glas Matron jsfcE Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO n. APRIL 1963 ST. 4 Sprejetje družbenega plana občine Cerknica za leto 1963 v Četrtek, 28 . marca, so se v loški dolini polnoštevilno zbrali odborniki ljudskega odbora, da v RAZPRAVI ANALIZIRAJO PRAVILNOST POSTAVLJENIH NAČEL NADALJNJEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBČINI ZA LETO 1963 IN DA TA NAČELA, TE SMERNICE, TUDI SPREJMEJO IN POTRDIJO. Ugodna dinamika razvoja gospodarstva v občini v drugi polovici preteklega leta in uspehi) ob koncu leta so služili kot realna baza za planiranje nadaljnjega naraščanja bruto produkta in narodnega dohod¬ ka, ali bolje rečeno razvoja ce¬ lotnega gospodarstva v naši komuni. Objektivne možnosti, ki v občini obstojajo za razvoj gospodarstva, omogočajo še nadaljnji dinamični vzpon ob¬ sega proizvodnje. Zato sprejeti družbeni plan predvideva, da se bo družbeni bruto produkt v naši občini dvignil za 15,3 %, kar pomeni, da se bo od lan¬ skih 7 milijard 878 milijonov dvignil letos na 9 milijard in 100 milijonov. Takšna predvi¬ devanja porasta skupnega ob¬ sega proizvodnje in storitev na območju naš e komune pred¬ stavljajo nadpovprečje v me¬ rilu ljubljanskega okraja, saj znaša povprečen porast bruto produkta v okrajnem merilu 10,9 % ter je naša občina po povečanju bruto produkta v procentih na šestem mestu v okraju od 26 občin, kolikor jih je sedaj v okraju. Hkrati z na¬ raščanjem družbene proizvod¬ nje pa se bo povečal za 14,1% tudi narodni dohodek, vendar bo narodni dohodek na enega zaposlenega v naši komuni še vedno pod okrajnim povpreč¬ jem, ki znaša 441.000 na zapo¬ slenega, če bo ta planirana vi¬ šina ob koncu leta tudi reali¬ zirana. Značilno za sedanjo struktu¬ ro občinskega gospodarstva je to, da gre v smeri intenzivnej¬ šega razvijanja proizvodnje v industriji in da s tem postaja naša občina iz pretežno kmetij¬ ske vedno bolj občina z indu¬ strijsko razvitim gospodar¬ stvom. To trditev nam med drugim ponazoruje tudi plani¬ rani delež industrije v celot¬ nem bruto produktu občine, ki znaša že 53,1 %, kar predstav¬ lja na žalost še vedno okrajno podpovprečje, ker naj bi zna- *al delež industrije po predvi¬ devanjih za leto 1963 57 % ce¬ lotnega družbenega bruto pro¬ izvoda. Vzporedno z dviganjem bruto proizvodnje pa pričaku¬ jemo tudi realizacijo dviganja važnega, ekonomskega faktorja — produktivnosti. Po predvi¬ devanjih naj bi se to leto dvig¬ nila za 14 % in sicer na podlagi boljšega izkoriščanja proizva¬ jalnih zmogljivosti. To naj bi bilo predvsem v naših dveh največjih industrijskih podjet¬ jih: BRESTU Cerknici in KO¬ VINOPLASTIKE Lož. Seveda pa ne smemo pozabiti, da bo moral pri dviganju produktiv¬ nosti gospodarstva naše občine odigrati svojo vlogo tudi sub¬ jektivni faktor, saj so v ko¬ muni vsi objektivni pogoji. Z realizacijo 14 % povečanja pro¬ duktivnosti ali celo z njenim preseganjem pa bomo priče zelo lepemu in velikemu pove¬ čanju materialne osnove gospo¬ darskih organizacij v naši ob¬ čini in kot kažejo sedanji go¬ spodarski statistični pokazate¬ lji, gremo v to smer. Kot pri¬ merjavo bi navedel, da je v našem okraju planirano pove¬ čanje produktivnosti za okoli 9%. Obseg industrijske proizvod¬ nje, predvsem v lesni indu¬ striji, je že tako velik, da mu je republiško pa tudi celotno jugoslovansko tržišče, premajh¬ no za dober plasma izdelkov. Zato predvideva osnutek raz¬ voja gospodarstva občine pove¬ čanje izvoza za 8 % ter naj bi celotna količina izvoza znašala 607 milijonov deviznih dinar¬ jev ali ca 43.000 deviznih di¬ narjev na vsakega prebivalca naše občine. Če istočasno upo¬ števamo, da uvozimo iz ino¬ zemstva surovin in materiala na območje občine za ca 72 milijonov deviznih dinarjev, potem vidimo, da je razmerje med uvozom in izvozom 1:8,4 in sicer v korist izvoza. Svojo proizvodnjo pa bodo morala začeti usmerjati na zunanje tr¬ žišče tudi ostala industrijska podjetja v občini, če bodo ho¬ tela še nadalje razširjeno re¬ producirati. Seveda se pri teh podjetjih v občini takoj postavi vprašanje višine njihovih pro¬ izvodnih stroškov in s tem v zvezi nekonkurenčnost cen nji¬ hovih proizvodov na medna¬ rodnem tržišču. S sistematič¬ nim odstranjevanjem skrite za¬ poslenosti, ki v teh naših go¬ spodarskih organizacijah obsto¬ ja, z dvigom kvalitete in smo¬ trnejšim izkoriščanjem kapaci¬ tet, bodo tudi ta naša podjetja dosegla pogoje za izvoz. Za do¬ sego tega cilja bodo morale vse subjektivne sile v teh podjet¬ jih združiti svoje moči. V ko¬ likor tega ne bi hotele ali pa bi bile nezmožne, bo nujnost družbenega razvoja zahtevala izvršitev rotacije le-teh. Temu problemu bo moral v bodoče ljudski odbor posvetiti vso paž- njo. (Konec na 2. strani) Z otvoritve Doma ljudske tehnike v Cerknici (Berite članek na 5. str.) GLAS NOTRANJSKE © Občni zbori sindikalnih Sindikalne podružnice so izvr¬ šile svoje občne zbore ter ocenile rezultate, slabosti in pomanjklji¬ vosti svojega dela. Ce analiziramo delo sindikalnih podružnic pri krepitvi samoupravnih organov, pri vprašanju notranje delitve do¬ hodka, delovne discipline, odno¬ sov itd. ugotavljamo večje uspehe dela le v nekaterih sindikalnih podružnicah. Nekatere sindikalne podružnice so se temu vprašanju le malo posvetile, zadovoljile so se le s klasično obliko dela sin¬ dikalne podružnice, to se pravi, le z nabavo ozimnice, na vse osta¬ lo pa so pozabile. Ena izmed osta¬ lih pomanjkljivosti in lahko bi rekli nezainteresiranosti nekaterih vodstev sindikalnih podružnic je to, da so premalo analizirali in zahtevali pojasnil od posameznih služb in organov upravljanja o vprašanjih svojih delavcev v vseh problemih proizvodnje in vseh ostalih problemih življenja kolek¬ tiva. Tako se večkrat zgodi, da so delavci iznenadeni, ko jih vpra¬ šujemo. To je rezultat nezaintere¬ siranosti do dela, nizke produk¬ tivnosti itd. Zelo kritično so oce¬ njevali na nekaterih sindikalnih občnih zborih odnose delavec — mojster, saj ugotavljajo, da neka¬ teri vodilni ljudje, ki so v nepo¬ srednem stiku z delavci, ne znajo delati z delavci. Ena izmed osnov¬ nih vzgojnih vprašanj vodstve¬ nega kadra je graditev proizva¬ jalca v upravljavca. Sindikat bo moral bolj skrbeti za to, ker je delo v naših kolektivih iz dneva v dan bolj zahtevno. Veliko so razpravljali tudi o vprašanju notranje delitve oseb¬ nega dohodka. Tu so opazili, da je mnogo nepravilnosti, da so ne¬ katera merila delitve še vedno nerealno postavljena, tako da na delavca vplivajo destimulativno. Posledica tega pa je manjša pro¬ duktivnost in mezdna miselnost. Temu vprašanju bodo morale sin¬ dikalne podružnice posvetiti več pozornosti in zahtevati od orga¬ nov upravljanja in posameznih služb, da vprašanje delitve dohod¬ ka in osebnega dohodka dobi me¬ sto v bodočih statutih in pravil¬ nikih delovnih organizacij. Nekatere sindikalne podružnice so analizirale delo organov uprav¬ ljanja, zainteresiranost in odgo¬ vornost posameznih članov delav¬ skih svetov. Ena izmed nalog sin¬ dikata je tudi to, da odpravimo neodgovornost članov DS in for¬ malno glasovanje. Potrebno bo, da vodstvo sindikalne podružnice ob¬ ravnava posamezne primere ter odpokliče takega člana DS in se¬ znani celotni kolektiv s tem. Ko¬ lektiv naj kooptira nato drugega člana. Prav tako opažamo-, da ne¬ katere službe ne dajo članom DS predhodno važnega materiala za obravnavanje na sejah DS, tako da delavec ni temeljito seznanjen s tem, za kar bi tudi odgovorno glasoval. Sindikalne podružnice morajo temu posvetiti več skrbi, člani DS morajo biti obveščeni, ker je v nasprotnem primeru bo¬ lje, da ne glasujejo formalno in neodgovorno Na občnih zborih sindikalnih podružnic so veliko razpravljali tudi o ovirah, bolez¬ nih in nesrečah,, zamudah pri de¬ lu itd. Vsemu temu bodo morale sindikalne podružnice posvetiti pozornosti in zahtevati zmanjša¬ nje ovir pri proizvodnji, ker ta sredstva odhajajo neposredno iz njihovih skladov in sredstev za osebne dohodke. Potrebno bo, da sindikalne podružnice večkrat me¬ sečno obračunavajo- po EE posa¬ mezne primere delavcev in zahte- podružnic vajo več sodelovanja z zdravstve¬ nimi postajami, kadar analizirajo zamude, na drugi strani pa da zahtevajo od organov upravljanja več denarnih sredstev za odpravo pomanjkljivosti in nevarnosti na delovnih mestih. Delavec se mora čutiti na svojem delovnem mestu varnega. Vprašanje izobraževanja članov kolektiva je večina kolektivov premalo vskladila s svojimi po¬ trebami. Tudi občni zbori so pre¬ malo analizirali to delo. Nagel razvoj proizvajalnih sil zahteva tržišča z industrijskim načinom proizvodnje, zahteva pa tudi stro¬ kovno sposobnega delavca na de¬ lovnem mestu. Tako bomo laže premagovali težave pri plasiranju artiklov na trg, na eni strani za¬ hteva tržišča po znižanju cene proizvoda, na drugi strani pa za¬ hteve kvalitete. Potrebno bo, da sindikalne podružnice s pomočjo delavskih svetov zahtevajo več sredstev za izobraževanje nepo¬ srednih proizvajalcev. Pomanjka¬ nje strokovnega kadra je tesno povezano s produktivnostjo in ob¬ stojem gospodarske organizacije ter dvigom družbenega standarda. Veliko so razpravljali tudi o iz¬ delavi -statutov delovnih organi¬ zacij. Sedaj jih že pripravljajo. Pravilna je ocena nekaterih obč¬ nih zborov, da je za vsebino sta¬ tuta odgovorna celotna sindikalna podružnica. Potrebno bo izdelavo statutov pospešiti in poskrbeti za boljšo povezavo in jasnejšo orien¬ tacijo komisij v gospodarskih or¬ ganizacijah kakor tudi komisije pri ObSS. Prvi pogoj za izdelavo statutov je, da spoznamo, kaj nam prinašata nova zvezna in republi¬ ška ustava, na drugi strani pa moramo poznati specifičnost go¬ spodarskih organizacij. Sindikati ne moremo biti zadovoljni s seda¬ njimi pravili in pravilniki, ker so bili sprejeti kampanjsko, v neka¬ terih kolektivih pa so jih celo prepisali. Sindikati moramo tem vprašanjem posvetiti večjo skrb ter zahtevati od komisij za pri¬ pravo statutov in odgovornih čla¬ nov ter plačanih ljudi v gospodar¬ skih organizacijah vso odgovor¬ nost in skrb. Večina občnih zborov je obrav¬ navala tudi vprašanje rekreacije in oddiha, čemur bo potrebno po¬ svetiti več skrbi, saj sta rekrea¬ cija in oddih potrebna vsakemu delovnemu človeku. Ugotovljeno je bilo tudi, da je vse premalo povezave za dosego skupnih ciljev in pri obravnava¬ nju skupnih problemov pri vsak¬ danjem delu -med mladinsko orga¬ nizacijo in sindikalno podružnico v vseh delovnih kolektivih, kjer imajo svoj aktiv. Občni zbori so bili namenjeni, da kritično ocenijo delo sindikal¬ nih podružnic ter da na osnovi zaključkov izdelajo konkretne programe dela za nova vodstva in celotno sindikalno podružnico. Prav gotovo pa je, da je sindikat v delovnih kolektivih odigral po¬ membno vlogo pri dvigu produk¬ tivnosti dela in pri izboljšanju življenjskega standarda naših de¬ lavcev. Zasedali so gozdarji in lesnoindustrijci občine Cerknica (Nadaljevanje s 1. strani) Družbeni plan občine tudi nakazuje, da naj bi gospodar¬ ske organizacije financirale in¬ vesticije v industrijo predvsem iz lastnih sredstev ter iz banč¬ nih sredstev, dočim naj bi šla sredstva iz občinskega investi¬ cijskega sklada predvsem za kmetijstvo, obrt, trgovino in turizem kot važno razvijajočo panogo gospodarstva. Po pred¬ logu plana se bodo vse investi¬ cije na območju občine gibale v višini 720 milijonov dinarjev. Od te količine naj bi se 500 mi¬ lijonov investiralo v gospodar¬ stva, ostalo pa v druge name¬ ne. Značilnost planiranja le¬ tošnjih gospodarskih investicij je tudi ta, da bodo vložene po načelu rentabilnosti in da bo 1 /3 investicij vložena tam, kjer bodo lahko povečali proizvod¬ njo za izvoz. Največ investicij bo naloženih to leto v naši ob¬ čini v industrijsko vejo gospo¬ darstva in sicer v znesku 290 milijonov, dočim v kmetijstvo 110 milijonov, v gozdarstvo 105 milijonov, v gostinstvo in turizem 40 milijonov, v trgo¬ vino pa 13 milijonov. Ob kon¬ cu bi še omenil, da je med dru¬ gimi negospodarskimi investi¬ cijami predvidena gradnja po¬ šte v Cerknici, za kar se bo porabilo 60 milijonov ter re¬ konstrukcija vodovoda, ki na¬ paja vasi Rakek, Unec in Iva¬ nje selo. Do sedaj so bili ti kraji po več mesecev v letu brez vode. Za to rekonstruk¬ cijo so namenjena sredstva v višini 20 milijonov. Vsa ta načela in predpostav¬ ke o, možnostih razvoja gospo¬ darstva v občini pa bomo lah¬ ko realizirali le s skupnimi na¬ pori vseh proizvajalcev in s še nadaljnjim razvijanjem delav¬ skega in družbenega samo¬ upravljanja. Vzpodbuditi mo¬ ramo vse gospodarske organi¬ zacije naše občine, da bodo bolje gospodarile in odprav¬ ljale birokratsko administra¬ tivne vplive na gospodarjenje. Prve dni marca se je vršil v Postojni občni zbor DIT-a po¬ stojnske sekcije gozdarjev in les- noindustrijcev. Temu občnemu zboru so prisostvovali kot opazo¬ valci tudi predstavniki iz Cerk¬ nice. Po uvodnih besedah in po¬ ročilih o delu sekcije v pretek¬ lem letu, se je razvila živahna diskusija. Govorih so o tem, da je treba delo v DIT-u poživeti. Obenem so razpravljali tudi, naj bi se postojnski sekciji pridružilo še članstvo iz Cerknice. Poudar¬ jeno je bilo, da je dosedanje so¬ delovanje in razumevanje med gozdarji in lesnoindustrijci na pe¬ tem gozdno - gospodarskem pod¬ ročju edinstveno v Sloveniji. Gra¬ vitacijsko področje izkoriščanja lesne mase ločijo pravzaprav le vrhovi Javornika in Snežnika. Politično teritorialno delitev pa določa meja obeh občin. Ker gre za smotrnejše gospodarjenje, je potrebno, da bi DIT kot edinstve¬ no strokovno telo povezal obe gravitacijski področji. Poudarjeno je bilo namreč, da meja med obema občinama ne more pred¬ stavljati.. naravne meje racional¬ nega izkoriščanja lesne mase. Opažamo, da često precenjujejo lesne mase prav na tem področju. Obhodnja naj :bi bila vsako de¬ seto ali vsaj sedmo leto. Ugotav¬ ljamo pa, da je le-ta že ddsegla razdobje treh do štirih let. Vzrok tega precenjevanja in nepoznava¬ nja situacije je tudi v tem, da so v obdobju povečanega izvoza iglavcev prav na tem področju posekali 48 % več, kot je predvi¬ deval plan. Določeni procent po¬ seka je bil za druga področja Slovenije neprimerno nižji. Z dru¬ ge strani pa so zanemarili sečnjo listavcev. Kam lahko privede tak¬ šno poslovanje, ni potrebno na- glašati. Skratka gre za področje z bogatim surovinskim zaledjem in za razvijajočo se lesno indu¬ strijo na njem. Lesnoindustrijski obrati še niso dovolj specializi¬ rani, a tudi o nekem korektnem sodelovanju in kooperaciji med njimi ne bi mogli govoriti. Kot nepristranski organ naj bi prav DIT v obliki 'klubskega dela ter raznih predavanj posredoval z resnim delom. Na ta način bi se lahko seznanili s pravilno distri¬ bucijo kvantuma surovine tako po vrsti kakor po kvaliteti. Poleg tega pa bi lahko tudi'pregledali, 'kaj kdo izdeluje, kako izdeluje in kako surovino izkorišča. Vendar ni bilo govora samo o gozdu in gozdni proizvodnji. Diskutirali smo tudi o lesni industriji in o sodelovanju med posameznimi lesno-industrijskimi obrati. Po¬ udarjeno je bilo, da bi bilo čim- prej potrebno opustiti nepotrebne tajne in skrivanja, ki so pri med¬ sebojnem delu kaj škodljiv pojav, -ki hromi in zavira naš napredek. Direktor »Javorja« iz Pivke je opozoril, da namerava predložiti DIT-u na vpogled in presojo ela¬ borate o predvideni proizvodnji (Nadaljevanje na 3. strani) GLAS NOTRANJSKE Volitve skozi desetletja Razgovor s petimi občani o volitvah Živimo v dneh, ko vsi državljani naše države razpravljajo o novi ustavi, o ustavi, kn je simbol socialistične demokracije, ki bo prinesla nove pravice delovnemu človeku. Se nikoli poprej se niso naši ljudje tako živo zanimali za ustavne določbe, kot je to ravno ta čas. Prav zato, ker smo pred volitvami, ko bodo občani zopet volili svoje delegate, sva krenila s tovarišem iz uredniškega odbora na pot po naši občini. Nisva preveč izbirala tistih, ki sva jih izpraše¬ vala. Hotela sva izvedeti, kako so naši ljudje volili pred vojno in kakšne se jim zdijo Volitve danes. Najprej sva se ustavila pri 64-letnem JOŽETU GREGORČIČU z Rakeka. Sedaj je že 8 let v pokoju, prej pa je bil zaposlen pri prekladanju lesa na železniški postaji. »Kdaj ste prvič volili?« »Leta 1922, ko sem volil komu¬ nistično stranko. Na volitve sem hodil do 1935, ko je zmagala kle¬ rikalna stranka. Od tedaj nisem hotel več voliti.« »Katerega dogodka iz tistih ča¬ sov sc najbolj spominjate?« »Leta 1935 smo hoteli na Ra¬ keku zbrati listo za delavske stranke. Bilo nas je 80 in smo se shajali pri Pircu poleg sejmišča. Denarno nas je podpiral Line Ža- (Nadaljevanje z 2. strani) njihovega podjetja. Omenil je tu¬ di, da je padla proizvodnja zabo¬ jev in da je treba ravnati s suro¬ vino racionalno. Zato naj bi se v Baču razvila proizvodnja stolov, »Javor« Pivka pa naj bi izdeloval mize, gradbene plošče, plošče za brodogradnjo, okali plošče, furnir, vezane plošče, razne obloge itd., dočim naj bi se v Postojni pričelo s proizvodnjo kosovnega pohištva. Število dosedanjih žagarskih obra¬ tov naj bi se zato zmanjšalo na tri do štiri s tem, da bi koncentrirali industrijo rezanega lesa na enem mestu. 35.000 t odpadkov letno pa naj bi izkoristili za plošče, a ne za kurjavo, dočim naj bi žamanje še vnaprej dostavljali tovarnam celuloze. Kot vidimo so se tudi na oni strani gravitacijskega področja odločili za grupirano in speciali¬ zirano proizvodnjo. Podobne ten¬ dence so tudi pri nas. Mar ni zato potrebno, da se pri realizaciji teh planov pametno posvetujemo, da ne bi delali vsi isto in računali na isto surovinsko zaledje? Vloga in pomen DIT-a pri tem planira¬ nju zato ne bi smela biti majhna, a prav gotovo vsestranska in nuj¬ na. Program sečenj in proizvod¬ nje bo moral 'biti jasen in razum¬ ljiv tako gozdarjem kot lesno- industrijcem. Pri podružabljanju surovine, oziroma gozdne proiz¬ vodnje bo v primeru integracije obeh gravitacijskih področij nuj¬ no uporabiti enaka merila, enake zakone in enake tarife prodaje za vse kupce na tem področju. Na občnem zboru je bilo tudi nagla- šeno, da se je spremenila v pri¬ merjavi s povojnimi leti tudi si¬ tuacija z delovno silo. Pri nas že čutimo, da delovno silo ni več tako težko dobiti. To ugotavljajo tudi pri njih. Včasih imajo že vi¬ šek delovne sile in je mogoče že izbirati. A problem strokovnega kadra je tako v gozdarstvu kot gar. Vendar nismo uspeli. Zadnji dan pred volitvami so nam pre¬ povedali. Vse tiste, ki so pobirali podpise za novo listo, so kazno¬ vali s 500 din kazni, kar je bilo tisti čas zelo veliko«. Jože Gregorčič nam je potem pripovedoval, da je bil leta 1941 poslan na prisilno delo v Šuma- dijo, kasneje pa interniran v Tre- visu in Renicciju. Po italijanski kapitulaciji so ga odpeljali v Nemčijo. Tako je vso vojno pre¬ živel v izgnanstvu. Preden sva se mu zahvalila, naju je še zanimalo, kaj je po tudi v lesni industriji še zmeraj pereč. Na naše opozorilo, da smo ustanovili večerni oddelek tehnič¬ ne srednje šole za lesno stroko, ,so pripomnili, da bi bilo mogoče izkoristiti v ta namen..kapacitete gozdarske šole v Postojni. Vendar nam to ne ustreza, kajti s tem bi morali naš operativni kader, ki se šola, poslati v Postojno. S tem pa ne bi rešili našega problema, vsaj v sedanjih pogojih ne. Med osta¬ limi je bilo poudarjeno, da bi mo¬ rale gospodarske organizacije tes¬ neje sodelovati z DIT-om in mu nuditi tudi finančno pomoč, a za¬ služne člane nagrajevati. V prvi etapi integracije naj bi se ne lo¬ čili gozdarji od lesnoidustrijcev, kar bi kasneje bilo mogoče deliti. Izvoljen je bil tudi novi upravni odbor, ki bo štel deset članov. Za predsednika je bil izvoljen tov. ing. Drnovšek. Sedem članov so že izvolili, dočim sta dve mesti ostali rezervirani za cerkniška predstavnika. Po končanem obč¬ nem zboru je bila prirejena majh¬ na zakuska s prijetnim razgovo¬ rom. Ob zaključku lahko povzamemo le to, da je občni zbor dosegel svoj namen. Poudaril je, da je treba izkristalizirati lik organiza¬ cije in da pri tem ne smemo ču¬ titi občinskih meja. Dalje je izra¬ zil željo, da se čimprej združita obe gravitacijski področji, da se poskrbi za strokovni kader in da se tega tudi -znotraj stroke pravil¬ no usmerja. Naglasil je, naj bi se gozdarsko - lesnoindustrijska pro¬ blematika pogosteje publicirala; a nezdravo kritizerstvo, ki se raz¬ vija po javnih lokalih, naj bi se preneslo v klubsko izživljanje in naj bi postalo koristno delo. Upam, da se bo članstvo v Cer¬ knici kaj kmalu zbralo in odlo¬ čilo o tem, kar je nakazal občni zbor gozdarjev in lesnoindustrij- cev v Postojni. Ing. Zmago Novak njegovem največja pridobitev se¬ danjih volitev. Gregorič Jože iz Rakeka »Prej smo bili prisiljeni iti vo¬ lit. Celo z odpovedjo službe so nam grozili. Danes je pa vse pro¬ stovoljno.« Na drugem koncu Rakeka sva našla JANEZA ZALARJA, ki se je pred meseci vrnil iz vojske. Zaradi /točnega dela prejšnji dan je bil utrujen in malce v zadregi, ker se še ni docela privadil »ci¬ vilnemu« življenju. Menil je, da bi morali biti občinski odborniki bolj aktivni pri sodelovanju z občani. »Veliko si delal v mladinski organizaciji. Česa se najraje spominjaš?« Zalar Janez iz Rakeka Zasedali so gozdarji in lesnoindustrijci »Zelo mi je bila všeč prireditev v počastitev dneva mladosti pred dvema letoma v Cerknici. Zelo dobro so organizirali in pripravili pester program« »Kaj meniš o bližnjih volit¬ vah?« »O, z veseljem bom šel volit.« Na Bloško planoto sva šla z do¬ ločenim ciljem. Poiskala sva To¬ neta Pirca, ki ga na Blokah vsi poznajo, saj živi tam že od 1925. leta. Najprej .sva hotela vedeti, kak¬ šno je bilo politično življenje v teh krajih pred vojno. Takoj sva videla, da dobro pozna zgodovino Bloške planote. Tone Pirc bi ■ lahko volil leta 1937, vendar ni hotel po nalogu društva kmečkih fantov in deklet, ki je sodelovalo s Komunistično partijo. Kot protiutež temu na¬ prednemu društvu so tedaj kleri¬ kalci ustanovili smučarski klub. V Pirc Anton iz Velikih Blok Komunistično partijo je bil spre¬ jet že leta 1941. Zaradi dela na terenu so ga internirali v Kala¬ brijo. S prvo prekomorsko briga¬ do se je vrnil in bil po vojni ka¬ petan I. razreda. Bil je odbornik že leta 1952 Pripovedoval nama je, da tedaj ni skoro nikoli nihče zamudil seje odbora. Današnji odborniki bi morali biti po njegovem pred¬ vsem družbeno razgledani ljudje, ki se lahko poglobijo v občinsko problematiko. »Kakšne funkcije opravljate?« »Sem predsednik sveta za soc. varstvo in predsednik komisije za vprašanja borcev in invalidov.« »Ali menite, da so pri pripra¬ vah za sedanje volitve kakšne pomanjkljivosti?« »Zdi se mi, da so o novih volit¬ vah ljudje premalo seznanjeni«. »Udeležili ste se NOB. Česa se iz tistih časov najbolj spomi¬ njate?« »Leta 1941 so se kmečki fantje skrivali v naši hiši in delali na¬ črte za odhod v partizane. Nekoč je eden med njimi rekel, da se bo raje nekje skril. Stara mati, ki je tedaj imela 75 let, je na peči (Konec na 4. strani) GLAS NOTRANJSKE e- Volitve skozi desetletja Svečana proslava krajevnega praznika na Rakeku TUDI LETOS SO RAKOVCANI DOSTOJNO PROSLAVILI SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK. V SOBOTO PRED PRAZNI¬ KOM JE GLASBENA SOLA SKUPNO S ČLANI PROSVET¬ NEGA DRUŠTVA PRIPRAVILA SVEČANO PROSLAVO. DNE 13. MARCA PA SO NA HlSl, KJER SE JE RODIL NARODNI HEROJ IVAN- TURSlC-IZTOK, ODKRILI SPO¬ MINSKO PLOŠČO. OB ODKRITJU JE GOVORIL PRVI KO¬ MANDANT Čete, v kateri se je boril tudi ivan TURSiC, PODPOLKOVNIK FRANCE BOMBAC-ZORKO. SODELOVALI SO SE GOJENCI GLASBENE SOLE, UČENCI OSNOVNE SOLE IN ČLANI PROSVETNEGA DRUŠTVA. V KLUBSKI SOBI NA RAKEKU SO ODPRLI RAZSTA¬ VO SLIK HINKA SMREKARJA. RAZSTAVA JE BILA OD¬ PRTA 6 DNI IN SI JO JE OGLEDALO VELIKO LJUDI. MaD Z odkritja spominske plošče narodnemu heroju Ivanu Turšlču-Iztoku Odkritje spominske plošče narodnemu heroju Ivanu Turšiču-Iztoku (Nadaljevanje s 3. strani) to slišala in srdito pripomnila: »•Sram te bodi! Ce bi me vzeli, bi še jaz takoj šla nad Italijane, ti se boš pa skril!« Iz bojev pa se Tone Pirc naj¬ raje spominja letalskega desanta na Drvar. Se prisrčno slovo in namenila sva se v Loško dolino. Obiskala sva Franca Levca. Rade volje je pobrskal po spominih na težke čase izpred vojne. 2e s 16 leti je šel v službo. Pr¬ vič je volil 1930 napredno stran¬ ko. Spominja se uspele stavke za 8-urni delavnik. Organiziranje de¬ lavcev je bilo prepovedano. Leta 1942 je šel v partizane in bi-1 se¬ kretar partijske organizacije in član rajonskega komiteja. Tudi sedaj je še zelo aktiven, saj opravlja kar 10 funkcij. Levec Franc iz Pudoba »Kje pa največ delate?« »V zvezi borcev, ker me bolijo razne krivice, ki se godijo neka¬ terim borcem« »Kakšen bi moral biti bodoči odbornik?« »Predvsem bi moral biti zelo razgledan. Vsaj srednjo politično šolo bi moral vsak opraviti. Zlasti obveščanje občanov bi se moralo izboljšati. Glede nove ustave bi morali pojasniti ljudem, katere nove pravice so jim z njo zago¬ tovljene. Tudi o razvoju naše ob¬ čine premalo govorimo. Pred voj- Občinski strelski odbor Cerk¬ nica je bil ustanovljen pred dve¬ ma letoma. Vse do tedaj so bile SD povezane direktno z okraj¬ nim strelskim odborom Ljublja¬ na. Ob ustanovitvi občinskega strelskega odbora so že delovale družine na tem področju. Niso pa bile kos nalogam, predvsem uspo¬ sabljanju naše mladine v dobre no je bilo le 300 zaposlenih, da¬ nes pa že 3700.« Ko sva že šla skozi Loško do¬ lino, sva se ustavila še v Kovino¬ plastiki. Dvaindvajsetletnega Boga Suhadolnika sva našla pri delu. Takoj sva ga vprašala, kaj meni o novih volitvah. »Prvič sem volil Suhadolnik Bogo lz Kovinoplastike Lož 1958. Tedaj si še nisem bil glede volitev docela na jasnem. Novi volivni sistem pa je bolj demo¬ kratičen.« »Kaj menite o funkciji odbor¬ nika?« »Naši odborniki so preobreme¬ njeni. Sam opravljam pet funkcij in imam velike težave. Politiko kadrovanja bi morali izboljšati.« »Ob slovesu — zadnji veseli dogodek?« »Slikan sem bil v trikotniku Ljubljanskega dnevnika in dobil 10.000 din.« »Hvala in nasvidenje!« Najino potovanje je bilo zaklju¬ čeno. Veliko vtisov sva dobila. Mnogih ni bilo mogoče napisati. Nekoč so ljudje tvegali svojo eksistenco, če so volili napredno stranko. Danes, ko bodo volili, ne bodo tvegali ničesar. Svobodno bodo izrazili svoje želje. Slika in tekst: Tavzelj, Mazi in izurjene strelce. Strelski šport pa je le nekako zaživel v lan¬ skem letu. Prvič so se srečali strelci v Novi vasi ob dnevu mla¬ dosti. Na tem srečanju so se po¬ merili strelci iz vseh družin ob¬ čine z zračno in malokalibrsko puško v vseh položajih. Nastopi¬ le so ekipe pionirjev, mladincev in članov. Z zračno puško so do¬ segli najboljše . uspehe člani SD Jezero Cerknica (sekcija Graho¬ vo), sekcijo uspešno vodi pro¬ svetni delavec tov. Gorjanc. Zaradi denarnih zadreg so naj¬ boljše ekipe prejele skromna pri¬ znanja — diplome. Strelci so se srečali v komuni tudi ob počastitvi praznika Loške doline in ob praznovanju JLA v Novi vasi. Uspelo nam je poslati ekipe tu¬ di na okrajno prvenstvo z ZP in MK puško, vendar se naše ekipe niso plasirale na vidnejša! mesta v okrajnem merilu. Našim strel¬ cem manjka treninga in boljši pogoji zanj, predvsem (strelišče. Uspelo pa nam je s pomočjo ob¬ činskega odbora SZDL in ObLO, ki nam je dodelil dotacijo v zne¬ sku 220.000 din, nabaviti zračne puške. Naše družine so v pretek¬ lem letu prejele 26 zračnik pušk. Osem nam jih je dal sekretariat za narodno obrambo s posredova¬ njem Strelske zveze Slovenije brezplačno, ostale puške pa smo plačali po 3500 din. Na konferenci smo sklenili, da ne bomo drobili sredstev, ko bo¬ mo prejeli dotacijo občinskega odbora. Praksa je namreč poka¬ zala, da tak način ni zdrav in da bo treba v bodoče racionalneje izkoriščati prejeta sredstva. Ker družine nimajo objektov, kjer bi trenirali ali tekmovali, bomo po¬ stopoma s prejetim denarjem gra¬ dili strelišča. Tako bo v letošnjem (Nadaljevanje na 5. strani) Občni zbor strelcev V nedeljo, 31. marca, je pregledal svoje delo obč. strelski odbor v Cerknici, na katerem so bili delegati strelskih dru¬ žin: Srnjak z Rakeka, Jezero iz Cerknice, Račna gora iz Lo¬ ške doline in Borac z Velikih Blok. glas notranjske @ - - --- - Občni zbor strelcev tete izkoristiti in vključiti čimveč mladine v tehnično izobraževa¬ nje. Potem je spregovoril tudi predsednik občinskega odbora ljudske tehnike tov. Slavko Štru¬ kelj, ki je nakazal oblike bodo¬ čega dela ljudske tehnike ter za¬ gotovil, da se bodo že v mesecu aprilu začeli tečaji ljudske tehni¬ ke. Zbranim je spregovoril tudi predsednik okrajnega odbora LT tov. Leo Kovačič, ki je pohvalil delo ljudske tehnike v občini Cerknica ter zaželel še večjih us¬ pehov pri nadaljnjem delu. Taj Vozilo AMD Cerknica v novi garaži Marsikdo se je začudil, da so iz skoraj razpadle stavbe zrasli sodobni prostori, v katerih bodo tehnično vzgajali našo mladino in odrasle. Poleg dvorane, katera sprejme do 100 obiskovalcev, so moto društva ter garaže, ki spre¬ jemajo šest osebnih avtomobilov. Adaptacija je trajala pet mese¬ cev, vanjo je bilo vloženih okrog 700.000 din. Pri tem je bilo oprav¬ ljenih preko 1600 prostovoljnih Mladina se je odločila 22. marca smo imeli člani ZMS sestanek, na katerem smo se po¬ menili o marsičem koristnem. Sestanku je prisostvoval tudi tov. Lojze Kraševec, sekretar mladin¬ skega komiteja. Ker se bliža konec šolskega le¬ ta, je bilo zelo zanimivo vpra¬ šanje o zaposlitvi mladink in mladincev med letnimi počitni¬ cami. Tov. Kraševec nam je sve¬ toval, katerih akcij naj bi se ude¬ ležili med počitnicami. Tako so se nekateri mladinci odločili, da bodo delali v tovarni Brest, drugi bodo spet sodelovali v brigadi, ki bo iskala ostanke orožja iz NOB, tretji pa bodo delali pri KZ v Cerknici. France Arhar Kadrovska problematika V razdobju od izvolitve članov ObK ZMS Cerknica pa do danes so nastale Melike spremembe v sestavu članstva. V tem času smo morali dopolniti članstvo komite¬ ja s petimi mladinci, ker so izvo¬ ljeni člani odpovedali (nekateri opravičeno, drugi ne) sodelovati pri nadaljnjem delu ZMS. Dokler bomo morali reševati tako ka¬ drovske probleme, res ne bomo mogli izvrševati ostalih nalog, ki smo si jih postavili na zadnji redni občinski konferenci ZM. Zato so upravičene misli nekate¬ rih občanov, da ni čutiti dela mla¬ dinske organizacije, kar je poseb¬ no razvidno iz članka tov. Hrena v zadnji številki »Glasa Notranj¬ ske«. KL Za 16 odstotkov večja proizvodnja V preteklem letu je bilo v cerkniški občini zaposlenih v gospodarstvu 2893 ljudi. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1961 povečalo za 52. Najbolj se je dvignila proizvod¬ nja v lesni industriji, kjer je začela obratovati tovarna iver- nih plošč. Proizvodnja se je povečala tudi v kovinski indu¬ striji, ker so uvedli v proizvodnjo več iskanih predmetov za pohištveno industrijo. Osebni dohodki na enega zaposlenega so se dvignili za 4000 din, tako da so znašali v preteklem letu povprečno 26.300 din. Tudi narodni dohodek se je močno dvignil, vendar še vedno ni dosegel povprečja drugih komun. V letu 1962 je znašal 151 tisoč din na prebivalca. Za letošnje leto imajo v načrtu nadaljnji dvig proizvodnje predvsem z iskanjem notranjih rezerv in uvedbo več izmen v industrij¬ skih obratih. Dobršen del industrijske proizvodnje v cerkniški občini gre v izvoz. V direktni izvoz je sicer vključena le lesna indu¬ strija, kovinska pa le posredno. Celotna industrija izvaža nad 60 odstotkov svoje proizvodnje. Lani se je najbolj pove¬ čal izvoz v lesni industriji in sicer za 23 odstotkov. MaD Ocenjevanje uspešnih strelcev nega kadra in to ne samo v kra¬ jih, kjer so družine, ampak tudi tam, kjer delujejo sekcije. To vprašanje pa bomo reševali s tes¬ nejšo povezavo z organizacijo ZROP, saj so njeni člani raztre¬ seni ravno tako po teh krajih. čeh in saneh, v kolikor bo zima ugodna, v nasprotnem primeru pa bodo tekmovanje preložili na ugodnejši čas. Ti dve strelski tek¬ movanji naj bi postali tradicio¬ nalni in njuna datuma stalno do¬ ločena. Nov Dom ljudske tehnike v Cerknici (Nadaljevanje s 4. strani) letu dograjeno strelišče v Cerkni¬ ci, kjer je sedež komune. SD tega področja so si posta- Lctne konference družin so ra¬ zumele željo naših mladih strel¬ cev in jih izvolile tudi v nove upravne odbore. V soboto, 30. marca, je bil v Cerknici odprt Dom ljudske teh¬ nike, prvi te vrste v ljubljan¬ skem okraju. urejeni tudi primerni prostori za modelarske, radio in foto krož¬ ke kakor tudi pisarne za občin¬ ski odbor ljudske tehnike, avto- delovnih ur, ki so jih opravili predvsem člani ljudske tehnike in mladina. Pri izgradnji doma so pomagale z materialnimi sred¬ stvi nekatere gospodarske orga¬ nizacije, predvsem »Brest« Cerk¬ nica. Ob otvoritvi je podpredsednik občinskega ljudskega odbora tov. Jože Mlakar poudaril, da je ta dom zgrajen z namenom, da se bo v njem izpopolnjevala mladi¬ na in da je potrebno te kapaci- vile kaj lepe načrte. Organizirajo svoje sekcije po šolah in oddalje¬ nih vaseh, ki niso tako dostopne, da bi strelci trenerji hodili po 5 ali celo več kilometrov na strel¬ ske vaje. Prav na takih področ¬ jih pa je precejšnje število ljubi¬ teljev strelskega športa. Ugotov¬ ljeno je, da primanjkuje strokov¬ Na občinski konferenci smo sklenili tudi v letošnjem letu or¬ ganizirati več srečanj in med- družinskih tekmovanj, za dan mladosti pa še tekmovanje v po¬ vezavi z avto-moto društvom, streljali pa bodo balone in gib¬ ljive tarče. Za dan JLA pa bodo tekmovali z MK puško na smu¬ 0 GLAS NOTRANJSKE II H0HEMLVIWA •I401/IHI0IPIASTIMI* 1,01 Obračun sindikalne organizacije Pred kratkim je bil v kina dvo¬ rani c Starem trgm redni letni občm zbor sindikalne podružnice Kovinoplastike Lož. Občnega zbo¬ ra. se je udeležilo okoli ISO dele- ga&oe. M so jih člam kolektiva izvolili v svojih obratih. Po ob¬ širnem poročilu predsednika sin¬ dikalne -podružnice tov. Škrbca, obrmmtmalo je delo sindikata v preteklem letu in gospodarjenje podjetja v tem obdobju., se je razvila živahne razprava, v ka¬ teri je sodelovalo 22 delegatov. Delegati so nakazali vrsto pro¬ blemov. tei M jih morala sindi¬ kalna podružnica v času svoje dveletne mandatne dobe reševati NEKAJ GLAVNIH MISLI IZ RAZPRAVE — Delo obratnih sindikalnih odborov ni bilo zadovoljivo. Vse preveč so bili prepuščeni sami sebi. V drugih primerih pa se je centralni sindikalni odbor vse preveč vtikal v de¬ lo, M bi bilo lahko prepušče¬ no samim odborom im njihovi imiciativL — Spričo naglega razvoja podjetja je potrebno .še naprej sistematično izobraževati čla¬ ne kolektiva, glede na potrebe delovnih mest. šolati je treba srednji im višji strokovni ka¬ der. Potrebno je izbrati prija¬ ve za ustanovitev oddelka do¬ pisne tehnične srednje šole v podjetju. — V januarju in februarju je presegel kolektiv plan pro- favodnje. Toda kljub temu, da je podjetje na tesnem prosto¬ ru, bi se proizvodnja še lahko povečala, če M poiskali skrite rezerve. Povpraševanje po iz¬ delkih je sejo veliko, saj ne moremo zadovoljiti vseh po¬ treb tržišča.. Zato je potrebno uvesti na. določenih delovnih mestih tretjo nočno izmene. Bol j se bomo morali potruditi tudi pri kontroli kvalitete iz¬ delkov.. — Disciplina po obratih ni na zaželeni višini. Medsebojni odnosi M morali Mti boljši. Včasih otomlimo trenje med obrati, kar negativno vpliva na pro>iswajalce.. Potrebno M se Mto ©dkriteje pogovoriti o tem. — Eno izmed osnovnih de¬ javnosti sindikalne podružnice je ugotavljanje, kako delajo oigami upravljanja v podjet¬ ju,, oziroma njihovi člani v teh orga n i h . Nekateri se čutijo premalo odgovorne. Zate M morala staiikaJma organizaci¬ ja pregledati delo članov im jih poMfeatti na odgovor. — Kolektiv Kovinoplastike stoini letos pred veliko nalogo, gradnjo nove tovarne. Podjet¬ je sicer računa na kredite pa tudi na lastna finančna sred¬ stva.. Vsak član kolektiva ho prispeval SOI ur prostovoljne¬ ga dela v dveh letih.. Na ta naom bomo prihranili okoli 30 milijonov dinarjev.. Člani kolektiva žele, da M ustanovili otroški vrte®.. Pa¬ metno bi bilo popraviti pro¬ store Dijaškega doma v Sta¬ rem trgu in bi stavba služila vsem zaposlenim v Loški doli¬ ni. Kolektiv Kovinoplastike pa naj bi bil ustanovitelj otroške ustanove. — Na občnem zboru so raz¬ pravljali tudi o letovanju v le¬ tošnjem letu, o bolezninah in bolniškem staležu bolnikov, o vključevanju mladine v orga¬ ne upravljanja, o posebnih do¬ datkih za člane ZB NOV in o osebnih dodatkih. Na koncu so izvolili 11-članski upravni odbor in 3-članski nad¬ zorni odbor. Za novega predsed¬ nika je bil izvoljen Tone Žni¬ daršič. Priprave za letovanje Te dni je odbor za letovanje pri sindikalni podružnici Kovino¬ plastike Lož izvedel med člani kolektiva anketo z namenom, da bi izvedel, koliko članov kolek¬ tiva želi letovati in kje bi radi letovali v letošnjem letu. Razdelili smo 500 anketnih li¬ stov, do 1. marca pa je bilo vr¬ njenih 251 anketnih listov. Iz an¬ ketnih listov je razvidno, da je 181 aktivnih članov kolektiva in 88 njihovih družinskih članov že¬ lelo letovati na morju, večina za dobo od 7 do 10 dni. Od 161 čla¬ nov kolektiva je 85 poročenih in 76 neporočenih. Večina članov že¬ li, naj bi organizirali letovanje v drugem kraju kot lani. Na pod¬ lagi teh izjav se je odbor za leto¬ vanje že začel pripravljati. V le¬ tošnjem letu ho podjetje najelo dve stavbi v Selcah pri Crikveni- ci. V eni stavbi ho 12 ležišč, v drugi pa 14 ležišč in kuhinja, je¬ dilnica ter ostali prostori. Pogod¬ ba je sklenjena za 3 mesece, od 15. junija do 15. septembra. Cen¬ tralni sindikalni odbor je mne¬ nja, da bi letos izmenjali člane vsakih 10 dni, kajti na ta način bi precej prihranili in poslovanje bi bilo mnogo laže, kot če bi le¬ tovali po 7 in 10 dni. Te dni bodo člani kolektiva prejeli posebne prijave, katere bodo vrnili s kavcijo 1000 din ka¬ drovsko soc. oddelku podjetja do 10. maja. Na prijavi bodo določe¬ ni datumi. Prijavljenei bodo sa¬ mo obkrožili datum, to je čas, v katerem bi želeli letovati. V pri¬ meru, da se ne bi prijavilo do¬ volj članov kolektiva, bo odbor za letovanje ponudil letovanje ostalim gospodarskim organizaci¬ jam v komuni. DROBNE ZANIMIVOSTI — Poročali smo že, da je ko¬ lektiv presegel plan proizvod¬ nje w jammarjm 1963 za 2%. Kljub temu, da je imel mesec februar mani delovnih dni kot jtmrnar, so člani kolektiva pre¬ segli plan v tem mesecu za 6%. kar je lep uspeh. — Podjetje bo tudi letos pri¬ spevalo 2600 din na zaposlene¬ ga krajevnemu odboru SZDL Stari trg za poživitev kultur¬ nega. in felesnokultumega So¬ ljenja. ® Loš M dolm. — Spričo vseh večjih po¬ treb na tržišču je centralni de¬ lavski svet podjetja sklenil, da bi uvedli tretjo izmeno in si¬ cer od 22. do 6. ure. F tej izmeni bi delalo ca. 30 žena. zlasti v plastiki, pri bergman dozah in pri okovju Lož. Pod¬ jetje je že zaprosilo ZIS v Beogradu za odobritev. — Te dni se je pričel semi¬ nar matematike in tehnologi¬ je za dopisnike I. letnika TSŠ — strojni oddelek. Imeli bodo 20 ur -matematike in 10 ur teh¬ nologije. Namen seminarja je, da bi dopisniki čim prej na¬ pravili izpite na dopisni šoli. Na seminarju predavata ing. Borštnar in prof. Torkar. —- Naše podjetje je sklenilo pogodbo za izvoz specialnega okenskega okovja v vrednosti ca. 26.000 dolarjev s posredo¬ vanjem podjetja Fermiport Zagreb. Okovje bomo izvozili v Gvinejo. Tisma brafcer DRAGI BRALCU Sporočiti vam maramo, da srna se ® niredmiMmu. odločili,, da bo maš lisi ® bodoče izha jal vsakega desetega m mesecu. Upamo, da -mam bomo na ta imčrn ® celoti posredovali do¬ godke -preteklega meseca. No¬ vice bodo bolj sveže, list pa zamimhmjši. V dtmašmji štemkki -pričenja¬ mo z redim novo rubriko »Bralci mam pišejm. preko ka¬ tere želimo z bralci mamzati čim tesnejše stike. Pišite nam. o vseh ležsmmh piri svojem delu im. mepmmiMosSh, ki jih v svo¬ jem žMjem.jtti. zasledite, Pri opi- sommjrn konkretnih dogodkov -prosimo za. poln podpis. Z/a rnmdbo te rubrike nas je vo¬ dilo dejstvo,, da občani na zborih voRmcep mnogokrat, po¬ stavljajo zahteve,, M se lahko nrede z minimalnim trudom in minimalnimi sredstvi. V ve¬ liko primerih se -potem zaradi neaktivnosti krajevnih čmite- Ijev taka drobna vprašanja ne rešujejo. Javna in zdrava kri¬ tika bo prav gotovo vplivala na hitrejše urejevanje perečih vprašanj. Z bralcem, M nam je poslal članek nUtrinki s Rakeka «, da je čakalnica na železniški po¬ staji zanemarjena, se strinja¬ mo m ga bomo posredovali odgovornim ljudem železniške ■postaje Rakek, Objavili ga v našem listu ne bomo. ker je mn določenih mestih žaljiv za vse prebivalce Rakeka. Z dopisovanjem in željami za. izpopolnitev lista bomo do¬ segli, da nam. bo postal »No¬ tranjski glas « mnogo bližji m ■popolnejši. Uredništvo MODERNA ŠOLA KI SE GRADI ŽE »VE LETI Že ma nnummgjih šolskih konferen¬ cah so razpravljali o problemu »Iških prostorov. Nova modema šola je že dve leti v izgradnji. Pred začetkom izgradnje nove šole smo s® na razpolago Investic sitva. Zanima mas, kje za dograditev naše nove že leto dni čaka na pol dograjena. Solarji in učitelji pa še vedno hrepene po lepih prostornih učil¬ nicah. LD PRIPIS UREDNIŠTVA: Mnogo občanov nam je že za¬ stavilo to vprašanje. Zato smo vprašali na OKLO načelnika od¬ delka za splošne in notranje za¬ deve tov. Skuka. Odgovoril nam je, da se zelo trudijo za rešitev tega perečega vprašanja. Z opti¬ mizmom nas je potolažil, da bo na to vprašanje možno točneje odgovoriti v nekaj dneh. Upajmo, da bo ObLO za dograditev šole le izposloval kredite. Točen in obširen odgovor vam bomo posredovali v naslednji šte¬ vilki našega lista. -GLAS NOTRANJSKE- Izhaja mesečno — Izdaja ga Ob¬ činski odbor SZDL Cerknica — Ureja uredniški odbor — Člani uredništva: Slavko Brglez, Franc Tavzelj. Dane Mazi in Mi¬ lan Strle — Tehn. urednik: Janko Novak — Korektor: Sonja Vrebec - Tisk: ČZP “Kočevski tisk- Ko¬ čevje — Letna naročnina 240 din glas notranjske o Nekaj misli Občinska konferenca sociali¬ stične zveze delovnega ljudstva, ki je bila 5. februarja t. 1. v Cerknici, je v prvi vrsti obrav¬ navala problem kmetijstva na ob¬ močju občine. O tem je govoril tudi predsednik občinskega od¬ bora SZDL, ki je izčrpno prika¬ zal dosedanje dosežke in hkrati tudi nakazal smernice bodočega dela na tem področju. Tudi di¬ skusija je bila usmerjena pred¬ vsem na kmetijske probleme. Po¬ kazalo se je, da bi kmetijstvo po¬ trebovalo še mnogo sredstev. Razpravljali so o tem, kaj bi bilo potrebno še zgraditi (senike, silo¬ se, hleve itd.) ter o arondaciji in nakupu zemljišč. Tako bi po¬ stalo kmetijstvo rentabilno in bi doseglo svoj namen. Zavedamo se, da bo potrebno v kmetijstvo na območju občine Cerknica vložiti še marsikateri milijonček, preden se bo to ob¬ restovalo. Zdi pa se nam, da vse premalo skrbimo za to, da bi vsaj tisto, kar že imamo, najbolje izkoristili in tako dosegli vsaj minimum od tega, za kar imamo pogoje. Ob tem bi želeli opozoriti na napake, ki se dogajajo že nekaj let in bi jih vsekakor lahko od¬ pravili, če bi odgovorni pravočas¬ no mislili na to. Že nekaj let je zmanjkala v zgodnji pomladi kmetijskim za¬ drugam in kmetijskim posestvom živinska krma in stelja, zato so mnogo slabšo drago kupovali od privatnikov. Verjetno bo tako tu¬ di letos zaradi hude in dolge zime. Obenem pa ugotavljamo, da je lansko leto in še prej osta¬ lo mnogo travnikov in košenin nepokošenih in to ne samo pri privatnikih, temveč tudi v zadru¬ gah in na posestvih ter travni¬ kih, ki so last splošnega ljudske¬ ga premoženja. Človeka boli sr¬ ce, ko v juliju, ko je zadnji čas za košnjo, trava stoji, se suši ter propada. Vse to se v marcu in aprilu prihodnjega leta zelo ma¬ ščuje. Priznati moramo, da pri¬ de do tega zaradi različnih vzro¬ kov: v kmetijstvu je sezonsko delo, saj morajo v šestih mesecih napraviti tisto, kar je industrija napravila v dvanajstih. Težko je tudi z delovno silo. Na vsak na¬ čin pa bo treba to popraviti. Go¬ tovo ne bo škodilo, če navedem nekaj koristnih misli, kako naj bi odpravili napake. Že nekaj let priporočamo, da bi v košnji pomagala zadrugam industrijska podjetja s svojo de¬ lovno silo. Delovni kolektivi so vedno radi pomagali, vendar ni bilo takega uspeha, kot bi ga pri¬ čakovali, saj se je cena krmi zelo dvignila. Poleg tega je pa še ved¬ no ostalo precej nepokošenega. Kmetijske zadruge natančno vedo, kolikšna bo cena sena. Pred košnjo naj bi vse tiste parcele, za katere vedo, da jih ne bodo mogle pokositi same, oddale v kooperativno pospravitev privat¬ nikom ali delavcem. Občani cerkniške občine smo bili do nedavnega vsi kmetje. V zadnjem času se jih je velika večina preusmerila v industrijo. Lahko pa trdimo, da vsi ti indu¬ strijski delavci znajo prijeti za koso ali grablje, a morajo biti za to delo primemo nagrajeni. Na ta način bi dobili dovolj de- o kmetijstvu lovne sile brez milijonov, ki jih nimamo. Še na nekaj bi hoteli opozoriti. Leta 1959 je izšel Zakon o izkori¬ ščanju kmetijskega zemljišča, ki pravi: Kmetijsko zemljišče je treba izkoriščati praviloma v kmetijske namene (čl. 2). če obdelovalec ne obdeluje zemljišče ali ga ne obdela tako, kot je predpisano v prejšnjem odstavku, mora občinski ljudski odbor v skladu z odločbami tega zakona poskrbeti za njegovo ob¬ delavo (čl. 3 pod 2). Ce obdelovalec kmetijskega zemljišča, ki je državljanska la- 8. marec, praznik dneva žena je za nami. Razmišljam o ženi, nje¬ ni vlogi v družbi, enakopravno¬ sti. Gotovo je, da si je žena v naši socialistični družbi priborila enakopravnost, saj delo ustvarja v naši družbi položaj, ne spol. Žena proizvajalka je lahko tudi upravijalka. Tako najdemo žene v delavskih svetih podjetij, v or¬ ganih upravljanja, v občinskih odborih. V našo novo občinsko skupščino bo kandidiralo ob le- Ker je telesna kultura v naši občini zadnji čas precej nazado¬ vala in ker je temu glavni vzrok pomanjkanje denarja in slabi športni objekti, se je občinski od¬ bor SZDL po skrbnih analizah odločil predlagati delovnim ko¬ lektivom v občini, da bi gmotno podprli telesnovzgojno dejavnost. Vsak delovni kolektiv naj bi pri¬ speval v ta namen po 2000 din na zaposlenega, kar za gospodar¬ ske organizacije ne bi bila preve¬ lika obremenitev, telesnovzgojna dejavnost bi pa dobila najnuj¬ nejša sredstva. Računajo, da bi na ta način zbrali okrog 8,000.000 din. Posebna komisija je po spo¬ razumu s krajevnimi organizaci¬ jami predložila načrt investicij v posameznih krajih v naši občini. Skladno s splošnimi težnjami bo¬ mo tudi pri nas v vsakem več¬ jem kraju pospeševali le eno ali dve športni panogi, za katere so dani najboljši pogoji in ki imajo že tradicijo. V Cerknici bomo zgradili po¬ leg nove šole rokometno igrišče, ki ga bo mogoče uporabljati tu¬ di za odbojko. Ker je v tem kra¬ ju nekaj dobrih rokometašev, ki so voljni delati v domačem kra¬ ju, bi ta športna panoga v Cerk¬ nici lahko kmalu pognala kore¬ nine. Poleg tovarne Brest je v na¬ črtu zgraditev štiristeznega ke¬ gljišča. S sodobno opremo bi bi¬ la omogočena športno rekreativ¬ na dejavnost in vadba za vrhun¬ ska tekmovanja. Na Rakeku bi poživili orodno telovadbo v adaptirani telovad¬ nici in gmotno podprli nogomet¬ no sekcijo, ki ima v naši občini najboljše nogometaše. V Starem trgu pri Ložu je treba odplačati SGP Gradišču dolg 700.000 din za popravilo te- stnina, ne obdela zemljišče tako, kot predpisuje prvi odstavek čl. 23 tega zakona, v času ko se zemlja po navadi obdeluje v ti¬ stem kraju, pa mu tega ni pre¬ prečila višja sila ali kakšen drug opravičen vzrok, se lahko da ne¬ obdelano zemljišče v prisilno upravo za čas od 1 do 5 let (člen 24). Znano je, da je v Loški do¬ lini, kakor tudi drugod v naši občini, precej kmetijskih gospo¬ darstev, ki zemlje ne obdelujejo tako, kakor bi morali. Zakaj je tako? Lastniki so ostareli, mlajši so zaposleni ali so se izselili v indu¬ strijske centre itd. Mislim, da bi v teh primerih občinski ljudski odbor lahko ukrepal po določilih zakona. Znano mi je, da je nekje detelja prerasla drugo in prvo in se ni našel nihče, ki bi pokosil tošnjih volitvah osem žensk, že¬ ne bodo najlaže zasledovale delo varstvenih ustanov, razpravljale o otroškem varstvu, o zdravstve¬ ni zaščiti matere in otroka, o vsem tem, kar ji je kot ženski — materi najbliže. Pred družbo je torej žena ena¬ kopravna možu. Kako pa je z ženo doma? Rast standarda in pomoč družbi ji prihajata na pomoč z zadržanim korakom predvsem na podeželju. lovadnice. Zgradili pa bi tudi igrišče za odbojko in košarko. Telesnovzgojno dejavnost v No¬ vi vasi zelo hromi vzdrževanje telovadnice, ki zahteva veliko sredstev. Zato bi najprej porav¬ nali dolgove, ki jih ima društvo. V Grahovem pa bo potrebno nadomestiti dotrajani pod v za¬ družnem domu. Tak je v grobih obrisih akcijski program za razvoj telesne kultu¬ re v naši občini. Če bodo delovni kolektivi pravilno razumeli po¬ trebe, ki jih ima telesnovzgojna dejavnost in obenem uvideli ko¬ risti, ki jih bodo imeli sami z rekreacijo, se bo tudi ta panoga družbenega udejstvovanja pre¬ maknila s slepega tira. MaD KINO »SVOBODA-« STARI TRG: 13.—14. aprila ameriški CS barv. film »ZAKON PRERIJE", 17. aprila jugoslovanski film »NOȬ NI IZLET«, 20,—21. aprila fran¬ coski barvni CS film »NENA¬ VADNA AMERIKA", 24. aprila ameriški glasbeni film »ZLATA TROBENTA", 27.-28. 4. amer. barvni CS film »CAS ŽIVLJE¬ NJA IN CAS SMRTI", 1.—2. maja italijanski barvni CS film prvo niti drugo, potem pa vse skupaj ni bilo niti za steljo. Priznati moramo, da vsi ti problemi nastajajo zaradi nove politike v kmetijstvu in jih ne moremo reševati naenkrat. Težko bi bilo preorati in zasejati vse zapuščene njive, veliko laže pa pokositi tisto, kar je zraslo brez truda. Občanom ne more biti vseeno, kako gospodarijo v kmetijstvu, v zasebnem ali družbenem sektor¬ ju in kako izkoriščajo sklad ob¬ delovalne zemlje. Zemlja je bila in jo je ravno toliko, kot jo je bilo. Predvsem od kmetijskih de¬ lavcev pa je odvisno, kaj in ko¬ liko bomo iz nje dobili. Vedeti moramo to, da se vrstijo letine druga za drugo in kar v enem letu zamudimo, ne moremo pri¬ delati v naslednjem. T. Zato je sedaj prisiljena vse dru¬ žinsko breme prenašati sama. Na njenih ramah je pretežni del skr¬ bi za dom. Vse to potrpežljivo prenaša, če ima ob sebi moža, ki zna ceniti njeno delo. Zgodi se pa tudi tole: Žena de¬ la v tovarni 8 ur in potem še doma. Mož hodi okrog, kamor si poželi, saj je delal 8 ur v tovar¬ ni, za dom mu ni mar. Drva mo¬ ra preskrbeti žena, on pa s puško na rami v Slivnico na zajce. Nik¬ dar je ne povabi, da bi šla kam skupaj z otroki in ji ne da lepe besede... Tudi žena si želi razvedrila. Na svoj dan, saj je samo en¬ krat v letu, gre v menzo na za¬ bavo, da se sprosti in razveseli. Doma je zaradi tega ogenj v stre¬ hi. Mož ji grozi, morda še kaj več ... Žena beži pred njim, boji se ga, a mu ne uide. Otroci jo¬ kajo, prosijo, vse zaman ... Naslednji dan jo delovodja vpraša, če je bolna. Pomislite, ko¬ liko trpi, pa noče povedati vzro¬ kov. Dela vztrajno, samo da bi zakrila, kaj se godi z njo doma. K zdravniku se ne upa zaradi moža, ker se ga boji. Prav tu se začenja delo žena. Take primere naj razkrivajo, skušajo pomagati s pomočjo or¬ ganizacij ženi, družini in otro¬ kom. Zato žene volite predlagane kandidatke za novo občinsko skupščino! »ANA IZ BROOKLYNA", 4,— 5. maja francoski film »VRELI ASFALT", 8. maja amer. film »MOŽ S 1000 OBRAZI", 11.— 12. maja ameriški barvni film »PONOSNI UPORNIK«. Predstave v aprilu: vsako sredo in soboto ob 19. uri; vsako ne¬ deljo ob 15. in 19. uri. V maju je pričetek večernih pred¬ stav ob 19.30 uri. Gostinsko podjetje »Loška dolina« Stari trg ori Ložu razpisuje delovno mesto več kvalificiranih in polkvali- ficiranih natakaric za svoje gostinske obrate. Stanovanje preskrbljeno, osebni dohodki po pravilniku. Prijave sprejema uprava podjetja do 1. maja 1963. Razmišljanja ob Dnevu žena Kolektivi bodo pospešili razvoj telesne kulture 8 GLAS NOTRANJSKA Novice iz mladinskega aktiva ... Mladinski aktiv ZMS na osnov¬ ni šoli v Cerknici je sprejel v začetku šolskega leta svoj delov¬ ni program. Sklenili smo v mar¬ cu izvesti oddajo »Povej, kaj znaš«. Teme za oddajo so si mla¬ dinci izbrali že pred semestralni- mi počitnicami. Tekmovali bodo v naslednjih temah: Romana Janežič in Zdenka Trampuž sta si izbrali temo o razvoju in nastanku filma. O predosnutku ustave bodo pripovedovali Vojko Telič, Slav¬ ko Truden in Lada Hrbljan. O prometu in prometnih sred¬ stvih nam bosta povedala Bran¬ ko Milek in Drago Kozlovič. Kako je živel Jurčič in kaj je ustvaril v naši književnosti, nam bosta pripovedovali mladinki: šega Metka in Dani Caserman. Anton Popek in Anton Novak bosta pripovedovala o drznih vzponih na Mont Everest. O pesniku svetovnega slovesa Prešernu bodo pripovedovale: Marina Obreza, Anica Debevec in Mira Kranjc. Srečo Kajtna, Tone Kebe in Stanko Mulec bodo govorili o znamenitostih Cerkniškega jeze¬ ra. O uspehih jugoslovanske repre¬ zentance v sedmih svetovnih pr¬ venstvih nam bosta poročala Pe¬ ter Ribič in Jože Petrovčič. Kako se je jug. alpinistična od¬ prava vzpenjala na Trisul, bodo pripovedovali France Mele, Edo Modic in France Arhar. O lesni industriji v Cerknici pa bosta povedali učenki Anica Ko¬ rošec in Meta Snoj. Med oddajo pa ne bo manjkalo tudi razvedrila. Mladinci bodo igrali na harmoniko. Nastopila pa bo tudi naša mlada pevka po¬ pevk Romana Janežič. Ker pa so bile zimske počitni¬ ce podaljšane za 14 dni, je aktiv sklenil, da oddaja ne bo v marcu, temveč v začetku aprila, da se bomo lahko bolje pripravili. Mladinke in mladinci, ki bodo na vsa vprašanja pravilno odgo¬ vorili, bodo prejeli tudi zaslužene nagrade. Zato se je aktiv za na¬ grade obrnil na naslednja pod¬ jetja: trgovsko podjetje »Škoc¬ jan«, tovarno »Brest«, turistično društvo, avto-moto društvo, KZ Cerknico in na organizacijo DPM in SZDL. Vsem tem ustanovam je aktiv poslal tudi vabila za obisk oddaje »Povej, kaj znaš«. Poleg tega pa smo se mladinci in mladinke odločili, da bomo z udarniškim delom pomagali pri zunanji ureditvi »Doma tehnike«. Svojo obljubo smo tudi izpolnili. V četrtek 28. marca smo nekate¬ ri mladinci in mladinke uredili zunanjost »Doma tehnike«; umili ter očistili smo izložbena okna in tako opravili čez 200 delovnih ur. V soboto, 30. marca 1963 so odprli »Dom ljudske tehnike« v Cerknici. Prisostvovali smo tudi mladinci. Veseli smo novega do¬ ma, saj je s tem mladim odprta pot do tehnike. V domu se bomo lahko naučili mnogo novega in razširili svoje obzorje. V domu so odprli tudi modelarski, foto, radio in avto-moto krožek. Veliki možje naše doline Tudi v naši dolini so živeli in še žive imenitni ljudje. V Selščaku je bil doma Maksim Gaspari, imeniten slikar Notranj¬ ske. Slikal je na panjske kočnice in bogato ilustriral knjige. Sne¬ malci televizije so se ga spomnili ob njegovi 80-letnici. Po cerkniških ulicah je pred ne¬ kaj desetletji korakal nadarjen dečko, ki je pozneje zaslovel kot skladatelj Gerbič. Ena cerkni¬ ških ulic nosi njegovo ime. Imenitni raziskovalec podze¬ meljskih jam Adolf Serko je bil doma v Cerknici. Kogar bo pot vodila skozi Do¬ lenjo vas, pa se bo spomnil na¬ darjenega akademskega slikarja Franceta Str leta. Njegov dom stoji v bližini druge žage. Bil je povabljen celo v London, da slika kraljevo dvojico, pa se je pone¬ srečil. Pri prehodu čez cesto, ga je podrl motor. Veliki sin Notranjske je tudi naš akademski slikar Lojze Per¬ ko. Ustvarja prelepe podobe cerkniškega jezera in ljudi ob njem. Svoj atelje si je postavil na koncu Dolenje vasi. Prijazna lega mu nudi veliko motivov za njegovo umetnost. IZVEDLI SMO ANKETO V OSEMLETKI V marcu je podjetje Kovino¬ plastika izvedla med dijaki 8. raz reda osemletke v Starem trgu an keto z namenom, da bi ugoto vili, kam se bo mladina iz osem letke odločila po končanem šola nju. Anketiranih je bilo 62 dija¬ kov in sicer 30 moških in 32 žensk. Kljub temu, da anketa še ni popolnoma obdelana, so re¬ zultati že znani. 37 dijakov se je odločilo, da bo nadaljevalo štu¬ dij na raznih srednjih in stro¬ kovnih šolah. 5 dijakov bi se že¬ lelo šolati na TSŠ strojnem od¬ delku, 1 dijak na TSŠ elektro od¬ delku, 1 na ES Š in 1 v šoli za tehnično risanje. Ti dijaki bi lah¬ ko dobili kasneje zaposlitev v naši tovarni, zato žele štipendijo Kovinoplastike Lož. 11 dijakov se je odločilo za takojšnjo zaposli¬ tev v podjetju, 14 pa se jih želi učiti poklica kot vajenci in sicer 6 v kovinski stroki, ostali pa v drugih strokah. Zanimiv je tudi socialni sestav staršev anketira¬ nih dijakov. Starši 18 dijakov so kmetje, 15 delavci, 10 uslužbenci in 9 upokojenci. 45 staršev anke¬ tiranih otrok je sodelovalo v NOB kot borci ali aktivisti, ter so bili v raznih taboriščih. Uspeh dijakov v prvem pollet¬ ju je bil: — odličnih 3 — prav dobrih 13 — dobrih 20 — zadostnih 5 — nezadostnih 11 Še sprehod v Zelše. Tam pa srečamo dramskega umetnika Ja¬ neza Jermana. Stara Knapova mati je rodila imenitnega letalca, ki pa je iz¬ gubil življenje pri nekem letal¬ skem mitingu v Zemunu. Skopa je Notranjska, a dala nam je veliko dobrih in požrtvo¬ valnih mož. Mele Zvonko Osnovna šola Cerknica Plesni tečaj V okviru društvene komisije pri ObK ZMS Cerknica je pričel z delom dne 31. III 1963 plesni te¬ čaj pod strokovnim vodstvom tov. Rudija Mlakarja. Kot je razvidno iz prijav, je vladalo pred začet¬ kom tega tečaja precejšnje zani¬ manje. Vsak prijavljenec je moral pred pričetkom tečaja plačati 500 dinarjev. Iz teh sredstev bo po¬ ravnan honorar za učitelja, na¬ jemnina za dvorano in plačane izkaznice, ki jih bodo prejeli ude¬ leženci tečaja. Izkaznice bodo slu¬ žile kot vstopnica. Vsak udeleže¬ nec tečaja jo bo moral pri vstopu v dvorano pokazati članu ples¬ nega odbora. Na plesnem tečaju DRUŽINE POČITNIŠKE ZVEZE Na območju cerkniške občine je do nedavnega delovala le ena družina PZ in to v "Kovinopla¬ stiki« Lož, ki ima včlanjenih 80 mladincev. Ker si pa želi mlad človek čim več potovati in spozna¬ vati lepote naših krajev, je to očitno premalo. Zato smo formi¬ rali pri ObK ZMS iniciativni od¬ bor PZ z nalogo, da ustanove tudi po preostalih mladinskih aktivih družine PZ, da jih seznanijo z delom in ugodnostmi, ki jih nudi PZ. KL se bodo mladinke in mladinci lah¬ ko naučili klasičnih in modemih plesov. V programu imajo 12 plesnih vaj. Vsaka vaja bo trajala od 18. do 20. ure, od 20. ure dalje pa bo ples brez strokovnega vod¬ stva. Vendar pa so se kljub predpla¬ čilu udeležile prve plesne vaje le štiri mladinke od ca 20 prijavlje¬ nih. Kaj je temu vzrok, ne vemo in prosimo prijavljence plesnega tečaja, da nam to sporočijo. KL Prvenstvo Rakeka v skokih V nedeljo 17. februarja je bilo prvestvo Rakeka v skokih na 25- metrski skakalnici v Delah. Tek¬ movali so predvsem mladinci z Rakeka, nastopila pa sta tudi dva mladinca iz Cerknice. Čeprav je bil sneg zelo slab, so bili doseženi kar dobri rezul¬ tati. 1. Frelih 158 (20,5; 20 m) 2. Urbas 156 (20; 19,5 m) 3. Debevec 148 (19; 18,5 m) 4. Ryckly 5. Ris Debevec Marjan POSEBNI DODATKI ZA BIVŠE BORCE V Kovinoplastiki je zaposlenih 64 članov zveze borcev, od teh 48 članov, ki imajo priznana dvojna leta zaradi sodelovanja v NOV. Da bi omenjenim članom vsaj približno uredili osebne dohodke, je centralni delavski svet podjetja na predlog aktiva ZB odobril poseben dodatek, ki ga bodo omenjeni člani prejemali od 1. januarja letos dalje. Posebni dodatek je tem večji, čim manjši so osebni dohodki, oziro¬ ma je pri določanju upoštevan čas sodelovanja v NOB. Tisti člani ZB, ki prejemajo mesečno več kot 28.000 din, do¬ datka ne bodo dobili. Tako je predvideno, da bo podjetje izdalo mesečno za posebne dodatke bruto nad 120.000 din. Mladi skakalci ob ikakalalel na Bakeku