je, proč, Gospod,
a ti živiš iz roda v rod,
ni letom Tvojim večnim broja,
Tvoj tron bo v vek in vlada Tvoja.
Ti večen si, le časni mi,
mar zabiš nas na veke Ti?
Na veke mar si nas zapustil,
obsodbo za vselej izustil?
Zavrgel si, zapüstil nas,
od nas odvrnil svoj obräz,
zavrgel nas si v jezi hudi;
a milost Tvoja spet se vzbüdi!
Obrni spet se k nam, Gospöd,
in k Tebi Tvoj se vrne rod,
dni davne sreče nam obnovi,
ko prejšnje dni nas blagoslövi!
5. Gregorčič.
ostanki prepeljati na Ogrsko. Tako oöi-
tanje od strani Steina pa ni bilo pleme-
nito. Nobeden ne sme svojih sovražnikov,
ki so že umrli, črtiti in je posebno dolž-
nost kraljeva, da odpnšča in časti juna-
ke kakega naroda. naj bi pa ti bili nje-
govi prijatelji ali pa tudi sovražniki. On
mora take janake častiti, da s tern ozdra-
vi rane. ki so bile zadane dotičnemu
naroda v preteklem časa. Ako bi bil
vladar vedno tako spoštoval narodna ča-
stva ne bi bilo prišlo tako daleč, da so
ga Madjari k temu prisilili. Oglasil se je
za besedo min. predaednik baron Beck.
Obžaloval je, da je posl. Sternberg tudi
pri ti priJiki, kakor je to že večkrat sto-
ril potegnil v debato vladarjevo osebo,
ter da se je poslaževal izrazov, hndo
žalečih dinastične čnte.
Obžaloval je tadi, da ne obsega naä
državaozborski poslovni red drugih sred-
stev proti takemu počenjanjn razun po-
zivanj k redn. Na to je bila nujnost
predloga odklonjena. Na to je min. pred-
sednik odgovoril na interpelacijo glede
odstopa grofa Goluchovskega, jter rekel,
da ostane tok naše zunanje politike, po-
sebno z ozirom na trozvezo, nespreme-
njen.
Včeraj je zbornica nadaljevala z
razpravo o podržavljenju severne želez-
nice. GoToril je tadi zelezniäki minister
dr. pl. Uer8chatta. Predloga je bila vspre-
jeta v drngera in tretjem branju.
Dopisi.
Sovoduje 24. oktobra. — Pred par
dnevi sem sluöajno zvedel, da se me
spominja „Soča" v neki svoji števliki.
Poiščem jo in res 1 v popisa iz goriške
okolice štev. 81 z dne 10. t. m. ki opi-
saje razkritje spominske plošče majorja
Fiillerja, si neki opazovalec privošči mo-
jo malenkost, ko pravi : „Kar se je
pa tn pripetilo S love ncera, to
je gorostasen Skandal, kini-
ma mejeM. Tako stoji örno na belem.
Za Boga milega kaj pa je bilo? — Go-
spod nunc je razobesil samo cesarsko
zastavo, da se je pokazal zelo patrijo-
tičnega. Glejte ljadje božji! Izdajica na-
roda sem, brezdomovinec, potarica in
Bog ve äe kaj. Da bo širja javnost ve-
dela, kaj je prav za prav z razobešenjem
samo cesarske zastave, pojasnim zadevo:
Veterani so teden pred omenjeno slav-
nostjo zborovali pri visokorodnem gosp.
barona Bianchi. Eden se oglasi in pravi,
da bi bilo primerno razobesiti tadi slo-
venske zastave. Gospod baron ni bil na-
sproten predlogu, opomnil je le, da nima
Blovenskih zastav na razpolago. Predla-
gatelj je obljubil da je sam poskrbi. Pri-
šel je k meni ter me prosil na posodo
slovenske zastave. Imel sem tri, in vse
tri sem odstopil da jihjenesel v Rnbije.
Tako je in ne drugače.
In glej čudo ! ravno    moje   tri za-
stave so pokazale na slavnosti slovens ko
lice. Vidite, gospod opazovalec, doma
sem bil patrijotičen v Rabijah pa Slove-
nec. Ali je to kak gorostasen Skandal
kali ? Morebiti pa imate Vi vse drugačne
pojme o narodnosti in patrijotizma kakor
jaz. Raj rie ?!
Vam je znabiti tiati pravi navdu-
šenl in iskreni narodnjak, ki pokaže svoj
patrijotizem s spretno unaetnostjo freško
slikarja s človeškimi odpadki na Sovo-
denjskem spomenika?
Ali ste morebiti sam isti jnnak ali
samo Hokrivec onega barbarskega jana-
štva? Če je tema tako, pomilujem Vaäe
pojme o narodnosti in patrijotizma.
A. P.
Politiöni pregled.
Volilna reforma.
Volilna reforma je torej toliko
kot pod streho. Po dolgem agibanju in
prepira se je baronu Becka, ki je pa
poklical c^lo kroao na pomoč, vendarle
posrečilo odstraniti vse težave, ki so bile
posebno zadnji čas volilni reformi na
pota V Četrtek 25. t. m. je stavil
namreč posl. Gesman v volilnem odeeku
kompromisni predlog, za kateri je gla-
sovala večina odsekovih članov. Ta
predlog se glasi :
0 spremembah §§ 1, 4, 5, 33 do
37 in 42 tega zakona ter zakonu pri-
loženega tabelaričnega dostavka o raz-
delitvi volilnih okrožij je možno veljavno
sklepati le ob navzočnosti najmanje 343
členov poslanske zbornice. V to število
se pa nima väteti poslancev, ki so ob
fnem členi vlade, členi predaedstva in
zapisnikarjev, ki opravljajo posle na dan
glasovanja. Ako ae ima spremeniti do-
ločba §§ 34 do 36, ki govori o isto-
dobni volitvi dveh poslancev v enem ia
ibtem volilnem ok raj a, tedaj je za ve-
Ijaven sklep potrebno, da je navzoča
vsaj več nego polovica poslancev iz iste
dežele, v kateri se nahajajo taki okraji.
Ako se gre za aprernembo o razdelitvi
takili volilnih okrajev, tedaj velja ravno
omenjena odredba glede poslancev one
dežele, v kateri so dotični volilni okraji.
Ako ni možno sklepati radi nezadostnega
števila navzočih, tedaj je smatrati stav-
ljeni predlog odkjonjenim 0 predmeta,
o katerem govori prvi odstavek te pre-
dloge; ne bo možno razpravljati okraj-
äanim potom, kakor ga določa § 42
zborničnega poslovnika.
Načelnik odseka je hotel dati na
glaaovanje, se-li ima o tern predloga
otvoriti nova debata. Predlog je bil od-
klonjen. Na to je posl. Raiser energično
govoril proti novemu kompromianemn
predloga ter v obče proti volilui reformi
ter je v svojih nadaljnih izvajanjih po-
lemiziral proti avdijenci parlamentarnih
ministrov pri cesarju. Potem sta govorita
posl. dr. Pergelt in Choc, nakar je bila
seja prekinjena za 10 minat. V tem pre-
sledku so se   vršila   pogajanja   med po-
slanci o predloga posl. Gessmanna
Ob IV2 nri popoludne je bila zopet
seja otvorjena ter so öleni odseka gla-
aovali o kompromisnem predlogn poBl.
Gesamanna, ki je bil 2 32 proti 12 gla-
sovi vsprejet, s čemer je rešen preporni
§ 42 o var8tva razdelitve volilnih okrožij.
Na to je biia seja zakljačena.
Rusinska obstrukcija proti volilni reformi.
Z Danaja   poročajo,   da   so Rasini
sklenili pričeti obstrakcijo   proti   volilni
reformi.
Cesar in volilna reforma.
V  sredo popolodne so bili povablje-
ni 8koro vsi ministri   k  cesarja   z mini-
sterRkim   predsednikom   vred.   Cesar  je
ministrom  priporočil,   naj   delajo   na to,
da pride  volilna   reforma   prej   ko prej
pod streho, povdarjajoc", da se nove vo-
litve več ne smejo vräiti na podlagi sta-
rega volilnega  reda.
Delegacije.
V  parlamentarnih krogih se govori,
da se snidejo   delegacije   še   le   15. de-
cembra in ne   24.   novembra,   kakor je
bilo določeno, to pa zato,  da bode imel
novi minister za zananje   zadeve baron
Aerenthal, ki naetopi svojo slažbo v ka-
kih štirnajstih dneh,   dovelj časa   za se-
stavo političnega ekspozeja.
Odstop vojnega ministra Pitreicha
Vojni minister Pitreich je podal ce-
sarju svojo ostavko, katero je cesar tadi
V8prejel. Pri ti priliki je odlikoval cesar
Pitreicha z velikim križem reda sv. Ste-
fana. Naslednik Pitreichov je postal do-
sedanji domobranski minister feldcajg-
majster Schönaich, katerema je cesar pri
ti priliki podelil veliki križ Leopoldovega
reda. Listi pišejo, da ni odstop vojnega
ministra Pitreicha v nikaki zvezi z od-
stopom načelnika generalnega štaba grofa
Becka. Pitreich je baje zato odstopil. ker
ni mogel pri Ogrih doseči zvišanja voja-
škega kontingenta. Ko se je namreč ce-
sar z ogrsko koalicijo poravnal, se je
ogrska koalicija oziroma njeni zastopniki
zazezala, da bode ogrski državni zbor
naknadno odobril vojni kredit 450 mi-
lijonov kron, se pa ni hotelanikakor za-
vezati tadi za zvišanje vojaäkega kontin-
genta.
Ker pa potrebuje vojno minister-
stvo sedaj večje ätevilo vojakov z ozi-
rom na prevstrojbo topničarstva in za
astanovitev novih havbičnih baterij, se
je vojni minister Pitreich tradil, da bi
pridobil tadi Madjare za to, ga bi privo-
lili vzvišanje vojnega vojaškega kontin-
genta. Ves njegov trad v tem pogledu
pa je baje ostal brezvapešen, in baš za-
radi tega je tudi odstopil. Zopet nov do-
kaz, da se pri nas v Avstriji pleäe le
po madjarsketn takta.
Novi minister za zunanje zadeve.
Dosedanji poslanik na ruskem dvora
baron Aerenthal je imenovan za našega
ministra zunanje zadeve.
Novi avstro ogrski minister za zu-
nanje redi Alojzij baron Leksa Aerenthal,
je bil rojen dne 27. novembra 1. 1854.
torej je v najlepäi moäki dobi.
Vseačiliščne Stadije je ab8olviral
y Pragi in v Bocenu v Nemčiji. Najprej
je bil nameäcen kakor ataše na avstro-
ogrskem poslaniätva v Pariza. Pozneje
je služboval v ministerstva za zunanje
zadeve na Dunaja. Na to so ga poslali
na poslaništvo v Petrograda, dokler ni
bil v 1. 1895 imenovan diplomatiönim
odpo8lancem v Bakarešta. Od ta se je
povrnil zopet v Petrograd na prevažno
mesto avstrijskega poslanika. Baronu Ae-
renthalu pripisujejo velik del zaslage, da
so se odnoäaji med dunajskim in petro-
grajskim dvorom zboljšali in da je pai-
älo do sporazumljenja glede postopanja
ob balkanskem vpraäanju.
Pravijo da je baron Aerenthal jako
«posoben diplomat ter da ni diplomat
stare sole, ampak človek modernega na-
ziranja Baron Aerenthal je iz nemške
rodbine in tudi njegova vzgoja je bila
nemäka. Pravijo p&, da se je v nacijo-
nalnem oziru otresel vsake prenapetosti
ter da se drži le praktičnega smisla. Če-
ški jezik pozna v govoru in v pisavi.
Gros Goluchovski odlikovan.
Cesar je v sredo obiskal grofa Go-
Iahovskega in mu je pri ti priliki pode-
lil briljante k redu sv. Štefana.
Avdijence pri cesarju.
V  četitek je  cesar   zapriaegel   no-
vega ministra za zunanje zadeve barona
Aerenthala in   novega   vojnega   ministra
fzm. Scuönaicha.   Pri   cesarja   je   bil   v
četrtek v avdijenci tadi pfzemyselski po-
veljnik fzm. Pino, ki je  kandidat za do-
mobransko ministerstvo.
Ogrski drzavni zbor.
V  seji ogrske   posl. zbornice je in-
terpeliral v    sredo    posl. Markos   so   li
znana ministra zunanjih reči stremljenja
Vsenemcev, ki gredo za tem, da se toliko
Avstrija kolikor Ograka   pripojite   Veliki
Nemčiji in v čim skorejo dosego   te na-
mere sodelujejo največji    nemški   držav-
niki, in ako je to res,   kako   smatra   to
združljivo za obnovo trozveze   in    kako
nas hoče ačititi proti tej nevarnosti?
Srbska skupščina.
SknpŠčina je v sredo dognala de-
bato 0 interpelaciji posl. Kosovljanina
ter sprejela dnevni red, v katerem se
vladi izreka zaupanje. Proti je glasovala
vsa opozicija.
Dogodki na Ruskem.
General Steselj je odpaäcen brez
aniforme in brez pokojnine. Ako ga so-
dišče žaradi kapitulacije Port Arturja
rehabilituje, prizna se ma zopet aniforma
s penzijo vred.
V  nedeljo je bila v Kronstadtu spa-
ščena v morje vojna ladija „Andrej Pr-
vozvani" največja oklopnjaöa, ki jo sedaj
poseduje Rasija. Ta ladija ima 17.400 to-
nelat, dolga je 450 čevljev, široka 80 ter
Povest iz doline. Pastuškin.
(Dalje).
Groza Be je bfala na Hca vsem, ne
le polotrokom, marveö tndi odraslim,
tako živo so si predstavljali vse, kar je
bil ravnokar povedal Stefan. In on,
Stefan, se je oziral zmagoslavno po teh
prestrašenih obrazih.
„Čas je že, da bi molili", opomni
prva mati Poljakova in privleče iz žepa
velik molek temnorjavih jagod, z velikim
začrnelim križem, poleg katerega je bin-
gljalo kakih pet avetinjic z raznih božjih
poti. Mati Poljakova jamo moliti rožni-
venec naprej in drngi za njo.
Ko dokonöajo molitev, se razprede
zopet polglasno pogovarjanje1. Kar se
odpro vrata in v njih se pojavi — oče
Goščak, miren, bled in upadel. Ne da bi
pogledal ni na desno, ni na levo, se
približa mrtvaškemu odra, odgrne po-
krivalo in gleda, gled»... Vse vtihne in
vsi opazujejo samo Goačaka, katerega
obraz je izgubil v tem trenutku ves
prejänji znak blaznosti.   Kakih deset mi-
nat je stal tako nepremično, potem se
je okrenil in kakor se je bil prikpzal,
tako je zopet izginil v svojo Hpalnico,
ne ba koga ogovoril ali koga pogledal.
Večinoma je bil oče Goščak miren,
oni izredni navali, ki smo jih opazili na
njem, so bili le izjeme. Navadno je čepel
v svoji sobi ali pa taval kod po dvo-
rišču. Odgovore je dajal skoro vedno
neamne, da, mnogokrat einešne. Ko je
ainiral Peter, je bil kakor navadno v
v svoji sobi in še-le ko je sin že iz-
dihnil, mu je priäla povedati Tinea:
„Peter je umrl". Pogledal jo je topo in
odvrnil : „Peter je umrl in jaz tudi".
Tinea je zopet odäla in ga pustila
samega.
Jed ma je nosila navadno Marička
v sobo in danes, ko ma je nesla ve-
čerjo, je opazila milejše, naravnejäe po-
teze na njegovem lica in tudi odgovori
njegovi so bili nekam pametni. To je
bilo zanjo nekaj veselega in nadejala se
J9 že7~da se obrne njegpva bolezen na
boljo — vPiidar ta naieja se žalibog ni
uresničila in je ostala le nadeja.
Ko odide   Goščak   iz   sobe, vstane
zopet splošen šepet. Tudi Tinea je vstala
in odäla za možem v strahu, da ne bi
uöinil morda kaj groznega, kakor je
hotel že večkrat. A ko je videla, da je
odäel v svojo spalnico, se je kmalu pb-
mirila in odhitela doli v kuhinjo, da
skuha svojirn gostom črne kave, kakor
je običajno pri takih priložnoatih proti
polnoč'.
V tem pravi Katrica gori v sobi:
„Pa zapojmo tudi kaj, zapojmo !"
„No, le vzdigni, mi bomo že ba-
sirali za teboj !H zagodrnja Stefan v
8vojem  koto.
In Katrica je res vzdignila s avojim
čistim, visokim glasom — zakaj bila je
dobra pevka — ono staro, ki se pre-
peva na cast Materi Božji tudi na
božjih potih, posebno pri romanju na
sv. Goro :
Prva ura te noči,
ko se Marija veseli
z eno zlato jabčičo
in eno rdečo rožico,
ki je pred solncem vtrgana,
Marij' Devici šenkana. —
Mtirij' Devici šenkana,
na sveti Gori kronana.
Kronaj, kronaj sam večni Bog,
Bog Oče, Sin in sveti Dan !
Ta pesem je ßeveda precej dolga,
ako se potrudi človek pomisliti, da se
ponavlja pričujoča kilica dvanajstkrat
samo 8 to 8premembo, da se poje v
prvi vrsti dragikrat „draga ura...u, tretji-
krat „tretja..." in tako dalje.
A komaj se je petje začelo, vstala
je tudi Marička in odšla za materjo v
hiäo, kjer sta bili aami.
Tedaj potegne Marička iz žepa belo
pismo brez naslova.
„Glejte, mati, to piamo mi je iz-
ročil Peter pred štirinajstimi dnevi, tisti
dan prej, ko je moral leči in mi na-
roöil, naj ga hranim do njegove smrti,
zakaj slutil je, da ta ni več daleč. Še-le
potem, mi je velel, naj ga odprem in
prečitam z vami".
^No, pa odpri in prečitaj 1" deje
mati in čaka radovedno, kaj ji pove sin
po Bvoji smrti.
Marička jame čitati — bila je
Petrova oporoka.
(Dalje pride.)
vozi 16 vozlov na uro. Ladija ima šest
8tolpov, več velikih in mnogo manjih
topov.
Roski list „Rieč" je priobčil stati-
8tiko poslancev razpaščene dame. Po tej
statistiki je bil 1 poslanec ubit, 1 je zbla-
znel, 10 jih je pobegnilo, 2 sta bila mu-
čena, 50 jih je proganjano administrativ-
em potom, 33 jih je pod policijskim nad-
zorstvom, 24 jih je zaprtih, 182 jih bo
poklicamh pred sodišče I
Domače in razne novice.
Gospodom naročnikom. ~¦ P"-
bližnje se konec tekočega leta. Veliko je
gospodov naročnikov, kateri niso Se po-
ravnali letošnje naročnine. Doati je
onih, ki niso poravnali naročnine tudi
za prejänja leta. Prosimo torej vse, naj
nam prav gotovo dopošljejo zaostalo na-
ročnioo.
upravništvo „Go ri ce".
Za „Solski Dom" so plačali pred-
8edništvu: Janez Kokošar, mestni žapnik
ˇ Gorici 40 K; Anton Šfiligoj, vikar v
Pokoju 10 K; Ferdinand Delak, vodja
»Centralne posojilniceu v Gorici 2 K;
Franc Bitežnik, knjigovodja istotam 2 K;
dr. Marij Pascoletto, c. kr. notar v Go-
rici 10 K; Anton Kordn, trgovec 24 K;
F- L. v Gorici 4 K; Konjedic in Zajec,
trgovca v Gorici 25 K; Ivan Gleščič, go-
etilničar pri Petelinčku 7 K; dr. Henrik
Tuma, odvetnik v Gorici 10 K; Davorin
Gilčvert, pisarniäki vodja v Gorici 6 K;
Pregrad in Černetič, trgovca v Gorici 2
K; dr. B. Pikl, zobozdravnik v Gorici 50
K; L. F. P. 10 K; dr. Aleksij Raf. Rojic,
zdravnik v Gorici 5 K; Janez Wolf, ka-
nonik v Gorici 5 K; Anton Pečenko, po-
sestnik in trgovec 6 K; Janez Makuc,
trgovec v Gorici 5 K; A. J. v Gorici 2
K; Franc Blazon, železniški uradnik 2
K; Franc Oreäec, voditelj c. k. priprav-
ljavnice 5 K: Karol Drašček, posestnik
in pekovski mojster v Gorici 10 K; Fer-
dinand Sliligoj, denarničar v „Centralni
posojilnici" 2 K; dr. Puc, odvetnUki
koncipijent v Gorici 3 K; Anton Gigoj,
trgovec v Gorici 5 K; Martin Poveraj,
krojaski mojster 2 K; Matija Ratar, sodni
svetnik 6 K; Ivan Rustia v Gorici 2 K;
Jakob Marzidoväek, vojaški duhovnik 10
K; Ivan Trost, carinaki uradnik 2 K; F.
C. v Gorici 2 K; Franc Plohl, šolski
svetnifc 2 K; dr. Dereani, zdravnik v
Gorici 10 K; Jbaip Masič, zasebni urad-
nik 2 K; Anton Jakončič deželni po-
slanec 10 K; Franc Gabršček, aradnik v
pokoju.2 K; Anton Jakončič „nagrado
2a poduk v Mirniku" 2 K.  (Dalje pride.)
Srčna hvala vsem rodoljubnim pod-
pirateljem našega šolstva !
Sinrtna kosa. — V Avberju na
Krasu je umrl dne 24. t. m. tamošnji
veleposestnik in žapan g. Jakob Peg an
v 63. letu svoje dobe. N. p. v. m. 1
Za „Slogo". — Prosimo vse dru-
ätvenike „Sloge" naj brž ko mogoče pla-
<5ajo udnino za 1. 1906. Udnino sprejema
druätveni blagajnik Dr. Andrej Pavlica v
Gorici.
Državnemu pravdništvu se ču-
dijo po pravici naäi somišljeniki, da
posti „Sočo" tako očitno hajskati
proti cerkveni oblasti, kakor je to sto-
rila z dopisom iz Marijinega Celja v
številki 84 t. 1., kjer naravnost pravi :
„Vi gospodje pri äkofiji ste
oznanjevalci jeze, maščevanja
insovraätva. Rletvenavasin
vašo ošabnost!... Če kdo umrje
naj ga lepo (Marijaceljci — brez da-
hovnika) pokopljejo, če se rodi
otrok ter umrje brez krsta, bo
kriva le škofija; otrok je neiolžen,
törej se ni treba nikomur žalostiti (!)
radi tega ter si delati skrbi (!). Saj v
Ricmanjih (!) prav lepo izhajajo
brezduhovn i k a".
Ge bi se tako pisalo proti kakemu
r ä b i n u ali p a 81 o r j a, bi oblast koj
Tmes pORegnila, toda — katoličani so
vajeni potrpeti.
Resnicoljubom, ne „Soči" povemo,
da je škosija za Marijino Celje v ž e
z d a v n o odločila kurata in sicer
povsetn vzglednejfa duhovnika.
^ato ni res, kar piäe „Soda*, da se godi
7oannaCeljCem »velika krivica" ter da je
1^00 da§ brez dašnega pastirja. Ni kriva
torej „trrna" (sie !) äkosije, če dotični
goapod ni na mesta, ampak trma dobro
znamh hujskacav. katerimje.Soca"
glasilo in trobilo. Dobri Marijino-
«eljci se pa __ kakor 8|jäjm0 — otre-
88JO neznosnega terorizma ter že pro-
ßjjo gospoda kurata, naj bi skoro k njim
priäel.
»Soča" in za njo t,SIov. NarOd"
sta se zopet zagnala v nasega nadäkofa*
Oöitata rnu, da je prepovedal „slo-
ˇ enski krst". So vidi, da sta katekizfm
popolnoma pozabila, ker sicer bi morala
vedeti, da sv. krst ni ne italijangki, ne
nemäki, ne slovenski. Mislita pač na
v p r a ä H n j a, ki se pri sv. krstu stavijo
botrom.
Povprašali smo glede tega name-
r odajnem mestu ter poizvedeli, da je
to grda laž in golo obrekovanje.
Nadškof take prepovodi nikoli ni dal,
in bi je sploh ne mogel dati, ker je vže
rimska stoüca dala enkrat za vselej do-
voljenje, da se smejo vprašanja pri sv.
krstu botrom staviti v domaöem
jeziku.
Iz tega razvidijo lahko naäi čitatelji
kako podlo se prizadevajo liberalci, da
bi očrniii pred slovenskim ljudstvom na-
sega nadäkofa ter mu spodkopali njegov
ngled. Le s takimi sredatvi naprej, se bo
vsaj prej spoznala m o t n a „Sočinau
voda 1 —
Andr. Gabršček — in Vatikau.
— Veliki spor je nastal med A. Gaber-
ščekom in Vatikanom, in sicer zato, ker
Vatikan še vedno noče priznati A.
G—eka za vidnega poglavarja sv.
katoliäke cerkve. Zato kritikuje
vse, kar Vatikan stori, Gaberäcek bi
storil vse boljäe. V članku „Francoska
in Španska" očit«, Vatikanu: „da hoöe
gnati svojo trmo do konca. da se drži
svoje neumne politike proti Francoski,
dasi ga Španija sedaj prav dobro uči,
kako nezmiaelno je njegovo rav-
nanje itd." — Gabršsieku svetujemo,
naj, če že ne more postati vidni po-
glavar sv. cerkve, kandidira vsaj za
papeževega državnega tajnika,
potem bode rešil vsa cerkveno politiöna
vprašanja, in pa — kar je najboljše,
dajal bo lahko navodila tudi naäemu
nadškoia !
Tifus v goriški okoüci. — V go-
riäki okoüci se je pojavil tifas. V Kron-
bergu pri Gorici je pri poseatniku Ma-
kueu obolelo 5 oseb. Ena hčerka je že
umrla, dve so prinesli v goriško žensko
bolnišnico-
Pevsko-tamburaško društvo ttŠt.
Andrež" v Št. Andrežu priredi jutri v
nedeljo pri g. Jožefa Molar ob 3l/2 iri
pop. veselico s sledečim vsporodom : 1.
V. G. Brož: „Slava Slovencem", koraČ-
nica; 2. Jak. Aljaž : „Soči", poje društ-
• veni moški zbor; 3. Farkaš : „Venček
narodnih pesmij", tamburanje; 4. S. Gre-
5orčič: „Jeftejeva prisega", deklamacija;
g. V. G. Brož: „Na valovih Jadranskega
morja*1, valček, tambaranje; 6. Parma:
„Mladi vojaki", koračnina, tamburanje s
spremljevanjem petja ; 7. Šaljivi prizor:
„Pred Bodnikorn"; 8. WagDer: „Tirolski
drvarji", koračnica, tambaranje; 9. Ša-
Ijivo sreökanje s 5 dobitki. 10. Prosta
zabava, pri kateri svira tamburaški zbor.
Vstopnina k veselici 40 vin., k prosti
zabavi za neude 2 K, za ude   1   K.   Po-
sebna vabila se ne razpošiljajo. K obilni
udeležbi uljudno vabi
odbor.
Podružnica družbe sv. Girila in
Metoda v Vrtojbi vabi na svoj redni
občni zbor, kateri se bode vräil v nodeljo,
18. t. m. po popoludanski službi božji v
äolskih proatorih.                    0 d b o r .
Za uovačeuje. — Tukajšnji mu-
nicipij naznanja, da se imajo pri njem
v meseca novembru zglasiti v svrho no-
vaöenja vsi oni mladeniči, ki so rojeni
1. 1886 ter so pristojni v mesto Gorica.
Prošnje za dosego olajšav v zadevi vo-
jaške službe določenih v paragrafih 31,
32, 33, 34 dotičnega zakona je čas ulo-
žiti do konca meseca februvarja 1907.
V mesecu novembru se imajo zglasiti
pri tuk. municipiju tndi vsi oni mla-
deniči, ki so rojeni v letih 1886, 1885
in 1884, ki v Gorici stalno bivajo, a so
pristojni v druge kraje. V tem času vlo-
žijo ti slednji tndi lahko proänje, da bi
priäli v Gorici k novačenju.
Rat*un vcselice „Slov. bralncga
in podpornega društva v Gorici" dne
7. oktobra 1905,
Dohodki : Razprodane srečke K 332
40 v ; vstopnine in preplačila K 14502 ;
razna darila v gotovini K 69.— ; na
dražbi iskupilo za nedvignjene dobitke
K 901; skupaj K 555-43.
Stroški: Dobitki in godba K 181-46;
razne tiskovine K 50. —; straži na dan
koncerta K 8.—; odškodnina razproda-
jalcem sreök K 1340 ; nagrada pevo-
vodji K 35*—; koleki K 4* —; razsvečava
in snaženje dvorane K. 774 ; skupaj K
29960.
Čisti preostanek znaša tedaj KJ255 83
in se ga razdeli glasom odborove seje
tako-le : a) domačemu bolniškemu zalogu
K 1001—: b) pev8kemu in veseličnemu
odseku K  15583.
Odbor izrdka tem potom najsrönej-
äo zahvalo vsem onim, ki so na kateri-
koli način pripomogli, da je vspela ve-
selica tako povoljno. JNadalje zahvaljuje
gg. pevce in g. pevovodjo za njihov trud
in požrtvovalnost.                      Odbor.
Prijet kolesarski tat.   — Te dni
je pustii neki Avgust Spacapan pred
Reichovo gostilno kolo, ki mu je bilo pa
med tem časom, ko se je nekje mudil,
ukradeno. Spacapan je naznanil to po-
liciji, ki je po svojih zaupnikih izvedela,
da je bilo te dni to kolo prodano v ne-
ki krčmi v Št. Petru. Redarja Butignon
in Čehovin ata se podala v St. Peter,
kjer sta doznala, da je bilo omenjeno
kolo res v Št. Petru prodano za 50
krön. Naäli so kmaln dotičnega, ki je
kolo kupil, in Spacapan je kolo spoznal za
za svoje. Kupec kolesa je prodajalca
tako dobro popisal redarjem, da so mu
bili koj na sledu in so ga tudi zasačili v
osebi 201etnega pekovskega  delavca An-
tona Trampuža, ki dola   pri    pekovskem
mojstru Bratužu v S^lski ulici.
Trgovski In obrtni skod priredi
„Trgovsko in obrtno druätvo za goriško"
dne 11. novembra t. 1. v Nabrežini.
Vspored se objavi pravoöasno.
Prljatcljski scstanek slovenskih
trgovcev in obrtnikov, ki se je vräil mi-
nolo soboto v gostilni „Pri Kranjcu", se
je obnesel zelo povoljno. Koncem no-
vembra se namerava prirediti večji
večer s predavanjem in zabavnim delom.
Prijazen strcžnik. — V tukajänji
bolnici je bil za strežaja neki Franc
Radanovič, doma iz Bizeljskega na Sp.
Štajerskem. Dne 25. t. m. je iz sobe, v
kateri se je nahajal bolai davöni kon-
trolor Kamil Miheljak, ukradel temu go-
spodu zlato verižico, srebrno uro in 3
prstane ter izginil brez sledu. Za tatvino
je porabil baš oni trenutek, ko so nesli
bolnika iz njegove sobe na vrt. Policija
ga zasleduje.
Obcinski zastop trga   Vipave je
podelil grosa Lanthieriju öastno tržan-
stvo.
Tovorno blago za Trst. — c. kr.
drž. žel. se zopet sprejema brez izjeme
in tudi odpoäilja.
Užitniuski   davek   v   Istri.   —
j Vsled odloka finančnega ministerstva od
dne 5. 10. se bo pobirala užitnina vina
in mesa za leto 1907. v državni upravi
v sledečih davčnih okrajih : Beizet, Pod-
grad, Krk, Loäinj, Piran, Poreö, Mo-
tovum itd.
Vladni  komisar   v  Pulju. — Ii
Pulja poroöajo „Tagesposti*, da razpusti
vlada puljski mestni svet ter da bode
imenovan zz vladnega komisarja in vo-
ditelja občinske uprave namestništveni
tajnik baron Gorizzutti. Do takega ko-
raka se čuti baje vlada prisiljena, ker
podpirajo dosedanji upravitelji mestne
uprave puljske na preveö oöiten način
iredentovsko gibanje, kar je poaebno do-
kazala zadnja demonstracija proti pulj-
skim veteranom.
Danes pa nam poročajo, da se ta
vest dementira.
Odklonjeno odllkovanje. — Lju-
bljanski župan g. Hribar je odklonil
odlikovanje srbskega reda sv. Save.
Pobegnil je iz Ljubljana Lah
Albert Umbert, ki je imel trgovino s
sadjem v Žid. ulici. Zapuatil je ženo ia
tri otroke brez vseh sredstev.
Dr. Luegerjeva G2 - letnica. —
Dunajski župan dr. Luege: je praznoval
v torek svojo 62 letnico tiho kot rekon-
valescent. Sprejel je le nekaj oseb. Čes-
titalo mu je pa mnogo oseb, med njimi
tudi min. predsednik dr. Back.
Kopniškega   „stotnika", ki   je   v
Kopniku vodil za nos prusko policijo in
Blago najboljse vrste. Zaloga velika.
„Kroj. zadruga"
v Gorki,
Via Signori   štev. 7
Za jesenski-zimski čas
so ravnokar došle  razne v
velikanski izberi
krasne novosti
moAneia blaga,
kakor modne volne, flanele,
forštajiie, sukno za moške
in dijaške obleke, svile za
bluze, salonske preproge,
zavese, odeje, šivane ku-
verte (Steppdecken), žime,
volne in perje za postelje
itd.                    (c
Perilo
za
opremenevest
kakor tudi
za hotele, restavrac
'  je, za zavode itd.
Rumberško, belgijsko in šv
carsko platno, bombaževin
chiffon, creton, namizni pri
serviette, brisalke, žepni rob
po
tovarniških cenah.
Cene stalne
Postrežba
postena.
Dovoljujem sc "Vas
prositi, da nas o potrebi
počastite z Yasim eerij.
obiskom in si ogledate
vse nase novosti, ali pa
blagovolitc naročiti vzor-
cc katcrcgakoli blaga,
koje Yamposljcmo ra-
dovoljno franko na dom,
da se prcpriöate o naši
zares bogati zalogi in iz~
beri, ki se lahko meri *
z vsako, tudi najmoder-
nejso trgovino te stroke.
JNsadejaje se bago-
hotnega upoštevanja naše
prošnje, biježirno s spo-
štovanjem
. Teod. Kribar.
Blago sveže. Konkurenca izključena.
vojašbo so aretirali v osebi nekega
črevljarja. — Med tem pa je že došlo
poročilo, da je prusko vojaštvo krepko
potegnila neka blazna ženska. Prnsi so
torej zelo brihtni Ijudje.
Na Zgornjcm Koroškem se je
pripetila emešna dogodbiea. Dva nemška
kmeta — soseda sta živela v lepi slogi
in Ijubezni med seboj. A nesreča je ho-
tela, da sta prišla navzkriž. Iz prejšnje
ljubezni je nastalo očitno sovraštvo, ka-
terega todi soaeda kmetica ni mogla za-
krivati. Nekega dne je šel mlajši sosed
mimo hiše starejšega, in ko je prišel do
križa, je vzel klobuk in se je po atari
krščanski navadi pokrižal. Pa pridrvi iz
hiše ven v jezi kmetica in nahrnli so-
aeda : „Ti, ako hočeš z glave vzeti klo-
buk pred križem, napravi si sam svojega.
Pred našim Bogom se nimaš odkriti". i
Oh ta pttinet ! Če bi ae zgodilo to kje
na Slovenskem, kako bi nas zaničevali '
nemški časniki.
Poziv.
Prijateljskim potom sem dobil ob-
ve8tilo, da me ima „Primorec" zopet v
svojih predalih. — To je vže drugi ali
tretji podpisanemu znani napad v rSoči",
oziroma v „Primorcu" na njegovo osebo.
Molčal sem, misleč, da dopisnik spozna
svoje rokovnjaško delo. — Ali zaman!
DopiBnik je ostal top in krivičen. Do se-
daj nisem hotel niti besedice črhniti v
lastno obrambo ; pa tudi sedaj ne, dokler
ne vem, s kako bažo dopisnikov imam
opravUi.
Častni in pošteni ljudje se
podpisnjejo, ko javno napadajo v znak,
da prevzemajo za svoje trditve tudi od-
govornofit pred javnobtjo. — Ali tu ni
dnha ni sluha. — Vse prepuščajo plečam
dotičnega odgovornega urednika. — To
ni častno !
Z uredniki „Soče" in „Primorca"
se nočem prerekati. Njihova vsakdanja
hrana je pač, da mrcvarijo kaplane in
„farje", katere jim d r u g i pošiljajo v
me8nico. — Sami so morda bolj — ga-
lantni. — Slednjič pa, oni morajo tudi
— živeti. Glad je krut gospodar.
Pozivljem pa tem potom dopisnike,
naj prevzemejo s a m i vso odgovornost
za napade na podpisanega v imenovanih
listih in naj se s polnim imenom podpi-
äejo, da vem, s kom imam opraviti.
Sedaj ščiti dopisnike(a) anonimnost.
Toda znajte: v temi se skrivajo tatovi
in izza zasede napadajo le lopovi. —
In ta ne baS laskava epiteta naj vam
ostaneta, dokler ne sprejmete pred jav-
nostjo odgovorno8ti za dotične članke
oziroma vesti v   „Soči"   in   „Primorcu".
Ako si junak, tedaj na dan z ime-
nom, da se ogledava na „junačkom meg-
danu"!
Kaplan Švara.
Devin, 23. okt. 1906.
2ahvala.
Štejem si v dolžnost se srčno
zahvaliti slavni zavarovalnici za živ-
ljenje vJami8u na Dunaju, oziro-
ma njeni podružnici v Trslu, za lako
točno izkazano likvidacijo in izpla-
čanje zavarovalne vsole, za katero
je bil moj pokojni soprog Santo
Zorzut iz Komna komaj dve leti pri
isti zavarovan.
TRST, 21. septembra 1906.
Terezija vd. Zorzut.
Ivan Bednarik
^priporoöa svojo
knjigoveznico
v Gforici
lica  Vetturini  št. 3.
•u_________________
Med. uniucrz.
Dr lit Brecelj
prallt. zdPDunih in špecijalist za
oti'oskc bolezni u Gorici
stanujB in ordinuje od 1. novem-
bra naprej u
Gosposki ulici
Št.   4.   (tik Monta).
Hojahi!
feipjte narodni holeh
Jolshcga Doma".
Tržne cene. (Zabiljcžene cene veljajo le za prodajo na debelo!) Sladkor velike komade   .   . K         7050 „        male        ,.....„          7150 „        voglat       „....„          72.50 Riž Rangon.......„      28.-32 „    Japonski.......„      40.— „    Italjanski     ......„      42.-44 Petrolej v sodh kg.....„          40.50 „       „ zabojih.....„          14.— Kava Santos.......„ 196—204 „     Domingo...... „        220.— „    Java........„        216.-„     Portorico II......„       240.— I                              °72 — Amerikansko olje.....„   96—100 Istrsko               „......„         84.— Moka    ät,    0.......„         27.50 „1.......-         26.50 ;         „2.......,        25.50 n      4.......»           23.— n            M      5.......n           7T'~ Ječmen „   10    (domač) .   .   . „        22.— M          n       8.......n           27,—
Ivan Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
na Kornjušt 11.
'i                                                         ______
flnton Ivanou Fečenho
Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnih
belih in črnih vin iz lastnih in drugih
priznanih vinogradov; plzenjskega piva
»prazdroj« iz sloveče oeške »Meščanskc pi-
vovarnc«, in domačega žganja I. vrste v
stcklcnicah, kojoga pristnost so jamöi.
Zaloga ledu katerega se oddaja le na
debelo po 5U kg naprej
Vino dostavlja na dorn in razpošilja
po želcznici na vso kraje avstrijsko-ogrske
države v sodih od 56 1 naprej.
Cene zmerne. Postrežba poš-
tena in točna. m m m m m m
„NflRODNfl TISK9RHA"
::: 9 Gorki, ulica Vetturini št. 9:::
i/s je preskrbljena z povsem novimi ^
|^\i- frkami, okraski infinim pnpirjem, j§}L
W*Mh^ ^er more Prevzcti vsa v ti- ^Mfr$
WftWrf&i skarsko stroko spa- Kf^^^
^-r^b-r^>-r^<-'^     dajoča dela     jCV>T^^>rr^
TISKA:
„Gorico"  oo
Vabila  oooo
Brošure  ooo
Diplome   oo
Pobotnicc   o
Sprcjemnice   ,
Plakate  ooo .
ild.  itd.     -
oo   „Pr. list"
oooo Cenike
ooo   Račune
oo Vizitnice
o Rač.sklepe
, .  Jedilne liste
r, ooo   Etikete
^      itd.  itd.
Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr-
šitve v moderni in okusni obliki od na-
vadncga enobarvnega do finega večbarvnega
tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji
......    nikake konkurence    ......
Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis.
|  noveaa stoletja.
Samo 2 gld. 55 kr. velja
ravnokar iznajdcna nikel rem. žepna
urazznamko System-Roskopf Pat.,
ki teče 36 ur, z minutnim kazalom,
bliščeča, lepa in natančno idoča s 3-
letno garancijo. (Eleg. urna verižica
in 5 nakitov  se zastonj pridene).
Ako ura no ugajji, se doiiur yrne in
jo vsak rizik izkljußon. Pošilja se lo
proti povzctju, uli naprej poslanemu
deiiarju:
M. J. Holzer'sWwe
Marie Holzer
Ihren und  Uoldniimn-Kiiliriks-NliMlerluso
«n   gross, Krnkaii   Ocst.   Diulclug. T.l, St.
SfliastiimgasNi- L'ü.
ZaliiRatelj c. kr. držuvnih  uradnikov.
Ilustrüvnul »eiilk  nr in /.lntiiini' gratis-
Zastopniki se iščejo.
Slično anoccno so ponarejene.
I Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis.
Anton Kustrin,
trgovec v Gorici
Gosposkaylicast. 25
priporoča častiti duhovščini in slav-
nemu občinstvu v mestu in na deželi
svojo trgovino jedilncga blaga n. pr.
kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej-
lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St.
Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin-
sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne
vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Voč
vrst riža. Miljsveče prve in druge
vrste, namreč ob 7a '{ua 'n 0(J <-nega
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič
& ValenČič. Žveplenke družbe sv.
Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-
vega mlina iz Kranja in iz Joch-
mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago
prve vrste.
I. Primožie,
sloieisti ojtilar i Gorici,
ulicfl üetturini 3,
priporoča čč. duhovščini in si. ob-
činstvu v mcstu inna deželi svojo
veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer  vsake  vrste  očal,   baro-
inetre, toplomerje, zdravniške to-
plomerje,   daljnoglede,   vage   za
vino, žganje itd.
Sprejema naročila iu po-
prave ter pošilja ua dom.
^            mizar in           v
lesni  trgovec
v Polpri, u oeIi lovep
železniškeca nosta
(na cesti, ki peljeproti Gradiški)
o  o o
Trguje tudi z opeko, ima ve-
liko zalogo vsakovrstnega trde-
ga in mekhega lesa domačega
iu tujega, veliko zalogo pohišt-
va, vinskih posod, Htiskalnic itd.
,CentraIna posojiluiea6
rcgistrovana zadruga v ßoriei, uliea Yctturirxi št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih,   ki  znašajo  z   obrestmi   vred,   za  vsakih
100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
no menice po 51 ^1,,, na vhnjizbo po S°|o
z W upravnega prispevka za vsacega pol leta.  Obrestna mera
^                      za hranilne vloge je nespremenjena.                           (
Dobro si zapomni podobo in ime
Äff AVV^ ^ l^ ^* (smodčični papir
1^*J \š UlJlJLJ. AJLii        in ovitki)
Hßkei\.8 ponarejanjeni se hoče konsumenta le zapeljati.