OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 24, 1948 ŠTEVlfiKA (NUMBER) 59 9; - DomaČe vesti Amerika zavrača obtožbe Obiski so dovoljeni Mrs. Olga Kaušek, soproga Kaušek, ki vodi grocerijsko ^govino in mesnico na 15708 Saranac Rd., je srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici m prijateljice jo sedaj lahko obiščejo, želimo ji skorajšnje okrevanje! ozdravi iz Californije Pozdrave in lepa voščila za yesele velikonočne praznike po-®iljajo vsem prijateljem v Cle-in Willoughby, O., dru-Fletcher jn družina Keck ^ Arcadia, Cal., ter poznana John Prudish iz Willough-0-, ki se nahaja pri družini cere Mrs. Fletcher na obisku januarja meseca. Pišejo, da ^ lepi Californiji prijetno 'Vanje ter se dobro počutijo. Prv( Rusije v zvezi z Italijo Gromiko je izjavil, da Amerika izvaja surovi pritisk na Italijo tek projenček Vile rojenice so se prošli pe-zglasile pri družini Mr. in John Ujčič na 7924 Kos-"isko Ave. in jima pustile v Poitiin krepkega sinčka-prvo-ojerica. Mati in dete se dobro ^ocutita in se nahajata v Mt. bolnišnici; Mladi oče je ^ poznane družine Mr. in Mrs. mko Ujčič, 1060 E. 72 ttiladi LAKE SUCCESS, 23. marca—Rusija je danes obtožila Zedinjene države, da poskušajo izvajati "surovi pritisk" na Italijo in Češkoslovaško toda ameriški delegat Warren R. Austin je takoj odgovoril, da so takšne obtožbe "fantastične" in da ni vredno, da se na njih odgovori. Sovjetski zastopnik zunanje-*" St., D ^ mamica je pa hči Mrs. Ose Babiki, ki so tako postali stari ' oče in stari mamici, česti- taino ^®roko f'roslo -"».u soboto sta se zaročila k Mildred Russ, hčer- ^ • in Mrs. Gabriel Russ iz 8410 Joi Rosewood ^Ph Slak. Ave., in Mr. če If' Denison Ave. Zaro-^ je uposlena v glavnem 1 ^ ^ SDZ. Bilo srečno: bo Člai vaj ga ministra Andrej Gromiko je v Varnostnem svetu Združenih narodov izjavil, da Zedinjene države pri volilni kampanji v Italiji uporabljajo "obljube in grožnje, bič in pogačo." Rekel je nadalje, da v Italiji izvajajo politiko izsiljevanja in "surovega pritiska." Gromiko je zanikal vse obtožbe proti Rusiji "v zvezi s Češkoslovaško in izjavil, da so trditve, da je Rusija imela delež pri dogodkih v tej deželi, brez vsake stvarne podlage. Poudaril je, da se češkoslovaško ljudstvo ne bo vdalo izsiljevanju in propagandi, ki prihaja iz Varnostnega sveta. Amerika se meša v zadeve Francije, Italije in Grčije Gromiko je izjavil, da Amerika izvaja politiko razširjenja, ki da je prišla do izraza pri vmešavanju v zadevi Francije, Italije in Grčije. Rekel je, da svojo lastno zavojevanje poskuša Amerika skriti pod krinko obtožbe, da se Rusija vmešava v zadeve drugih držav. Sovjetskemu delegatu je odgovoril glavni ameriški delegat Warren R. Austin, ki je izjavil, da je popolnoma jasno, da so Shn Mlad. pevskega zbora takšne pravljice "propaganda Ca Waterloo Rd. se sporo-t)g' ^ se jutri večer, v četrtek, IjQ - vršile vaje, pač pa se Zopet začelo z rednimi vaja-»^Prihodnji torek. samopašnih vladarjev ruskega ljudstva." Do besednega spopada med Gromikom in Austinom je prišlo v zvezi z obtožbo Čileja, ki J^^ylor pravi, da imamo v Ameriki ki želi zanetiti novo vojno trdi, da je Rusija upravljala februarski puč v Češkoslovaški. Gromiko je okrcal tudi "podkupljive vladarje Čileja," ki da delajo po ukazu "finančnih in industrijskih kraljev Wall Streeta." Rekel je, da nobena država, ki količkaj drži do sebe, ne bi prevzela takšno "umazano in nepošteno akcijo." Rekel je, da bi vsak "cowboy" v Zedinje-nih državah lahko povedal, kakšna je ameriška politika v Italiji in da vsak vratar v new-yor-škem hotelu ve, da so Zedinjene države spremenile francosko vlado, brez da se je francosko ljudstvo vprašalo za mišljenje. Austin je odgovoril, da je pohvalno za Ameriko, da "cow-boyi" in šoferji v Washingtonu vedo, kaj se dogaja. Debate glede češkoslovaške odložene do 31. marca Austin je izjavil, da bi želel, da bi sedanja praška vlada pojasnila "nenadano spremembo od if^mokratične politike na policijsko državo." '"Dali prebivalstvo Češkoslovaške pozdravlja z dobrodošlico vladavino v Rusiji izvežbanih uradnikov?" je vprašal Austin. Ameriški delegat je izjavil, da se Varnostni svet mora zavedati resnih obtožb, ki so bile dvignjene proti Rusiji, ki da se je vmešala v zadeve Češkoslovaške. Pristavil je, da bi se Varnostni svet nadalje moral zavedati, da bi te obtožbe, ako bodo dokazane, predstavljale dejanje "indirektne agresije." Svet je odložil debate glede češkoslovaške do 31. marca. K, din NE:w York, 23. marca. • za podpredsednika Ze- j)fQ držav na tiketu nove stranke senator ^ylor iz Idaho je danes ki 'da so v naši deželi ljudi, kojjg Pripravljeni, da riskirajo te}.!-? ®veta z atomsko in bak- ki 'mor jo vojno, zelo močni, je govoril na zakuski, Co priredila za dobrodošli-ruskemu ambasa-Ofg -Aleksandru Panjuskinu Of ^ '^^cija National Council jiQ^^ri'^an-Soviet Friendship. T^yjo P'"®dsedniški kandidat je najprej opravičil ^ežeij klike", ki v naši • predstavlja posebne pri- 041, 'n ki je, kot izgleda, V tei prevzame vodstvo 'H porbi proti ekonomskim So y '^Inim spremembam, ki V^^katerih delih sveta že zakasnele. V nada-je rekel: da smo popolnoma ® stališčem, ki ga je ^bas vaša vlada, Mr. Vo ' toda obenem ne že-.®j®ti trditve naših ban-Vi oiilitaristov, da ste ^e^Pogojno odločili, da ''Mi ^^8 mnoge stvari, ki ^ v sumnjo, da neka-obiw ^°ditelji, ki so prišli ^Solj po igri usode, ne ^ Wh (^^ylor je očividno "naši voditelji, ki so prišli na oblast zbolj zaradi igre usode" mislil na predsednika Trumana, akoravno ga ni imenoval po imenu.) Senator Taylor je tudi omenil, da nekateri kritiki označa-jo Wallace-Taylorjevo politiko za "izdajalstvo." "Naš edini zločin pa je, da s poštenimi sredstvi želimo ohraniti mir." Novi ruski ambasador Pan-juškin pa je izjavil,, da se vrši "pošastno" obrekovanje proti Rusiji — deželi, ki je "vedno zagovarjala in zagovarja mir in mednarodno sodelovanje." Panjuškin je rekel, da Winston Churchill in ameriške sile "mednarodne reakcije" poskušajo zanetiti sovraštvo proti So vjetski zvezi. "Toda v tem ne bodo nikoli uspeli," je izjavil. Novi ruski ambasador je svojem govoru večkrat poudaril, da Rusija želi živeti v miru z Ameriko in ostalimi državami, da pa se vsako željo za svobodo s strani sosed Rusije, ali pa vsak njihov namen, da stopijo na pot demokratičnih reform, potvarja v propagandne namene, češ da je to "agresija s strani Sovjetske zveze." Panjuškin je izjavil, da so dogodki v Češkoslovaški bili odraz želje prebivalstva in da ta zadeva ni "business" zapadnih sil. KONGRESNIK JE JEZEN, KER ANGLIJA POŠILJA RUSIJI LOKOMOTIVE DENVER, 23. marca. — Republikanski kongresnik Anton J, Johnson je danes obtožil Anglijo, da je nedavno poslala Rusiji 500 lokomotiv, ki so bile deloma izdelane z ameriškim denarjem. Johnson, ki je član kongresa poljedelskega odbora, je izjavil, da za potankosti sicer ne ve, da pa ga je glede te pošiljke obvestil neki "ugledn'i kongresnik" in da ne dvomi v resničnost njegove izjave. Johnson je pristavil, da se je lokomotive poslalo verjetno z znanjem angleške vlade. (Anglija ima trgovinski, sporazum, po katerem dobi za stroje in lokomotive rusko žito). AMERIKA JE BOLJ NAKLONJENA FAŠISTOM, PRAVI MME. CURIE SEATLE, 22. marca. — Slovita francoska znanstvenica, ki je dobila Nobelovo nagrado, Mme, Irene Joli-ot-Curle, je danes izjavila^ da je Amerika pokazala svojo slabost, ko so jo imi-gracijske oblasti poslale na Ellis Island. "Nekaj takšnega se ne bi zgodilo pred par leti," je rekla odlična znanstvenica. Svoje komentarje je Mme. Joliot-Curie podala pre dno je odpotovala v Portland. v Ameriko je prišla z namenom, da bi predavala v korist španskih republikancev. Mme. Joliot-Curie pa je pristavila, da ni presenečena zaradi stališča Amerike napram Rusiji^ ker da veruje, da Amerika "glede mnogo bolj naklonjeno na fašizem kot pa na komunizem."' "Amerika misli, da fašizem bolj spoštuje denar," je izjavila pred svojim odhodom. Novi grobovi JOHN GREGURINČIČ Preminil je John Gregurin-čič, star 70 let, stanujoč na 1249 E. 172 St. V Ameriko je prišel leta 1912, ter je bil član društva št. 235 HBZ. Doma je bil iz sela Poljana, kotar Ivanič grad. Tukaj zapušča sina Jo-sepha, ki je poznani, pevovodja zbora Slavulj, in vnuke. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Silas F. Richards na 15230 Lake Shore Blvd. in pogreb se bo vršil pod vodstvom Golubovega pogrebnega zavoda. MATTHEW FERENCICH Pogreb pokojnega Matthew Ferencich iz 993 E. 63 St., ki je včeraj umrl, se bo vršil v četrtek v Steelton, Pa. Pogreb oskrbuje Golubov pogrebni zavod. # URBAN ZAKRAJŠEK Pokojni Urban Zakrajšek iz E. 63 St. zapušča poleg vnuka tukaj v Ameriki tudi hči Frances v stari domoviniv v vasi Škrabce pri Blokah. Truman posreduje v stavki majnerjev Na podlagi določbe Taft-Hartley evega zakona je ustanovil posebni odbor WASHINGTON, 23. marca— Predsednik Truman je danes posegel v stavko 400,000 premo-garjev in ustanovil na osnovi laft-Hartleyevega zakona tako-zvani preiskovalni odbor. Odboru je ukazano, da poda svoje poročilo do 5. aprila. Potem bi vlada imela proste roke, da na podlagi Taft-Hartleyeve-ga zakona dvigne injunkcijo proti stavki. Truman je skupaj z ukazom o ustanovitvi preiskovalnega odbora izjavil, da stavka premo-garjev "ogroža zdravje in varnost dežele" in da to ustvafja takozvani položaj "državne nujnosti," o katerem govori Taft-Hartleyev zakon. Izvršni tajnik National Coal Association John iD. Battles je o stavki, ki traja že 13 dni, re-tel, da je "gorostasna krivica storjena deželi." Obstojajo možnosti, da se John L. Lewis ne bo pripognil pod pritiskom, ampak da bo celo kljuboval samemu Taft-Hartle-yevemu zakonu. To pa bi vodilo v dolgo in trpko bitko na sodni-jah. Nova stranka je Californiji začrtala program Evropa ne sme vedeti ničesar glede Wallacea angleški kapitalisti bodo ob oljne vrelce LONDON, 23. marca—Angleški državni podtajnik za zunanje zadeve Christopher P. May-hew je danes v parlamentu izjavil, da namerava romunska vlada prevzeti oljne vrelce v Romuniji, ki so bili lastnina angleških kapitalistov. Mayhew je pojasnil, da romunska vlada namerava to storiti z obtožbo, da lastniki teh vrelcev vršijo ekonomsko sabotažo. WASHINGTON, 23. marca— Senator Bridges je danes izjavil, da ne želi, da bi radio oddaje, namenjene za Evropo, poročale o Henry A. Wallaceu in novemu progresivnemu gibanju Amerike. Rekel je, da se mora takšna poročila odstrniti. Bridges je državnemu tajniku Marshallu in svetniku državnega oddelka C. E. Bohlenu povedal; "Ne bom dovolil, da se odobri denar za oglašanje Henry A Wallacea in njegovih naporov, da omalovažuje ameriško zunanjo politiko." Tudi Marshall je suho pripomnil, da ne želi, da bi se kriti ziralo ameriško zunanjo politi-ko.Bohlen pa je izjavil, da radio oddaja "Voice of America" zelo oprezno motri na novice glede Wallacea. Izjave so bile podane v zvezi z zahtevo Marshalla, da se ne zniža podpore za radio oddaje, ki so namenjene za Evropo. ITALIJA ODKLONILA PREDLOG, DA ZAMENJA GORKO ZA TRST V Belgradu so zanikali, da Jugoslavija zahteva Gorico v zameno za Trst; pravijo, da so samo pripravljeni na pogajanja RIM, 23. marca—Italijanski premier Alcide de Gasperi je danes izjavil, da Italija ne bo nikoli odstopila Jugoslaviji Gorico v zameno za Trst. (Iz Belgrada pa poročajo, da so uradni krogi odločno zanikali, da bo Jugoslavija zahteva Gorico v" zameno za Trst. Vladni predstavniki so pojasnili, da jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič ni včeraj zahteval Gorico, ampak da je le izjavil, da je Jugoslavija pripravljena na pogajanja.) De Gasperi je pri svojem ko-*j; mentarju glede vesti o zameni Gorice za Trst izjavil; SAN FRANCISCO, 23. marca— Državni organizacijski od-3or Neodvisne progresivne stranke, ki je pretekli teden prišla na glasovnico, je na včerajšnjem sestanku začrtal platformo stranke. iDelegati pravijo, da je to prvi politični program tretje stranke v deželi. Odbor je za par dni odložil imenovanje kandidatov za kongres za primarne volitve junija meseca, toda se je izrekel za mir, delo, varnost in svobodo." Program stranke je: "Da se za predsednika Zedi-njenih držav izvoli Henry A. Wallacea; da se odstrani vojaške in finančne voditelje iz položajev v državnem oddelku; da se porazi predlog za obnovo nabora in obvezno vojaško vežbo, da se zajamči minimalno plačo $1 na uro; da se da veteranom federalne in californijske bonu-se; da se nad 60 let starim osebam zajamči minimalno federalno penzijo v znesku $100, da se obnovi urad za kontrolo cen in upostavi cene, ki so bile v veljavi leta 1945; da se zviša davke za višje dohodke, zniža pa za nižje." Poleg gornjega bo stranka podprla delitev Palestine. V uvodu programa je rečeno, da se člani stranke obvezujejo, da bodo, lojalni principom Franklin D. Roosevelta, vodili borbo proti izdajstvu demokratskih in republikanskih voditeljev, katerih cinično izpolnjenje zahtev s strani privilegiranih monopolov in imperialistične zarote je pretreslo deželo. Pobiranje asesmenla Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment za tekoči mesec jutri večer, 25 marca v spodnji dvorani SND Članstvo se opozarja, da plača asesment ob času in si prihrani nepotrebne sitnosti v slučaju bolezni ali nesreče. "Takšen predlog je nesprejemljiv. Mi smo ga že enkrat zavrgli." Italijanski premier pa je ob tej priliki poudaril, da gkupni predlog Anglije, Francije in Ze-dinjenih držav glede revizije italijanske mirovne pogodbe, da bi se na ta način vrnilo Trst Italiji pomeni "zgodovinsko odločitev." Sforza je tudi proti predlogu Italijanski zunanji- minister grof Carlo Sforza je soglasil z de Gasperijem. Izjavil je, da Italija ne more zamenjati "italijansko meso za italijansko meso." De Gasperi pa je izjavil, da je še prezgodaj prerokovati, kakršno koli bodočnost Trsta. Včeraj je na meji med anglo-ameriško in jugoslovansko zono Trsta prišlo do streljanja. Baje je bil ranjen neki italijanski policaj, ko se je z jugoslovanskim vojakom prerekal glede meje. # Amerika zavrgla predlog Jugoslavije WASHINGTON, 23. marca. — Ameriški uradniki so hladno zavrgli jugoslovanski predlog, da se Italija in Jugoslavija sporazumeta glede Trsta. Diplomatski predstavniki pravijo, da Svobodno tržaško ozemlje ne pripada Jugoslaviji in da zato nima Jugoslavija nobene pravice, da bi z njim kupčeva-la. Na ta način so ameriški uradniki dali jasno vedeti, da jih zanima izključno kaj bodo na predlog zapadnih sil odgovorili Italija in Rusija in da se na ugovore ali pa predloge Jugoslavije ne bodo sploh ozirali. # Amerika bo predlagala Italijo za članico Z.N. LAKE SUCCESS, N. Y., 23. marca. — V cilju, da bi podprla pri volitvah 18. aprila "črno vlado" premier j a de Gasperi ja, bo Amerika storila nadaljni korak — predlagala bo, da se Italijo sprejme v članstvo organizacije Združenih narodov. Iz ameriških virov poročajo, da bo Amerika postavila predlog v Varnostnem svetu bodisi danes ali jutri. Isti krogi so priznali, da je ta poteza namenjena v propagandne cilje, da se spravi v zagato Sovjetskq zvezo, odnosno italijanske komuniste. Rusija je dvakrat ve-tirala sprejem Italije v članstvo Z.N., ker zapadne sile niso hotele sprejeti Bolgarije in Romunije. Senat odobril $275,000,000 za "pomoč" Grčiji WASHINGTON, 23. marca— Senat je danes odobril nadaljno vojaško "pomoč" v znesku $275,000,00 za Grčijo in Turčijo. Istočasno pa so se v kongresu začele debate glede odobritve pomoči zapadno-evropskim državam in Kini v znesku $6,500,-000,000. Pred tem je senat že odobril tako zvani Obnovitveni program za Evropo, ki bo stal v prvem letu $5,300,000,000. Edini senator Pepper se je zoperFts/vil nadaljni pomoči Grčiji in Turčiji. Rekel je, da je 99 odstotkov izgledov za vojno, ako Amerika ne bo storila skrajni napor, da se sporazume z Rusijo. V kongresu pa je pomoč evropskim državam in Kini napadel kongres^iik Marcantonio, ki je to pomoč označil za "vojno mero." Rekel je, da se je zakonsko predlogo prodalo ameriškemu ljudstvu pod krinko "zajezitve komunizma," akoravno naša dežela ni v nevarnosti, da bi bila napadena. RUSIJA OKRCALA ANGLEŠKO KONTROLO KOLONIJ V AFRIKI MOSKVA, 22. marca — Sovjetska časnikarska agencija "Tass" je danes obtožila Anglijo, da podvzema protipostavne mere, katerih cilj je, da se prepreči vrnitev Italiji njenih predvojnih afriških kolonij. Smatra se, da je obtožba sovjetske časnikarske agencije začetek propagandne bitke med vzhodom in zapadom in da ji je cilj, da se spodbije predlog zapadnih sil, da se Trst vrne Italiji- "Tass" pravi, da angleška vojaška uprava ni hotela dati komisiji štirih velikih sil dovoljenja, da bi lahko ugotovila želje lokalnega prebivalstva. grški monarhisti ustrelili še 9 oseb ATENE, 23. marca. — Grški monarhistični vojaški tribunal je obsodil na smrt s streljanjem nadaljnih 9 partizanov. Monar-histi so proti, vladne Grke obtožili, da so ''sodelovali pri uporu proti vladi." Pobiranje asesmenta v domu na Holmes Ave. Danes 24. in jutri 25. marca bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem delavskem domu na Holmes Ave., pobirali mesečni asesment članov. Prosi se člane, da to vpoštevajo. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in fio pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)-- Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) —-- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 8.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. c9^^P,104 ŠE 0 MEDNARODNIH VOLITVAH V ITALIJI Sodeč po volilni kampanji, ki jo ameriški časopisi in posamezni agitatorji vodijo za de Gasperija in proti Ljudski demokratični fronti, bodo prihodnje parlamentarne volitve v Italiji bolj važne za Ameriko kot pa za samo Italijo. De Gasperi se bo 18. aprila srečal z volilci, kateri mu bodo sodili na osnovi tistega, kar je doslej za njih storil, ne pa na osnovi tistega, kar bo obljubil za bodočnost. Iz lastnih skušenj vemo, da so kandidati, katerim se je pelo vso slavo in hvalo, kar čez noč utonili v brezpo-membnost. Izneverili so se svojim volilcem, jih bridko razočarali, obljub niso izpolnili in njihova zvezda je ugasnila. . . Več ko so obljubljali, hujše je bilo. V višjih ali pa nižjih uradih so imeli priliko, da pokažejo kaj znajo in kaj zmorejo. Toda usoda je neizprosna,—bliža se od časa do časa tista usodepolna ura, ko je treba pred ljudstvo položiti račun. Bližajo se volitve, ki jih vsak kandidat pričakuje z isto vznemirjenostjo, kot dijak svoje šolske preizkušnje. Usodepolna ura bije tudi za italijanskega premier j a de Gasperija. Njegov položaj je treba razumeti. Bil je v vladi, ki je italijanskemu ljudstvu obljubila mleko in med. Na svoja šibka pleča si je natovoril ogromno breme in veliko odgovornost. Da bi bilo se hujše, je iz vlade vrgel komuniste in socialiste, ki so, vsaj dokler so bili v vladi, bili obenem odgovorni pred ljudstvom za neizpolnjene obljube. Tako pa niso odgovorni za tisto, kar je de 'Gasperi-jeva vlada delala dve leti. Kot razumemo, se italijansko ljudstvo nahaja v obupnem položaju. Fašisti so obdržali svoje pozicije, bankirji, industrijalci in veleposetniki so bili edina plast italijanskega ljudstva, za katero se je de Gasperijeva vlada brigala. V Italiji je sedaj 2,000,000 brezposelnih. Kmetom še vedno niso dali zemlje, delavcem niso zajamčili osnovnih pravic — dostojno plačo, delo in zboljšavo življenjskega standarda. Kot stvari stojijo se de Gasperi ne more opreti na svoj "rekord." O preteklosti ne more govoriti. Na uspehe ne more pokazati, ker jih ni. Kaj torej? Soočen s takšnimi krutimi dejstvi lahko samo obljublja. Ker nima nobenega drugega programa, celo za bodočnost ne, se de Gasperi oslanja na prazne obljube, ki so tako običajne pred volitvami, da jih niti pes neče več povohati. ^ Vatikan pomaga de Gasperiju pri volilni kampanji. Ne z obljubami, ampak z grožnjami—vsakega Italijana, ki bo volil za socialiste ali pa komuniste bodo cvrli v peklu, pravijo. Duhovniki, častite sestre, frančiškani in jezuiti so baje, posegli v politično agitacijo. Vatikan i)e taji. Pravi, da gre za "obrambo Petrove skale," češ da se bo ta skala, ki je 2,000 let kljubovala vsem viharjem, sesula kar čez noč, ako bodo zmagali levičarji. . . Tu v Ameriki pa jim v tem pomagajo, češ "srca 25,000,000 katoličanov so napolnjena s strahom" ali pa "Sv. oče bo moral v begunstvo, ako bodo zmagali rdeči." Ameriški kongresniki urgirajo Američane italijanskega porekla, naj za božjo voljo pišejo svojim, naj volijo proti komunistom in socialistom. Drew Pearson predlaga, da se nad Italijo vrže par milijonov volilnih letakov in italijanske volilce urgira, naj volijo za de Gasperija. Vse to so znaki medsebojnega sodelovanja. Volitve v tej ali oni deželi niso več notranja zadeva te ali pa one dežele. Postale so mednarodne. Vsak lahko sodeluje. Mogoče nam bodo pri naših novembrskih volitvah italijanski poslanci in časnikarji vrnili milo za drago. Mogoče bodo tudi tam urgirali Italijane, naj za božjo voljo pišejo svojim sorodnikom v Ameriko, da volijo proti "vojnemu hujskaču Trumanu in celi kliki, v ozadju katere §tojijo wallstreetski imperijali-sti." Mogočš bodo, kot bi to rekel Drew Pearson, poplavili Ameriko z letaki, s katerimi bodo svetovali Američahom naj volijo za Henry A. Wallacea. Kot del volilne kampanje za de Gasperija so Anglija, Francija in Amerika obljubile Italijanom, da jim bodo dale Trst, ako bodo, seveda, volili za de Gasperija. Smatrajo, da so s tem spravili v zagato Rusijo in italijanske levičarje. Sedaj je baje ta volilna propaganda glavni adut, ki ga ima drugače siromašni de Gasperi. O temu vpijejo italijanski nacionalisti, šovinisti in fašisti. Jugoslavija je odgovorila, da brez njenega pristanka iz vsega tega ne bo nič. Italijanski komunisti in socialisti KAMPANJA ZA OBRAMBO NAPREDNEGA TISKA še predno bo ta dopis objavljen, boao prejeli tajniki 1,000 slovenskih društev in narodnih domov, nabiralne pole in pisma za prostovoljne prispevke v obrambeni sklad naših naprednih listov: "Enakopravnosti," "Prosvete" in "Proletarca," katere toži Rev. Franc Gabrovšek zaradi 'razžaljenja časti" za $1,200,000. Te ogromne vsote ne bo "sveti" mož seveda nikdar dobil, ker jo nikjer ni, in ker tudi ni upravičen do nje. Ampak če tožitelj ne dobi niti centa odškodnine, bodo vzlic temu narasli stroški, kajti sodnije in odvetniki ne delajo zastonj. Narodni odbor za svobodni tisk je odvetnikom že plačal na račun $4,500, ampak to je šele začetek. Odbor se dobro zaveda, da so društva in narodni domovi obremenjeni z vsakojakimi narodnimi davki; toda v svrho ohranitve naših listov, je zaenkrat najnujnejši davek — za svobodni tisk. Zato naj sleherno društvo, ki bo prejelo pismo, daruje iz svoje blagajne kolikor največ? more. Poleg tega pa naj nabira I med članstvom in po naselbinah ; prostovoljne prispevke. Dalje naj društva tudi razmišljajo o priredbah za svobodni tisk. Z radostjo sporočamo, da je prvi odziv glede omenjenih pri-1 redb zelo zadovoljiv. Naj omenim samo nekatera: SANSova podružnica št. 48, Cleveland, O.,' bo darovala za svobodni tisk, polovico preostanka od koncer-' ta. SANSove podružnice št. 1 in št. 108, Detroit, Mich., ves preostanek od drame "Svet brez sovraštva." Dramsko društvo -Slovenija iz Barbertona, O., ves; preostanek od igre in plesa. Fe-1 deracija SNPJ, Detroit, Mich., preostanek od plesa. Dramsko' društvo "Ivan Cankar," Cleve-' land. O., prebitek od igre "Za-, drega nad zadrego." Skupna društva SNPJ na zapadni strani, Cleveland, preostanek od pikni-! ka. I Društva in posamezniki so' dosedaj darovali okoli $12,000, < kar je še daleč od cilja $50,000. j Toda sodeč po navdušenih dopisih in društvenih izjavah iz raz-' nih naselbin, bo ta cilj sigurno dosežen. Prispevki prihajajo iz vseh krajev Zedinjenih držav.' Nekateri so manjši, drugi večji, toda vsi se hvaležno sprejmejo. Vsi nabiralci hočejo biti "udarniki," kar je znak, da je napredna zavest med nami globoko vkoreninjena. Ampak glavna armada, zapopadena v hrbtenici naprednega življa— naših društvih, se šele zbira. Kadar stopi ta v ofenzivo, takrat bodo "copaki" kar deževali. Naj ne bo med nami nobenega Janeza Nedam in Micke Sko-puhove. Naš silni odpor naj bo reakciji v svarilo za bodoče intrige. I Mi vsi vemo, da v tej tožbi ni i prizadeta Gabrovškova čast, temveč se gre za uničenje naprednih časopisov. Če je kdo upravičen tožiti za razžaljenje časti, je to Etbin Kristan, ki je bil že neštetokrat po krivici napaden v "Ameriški domovini." V ozadju Gabrovškove tožbe se nahaja vsa slovenska reakcija, ki je že dolgo iskala prilike, da uniči naše napredno časopisje, ki zavira pot klerikalni propagandi in navaja ljudstvo k razumevanju resničnega stanja svetovne politike. Najbolj jih boli, ker ne morejo več vladati našemu ljudstvu. Boli jih dejstvo, da naši časopisi pišejo simpatično o novi Jugoslaviji, katere voditelji se trudijo, da potom pridnih rok ondotne mladine, zgradijo moderno industrijsko državo, v kateri bodo imeli ljudje dostojno življenje. Bolijo jih ogromne tovarne, rudniki in železnice, ki bodo zra-stle v jugoslovanski petletki. Končno jih boli šolska in kulturna vzgoja nekdaj zaostalih jugoslovanskih narodov, ki so se vprli brezmernemu izkoriščanju domačih in tujih kapitalistov. Ker ta reakcija ni mogla tam nadaljevati svojega dela, je prišla v Ameriko, kjer je vsled} predsodkov proti Jugoslaviji našla ugodna tla za borbo proti jugoslovanskemu režimu in ameriško-slovenskim naprednim ustanovam. Večina ameriškega ljudstva, je potom časopisja, radia, kina in cerkve prežeta s predsodki do vzhodno-evropskih držav. Zato tudi Rev. Gabrovšek računa na te predsoke. Mogoče ima prav? Ampak eno je gotovo: če tožbo dobi ali zgubi, na sebi bo imel črni madež celo življenje. Pred očmi naj ima dejstvo, da v -tej tožbi niso prizadeti samo časopisi, temveč vsa napredna javnost. Narodni pregovor pravi: "Kdor toži, dobi sam po koži," in to se bo najbrž uresničilo tudi v Gabrovškovi tožbi. Nasprotniki pravijo, zakaj vendar tarnamo nad svobodo tiska, ker potom ustave vendar lahko pišemo kar hočemo, toda v isti sapi nam hočejo s tožbami uničiti časopisje. To je čudna logika, kajti svoboda tiska brez naprednega časopisja ni vredna, da bi jo pes povohal. Brez naprednega tiska bi postal naš narod mrtev za vsako pošteno gibanje. Brez njega ne bi imeli krasnih narodnih domov, čitalnic, dramskih in pevskih zborov. Brez tega močnega orožja ne bi bili naši rojaki politično in unijsko zavedni. Brez njega ne bi imeli ponosne SNPJ s 1(5,-000 člani in članicami. Brez našega tfska bi imeli še več Ga-brovškov in duševno temo. Zato je jasno, da moramo ohraniti naše časopisje za vsako ceno. Obrambni sklad $50,000 bo najbolj učinkovit odgovor voditeljem rimskih "beguncev," katerim je pritlikavi naslednik velikega Roosevelta, na široko odprl vrata, da nadaljujejo s svojim razdiralnim delom. Če bi bili ti "voditelji" iskreni, ne bi v uri preizkušnje pustili svojega naroda v irokah usode in pobegnili v varno zavetje v inozem- stvo. Ako bi bili iskreni, bi danes pomagali graditi porušeno domovino, kot jo gradijo milijoni poštenih Jugoslovanov.. Če bi bili iskreni, ne bi skušali uničiti naših časopisov, katerih edina krivda je ta, da pišejo resnico in vzgajajo Ij ." " -iyihu časa. . „ n, p . UZST. PISMO IZ SLOVENIJE (Od našega stalnega dopisnika R. V. iz Ljubljane) Slovenska knjiga prepovedana na Koroškem pravijo, da zapadne sile ne morejo dati Trsta Italiji, ker sploh ni njihov,—da pa se to vprašanje lahko uredi potom direktnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, »ki sta edini prizadeti deželi, kar se tiče Trsta. Tudi obljube s Trstom so prazne in dvomimo, da se italijansko ljudstvo, ki ve, da Trsta ne more dobiti brez pristanka Jugoslavije, posebno navdušuje za takšne obljube. Tudi Rusija lahko obljubi, da jim bo vrnila Tendo in Brigo, ki ju je dobila Francija na podlagi istega sporazuma, s katerim je bilo ustanovljeno Tržaško ozemlje, ki je I baje "svobodno." Lahko jim celo obljubi poverjeništvo nad I italijanskim sektorjem samega New Yorka, kjer je več Italijanov kot pa jih je v Trstu. Na tuj račun je lahko delati obljube. Dvomimo pa, da bi bila Francija pripravljena vrniti Brigo in Tendo, ako-ravno ni nobene ovire za takšno radodarnost. Tudi Anglija bi lahko dala Italiji par kolonij, ne samo bivših italijanskih, ampak tudi iz tiste svoje tako zmanjšane rezerve, ki jo nazivlje "imperij." V takšnih časih živimo, da se res vsi nahajamo na robu pameti. Dobro bi bilo, ako bi se vsi, ki jih toliko skrbi usoda drugih narodov, zavedali, da živimo v zgodovinskih časih, ko ni več mogoče slepariti ljudstva. Leta 1852 sta slovenska rodoljuba Andrej Einspieler in znani jezikoslovec Anton Janežič ustanovila v Celovcu na Koroškem Književno društvo, ki je čez nekaj let (leta 1860) dobilo ime "Mohorjeva družba." Ta kulturna ustanova, ki jo pozna vsak Slovenec, si je nadela nalogo, da širi med slovenskim narodom pismenost, da budi v njem čut narodne zavednosti in enotnosti, da ga vzgaja v slovenskem patriotičnem duhu. To je bilo zelo važno za Slovence zaradi ozemeljske razcepljenosti slovenskega naroda in z ozirom na nevarnost deželnega provin-cializma, ki ga je gojila habsburška Avstrija. Svoje kulturno poslanstvo je Mohorjeva družba izpo'lnjevala s tem, da je širila med Slovenci poljudne knjige, katerih število je tekom njenega dolgoletnega delovanja naraslo na več milijonov. Že v stari Avstriji je družba imela 100,000 članov. Po nesrečnem plebiscitu leta 1920 se je Mohorjeva družba preselila iz Celovca v Jugoslavijo, najprej na Prevalje, pozneje pa v Celje, kjer ima še danes svoj sedež. Tu je nadaljevala svoje kulturno poslanstvo med Slovenci, ki so ostali pod Italijo, in med Slovenci, ki so ostali pod Avstrijo, in to vse dotlej, dokler niso totalitarni fašistični režimi v teh državah zatrli slehernega kulturnega življenja slovenskega ljudstva. Po priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji je bilo njeno premoženje, obstoječe iz nepremičnin v Celovcu, zaplenjeno. Nova Jugoslavija je znala pravilno ceniti pomen Mohorjeve družbe za Slovence. Zato je vlada Ljudske republike Slovenije leta 1945 obnovila družbo in ji dala velike možnosti za delo, čeprav je bila Mohorjeva družba cerkvena bratovščina in so nekateri elementi v njenem vodstvu med okupacijo skušali usmeriti delo družbe proti koristim slovenskega naroda. Takšni elementi skušajo sedaj skupno z velenemškimi imperialist! in njihovimi britanskimi zaščitniki v Celovcu ovirati in onemogočati kulturno poslanstvo Mohorjeve družbe. V ta namen so sklenili ustanoviti v Celovcu novo Mohorjevo družbo, da bi se na ta način polastili imovine družbe v Celovcu in iz-koristi'li kulturne tradicije Mohorjeve družbe za razbijanje enotnosti koroških Slovencev v borbi za priključitev k Jugoslaviji. To nečedno početje je podprla tudi cerkvena oblast na Koroškem. Tako je škofijski ordinariat v Celovcu izdal na vse župne urade na Slovenskem Koroškem okrožnico, V kateri odreja, da duhovniki kot poverjeniki Mohorjeve družbe v Celju ne morejo razdeljevati knjig med ljudstvom. Obenem jim je prepovedano pobiranje članarine in nabiranje novih udov Mohorjeve družbe. S to prepovedjo je celovški škofijski ordinariat ponovno pokazal že neštetokrat izraženo sovražno stališče do koroških Slovencev in njihovega osvobodilnega gibanja. Že v stari re-' publiki Avstriji so celovški škofje podpirali germanizacijo Slovencev s tem, da so nastavljali na Slovenskem Koroškem nemške duhovnike. Med vojno je celovški o^ ijnariat izdal v letu 1941 naredbo, s katero je bila slovenščina v cerkvi popolnoma odpravljena. Pri pridigah, verouku, cerkvenem petju, molitvah in cerkvenih objavah se je smel rabiti samo nemški jezik. Istotako je odredil, da morajo biti napisi na nagrobnih! spomenikih izključno v nemščini. Tudi po zlomu nacifašizma niso celovške cerkvene oblasti spremenile svojega stališča napram koroškim Slovencem in so še nadalje podpirale germani-zacijo, kjer koli so le mogle. Tako sta bila na primer v popolnoma slovenskih župnijah v Borovljah in v Št. Pavlu v Ziljski dolini nameščena dva nemška duhovnika, ki sta odpravila slo-: venščino iz cerkve. Istotako se je zgodilo v slovenski župniji I Št. Jurij ob Vinogradih ter v I dvojezični Podklošter, kjer sta nemška duhovnika, kL sta tam j službovala za časa nacizma, še j vedno v službi. I Slovenščino v cerkvi sta od-' pravila nemška župnika tudi v j župnijah Otok ob Vrbskem je-jzeru in Cade v Ziljski dolini. Po ! odredbi ordinariata je bila kon-'čno odpravljena raba slovenšči-jne v cerkvi v slovenski fari Vov-bre pri Vdlikovcu. V decembru 1947 je celovško škftfijstvo kljub ponovnemu protestu slo-[ venskega prebivalstva uvedlo v slovenski fari Šmarjeta. pri Ve-jlikovcu nemško pridigo, in to 'na zahtevo enega samega pre-ibivalca, ki je Nemec. 1 Spričo tega je povsem razumljivo, zakaj celovško škofijstvo podpira imperialistično in nacistično reakcijo na Koroškem, ki se trudi, da bi razbila enotnost slovenskega ljudstva na Koroškem, da bi ustvarila med ko-j roškimi Slovenci postojanko za protislovensko in protijugoslo-jvansko delovanje. I Toda tudi prepoved razširjanja slovenskih knjig ne bo pripomoglo protislovenskim akcijam do uspeha. To najbolj zgovorno dokazuje dejstvo, da je bilo letos močno povpraševanje po knjigah Mohorjeve družbe in da so bile knjige na Koroškem v nekaj dneh razprodane. Zapostavljanje Slovencev na Koroškem Poleg odredbe, s katero jim je bilo prepovedano razpečevati slovenske knjige, so sedaj slovenski duhovniki na Koroškem dobili od cerkvene oblasti v Celovcu navodilo, da ne smejo podpisati nobene spomenice, v kateri koroški Slovenci zahtevajo slovenske šole. Cerkvene oblasti na Koroškem so s tem zopet pokazale, da so oota.o zveste ve-likonemškemu germanizacijske-mu načrtu,,ki ga je pred skoro 100 leti začrtal nemški duhovnik Vincenc Rizzi, ki je leta, 1840 v listu "Klagenfurter Zeit-ung" trdil, da mora Trst in pot v Trst imeti Nemčija, ker je Trst edino južno pristanišče. Da se ta program uresniči, morajo Slovenci na Koroškem izginiti. V okvir tega programa spada tudi sistematična germanizacija slovenskih župnij na Koroškem, v katere je celovški škofijski ordinariat namestil nemške duhovnike, ki ne obvladajo slovenščine ali pa je nočejo rabiti. Tako je bila slovenščina odpravljena v 21 župnijah, dočim je bila j v nekaterih drugih župnij^'' uvedena dvojezičnost. i Tudi druge oblasti na Koroškem zapostavljajo Slovenes kjer koli morejo. Čeprav je avstrijski zunanji minister dr, Gruber ob priliki razpravljanj ® j mirovni pogodbi trdil, da so Slo-i venci na Koroškem glede rab® slovenskega jezika enakopravni z Nemci, odklanjajo politične i" sodne oblasti na Koroškem vloge v slovenščini. Tako je pošta v Celovcu pr®" kratkim odklonila dostavitev pisma, naslovljenega na tajnis'*" " da ki Kmečke zveze v Celovcu, ces, je označba kraja v naslovu, j& bil napisan v slovenščini, G®' zadostna. Poštni uradi pač bro vedo za naslov Kmečke zv® ze v Celovcu, že radi števil^ dopisov, ki jih ta prejema; o®'*'' no pa gre le za izločitev slov®"' ščine iz javne uprave na Kor"" škem. (ki lade na- grški monarhisti uporabljajo plin LONDON, 22. marca. _ dio postaja svobodne Grčije se nahaja pod upravo ar@ gen. Vifiadesa), je danes ^ znanila, da grške monarhisti čete uporabljajo v borbi partizanom strupene pline- ^ Radio oddaja pravi, ameriški častniki in vojaki govorni za uporabo plina v bi." "Protestiramo potom grš ljudstva in javnega mnenja ta proti temu sramotnem" zverinskemu postopku, od . rega trpi prebivalstvo v sov nih področjih," je izjavila postaja. ubil sina, ker je potrošil $2.00 COLUMBIA, S. C. 23. nj® — Policija je včeraj izjavi a, je Thomas Andrew White, pel svojega 11 let starega s dokler ni umrl. , gi- White je privezal svojeg^^^^i na v kopalnici, ker mu ni jg povedati kako je potrošil ^ ba z vrvjo tepel dve in P" marshall lmenova>'^ načelnika delegati WASHINGTON, 22. Predsednik Truman j® jp imenoval državnega George C. Marshalla za ka ameriške delegacije na^^ ameriški konferenci, ki pričela v Bogati 30. marc^' italijani danes citali časopise ■ RIM, 22. marca—Italija. nes niso imeli prilike, da 11 poročila glede Trsta. gi 1,000 italijanskih dnevni danes izšlo, ker so sleni v tiskarnah, Okrog 100,000 delavcev z zvišanje mezd. ___— yglf Ali ste tiaročnilt " nost?" Če ste, ali -vo tel ji in znanci f nost" je potrebna f■ zaradi važnih vesti i« tualnih člankov! pravnost!" Karel Destovnik-K<^P^^' Nocoj Nocoj bi o zvezdah in luni zapel, jgoV o poljih in temnih o gozdov, o belih topolih o pesmih otrok, o dobrih ljudeh in o čudnih poteh, čudnih in lepih v bodočnost vodečih- Patrulja žandarjcv odšla je v tem časU trdo skozi noč in njih bajonete ^ so pesem na tisoče razklali. Oglašajte ^ EnakopraVi«^ I mihail šolohov TIHI DON PRVA KNJIGA mirno nameril proti vhodu v prižemi ju in zaprl za seboj poslikana vrata. V kotu pri vhodu se je naslanjal Sergej Platonovič na ograjo in stiskal svoje bele pesti, pokrite s trdimi in svetlečimi se konicami. Mitjka je omahoval; ko se mu je posrečilo odriniti zapah, je potegnil za seboj renčeči in smrdljivi ogrenek psov, ki so se mu obesili na okrvavljene noge. Zadavil je Bajana, mimoidoči kozaki pa so ga komaj rešili drugih psov. (Ntidaljevanje ) sem vas vprašat . . Vod zaplaval v mrzlo Dl strmečih oči in po rebv spreletelo. ■— Mo- " %i boste dali Lizaveto . . Ofo obup so mu kani"' ^ redkimi znojnimi jicami; bile so podobne ro-ob suši. Platonoviču so za-ni(^^ ale obrvi in zgornja ust- il ves nagnil naprej. kaz I dvignila, da so se po-■ dlesni. Stegnil je vrat nagnil naprej Ka-a-a-aj!? Ca- medtem ko je Mitjka odrival tesni zapah v vrtnih vratih, so se izza vogla pri skladišču pri-podili štirje psi in se zakadili vanj. , Leta 1910 je prinesel Sergej Platonovič s semnja v Nižnjem dva črna in kodrasta kužka, psička in psičko. V nekaj mesecih sta zrasla kakor enoletna telička. Sprva sta se zadovoljila s tem, da sta trgala kikle ženskam, ki so hodile mimo Mo-hovih, potlej sta se naučila podirati revice na tla in jih gristi po mečah in šele, ko sta napadla in pokončala očetu Pankra- ja, ni bila posebno pri srcu, ji je že od prvega dne bila naklonjena. — Poleži, le poleži še, srče-ce! Čemu si vstala? — je ljubeznivo godrnjala in drsala po kuhinji s svojimi velikimi nogami. — Beži, beži, kar nazaj jV posteljo; vse bomo tudi brez tebe postorili. Natalja, ki je bila vstala za dne, da bi pomagala pripraviti zajtrk, se je vrnila v izbo in se ulegla. Natalja je pri Melehovih veliko zalegla. Miron Grigorjevič je otroke šolal; kljub svojemu|Ves dan dela. Danes pojde z bogastvu in dasiravno je imel > Griškim orat. Darjo rajši pri-razen njih delavce, jim je odre- ganjaj, Darjo: od sile lena bab-jal delo in jih privajal nanj. De- j niča je . . . Lepotiči si obraz lavni Natal ji je uspelo, da si je i in črni obrvi: nič kaj prida žen-pridobila tasta. Iljinična, ki ji' ska, kaj si hočemo! starejša snaha, gosposka Dar- — Naj se naužije moža vsaj prvo leto, — je dejala Iljinična in vzdihnila ob spominu na lastno življenje, nepretrgano delo in trpljenje. t ^larigorij se je hitro privadil svojemu novemu stanu poročenega moža in kake tri tedne po poroki je na tihem ugotovil, s strahom in jezo, da zveza z Aksinjo ni povsem pretrgana, da je nekaj še ostalo, kakor ostanejo po segnitem in odlom-Ijenem zobu korenine. Globoko vanj se je vraslo čustvo, o katerem je bil kot ženin prepričan, da ga bo lahko pregnal iz srca in pozabil. V resnici pa ni Za domače strogi Pantelej Prokofjevič je dejal ženi: : • v , ^ , T- ^ -KT ^ v, ! nic pozabil m ze ob spommu mu — Ne budi, stara, Nataske. . , , i I je začelo biti srce. Pred poroko ; j ga je bil Petro nekega dne med | mlačvijo vprašal: i — Griška, in z Akjustko, ka-i ko bo? — Zakaj ? (Dalje prihodnjič) Ven! Atamanu te bom ti ju tele in Atjopinu par pra- Pa-sji sin! Mrha! in s kako je Ser-onoviču kri zalivala li- J® to opogumilo J je sledil ? Plat> Ne smete biti užaljeni . . . vil. da bom tako popra- . ^rs Platonovič je imel oči in zalite s krvjo in šičkov, je Sergej Platonovič ukazal, naj ju priklenejo. Psa so odvezali ponoči dvakrat na leto, na spomlad, ob paritvi. Mitjka se še ni utegnil zasukati, ko mu je že prvi, Bajan, s šapami planil na rame in mu zasadil zobe v vatirani jopič. Ruvali, vlekli in sukali so se v črnem svitku. Mitjka se je otepal s pestmi in se poskušal ob- je Mitjku v noge ^elv, ^ pepelnik in ga za- _ ^ . . , dr=di]x,]wnci. Ekzno je zagk- L. JI ,^ol TfiYvizil Tor\o lrr» T/a TMnal \t ' burno odprl vrata na • ^^^^'"ičal, čedalje ne-tvp se režeč zavolja žali- bolečine. hočete, Sergej Pla-2 Vsp^' ^^kor hočete, jaz sem Vse srcem pripravljen na kaitjlv' • Kdo jo bo maral tako, JG? Mislil sem, da vam Kdo in zavezal jezike. dal Jemeljana, ko je pihal v svojo čedro, da bi jo oživil, se V blag sjpomm ob 12. obletnici kar je umrl naš ljubljeni in nepozabni soprog in oče Wa ne povoha več ta- gPre^ečka. '"bec ^ Platonovič si je tiščal ko((j^ ustnice in stopal kora-k Mitjkom; zagradil mU P^oti glavnim' vratom in stekel skoz dvoriščna, platonovič je naglo po-^očijažu Jemeljanu iiamreč maral tuj ogri- m kNa S® stanovanje v ii dobit; ° j ica, oba zaposlena, M^ve 1 najem 2, 3 ali 4 sobe naselbini. Kdor ima za SDoroti na he 5311 Cti sobo se odda opremljeno sobo slovenski družini. Oglasite se na _ll87 E. 173 ST. ^5,^NaprodAJ Wih na deželi. 7 sob cesti; elektrika in isk -Tov zemlje. Hlev in ko- V Se $1,006." lahko takoj vselile. Vee ® 6 sobami na Hiller Pojasnila pokličite ke 5702 za moške tractor ^erimentalni in inšpektorji 4q' drugi &ifli v tedensko Tjjj, plača od ure (b corp. The Ave. ^^eveland Tractor Co.) JOHN PERUŠEK Zatisnil je svoje blage oči dne 24. marca 1936. Mirno spavaj, predragi nam, v kraju večnega miru. Enkrat bomo.se združili, tam pri odrešeniku vsi! Žalujoča soproga Mary in otroci Cleveland, O., dne 24. marca 1948 V blag spomin OB*DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI Za ženske T'PR&B m ica senilna klerkinja; Z!) splošna dela. 'k; izkušnja ni po- ""^^"S^Kw^AINT CO. - J^Ave., EN 2838 HELENA PEVEC PREMINULA JE DNE 24. MARCA 1946 Dve leti je že poteklo odkar Tebe ljubljena soproga in predraga mati več med nami ni. Spomin na Te si ohranimo do konca naših dnil Žalujoči ostali: ANTON PEVEC, soprog, ANTON, LUDVIK in LADISLAV, sinovi Cleveland, O., dne 24. marca, 1948 Fiiiist for itr/.l 0 Htmtt den Pay on EASY budget terms For a Veivet-Gnan Carpet of Grass Fair-Lown GRASS SEED 1.09 2-lb. Package Contains a high percentage of expensive perennial grasses. A pound is enougn for 200 square feet of new lavm. Pick-Up CART 6.95 Tilts for-« ward to unload. Saves your hack. Quicker — Easier! GARDEN HOE Forged steel. blade. 48" hardwood handle. GARDEN RAKE 1.49 Forged steel head.60" hardwood ' handle. SPADING FORK 1.98 Tempered flat steel tines. Hardwood "D' type handle. BROOM RAKE 98c I Ligntweight. Flexible I steel tines won't break. 4.95 LAWNETTE SPREADER Use it for seed, fertilizer or plant food. Dial control r^ulates spread. Quicker, more economical. finsitm Garden Hose 25 Ft. 3.39 Low priced! Heavy two-braid cotton fabric covered with tough natural rubber. *TnU-Flow" all-brass couplings give greater water output. 50 Ft........ 6.25 Reg. 25c Pkg. Burpee's SUPER GIANT ZINNIA SEEDS Tfce S LICENCIRAN POGREBNIK 9116 Union Avenue Michigan 7420 Vesele ^elikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! V naši gostilni vam vedno postrežemo z najboljšo pijačo—pivom, vinom in žganjem ter prigrizkom. V prijazni družbi se boste prav domače počutili. OLD OXFORD CAFE 1014 East 63rd Street TONY PERUŠEK in EDDIE*SESEK, lastnika VSAK PETEK SERVIRAMO FINE POHANE RIBE IN IGRA TAMRURAŠKA GODBA. Fina zabava—pelje in dobra družba. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod iz 62. ceste Dr. Župnik vam nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje ali kako drugo zobozdravniško delo. Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo prilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora poprej. ROBOTI V STAREM RIMU Gradnja umetnih ljudi je skoraj tako stara kakor tehnika, kajti že iz časa, ko se je rodil stroj, čujemo o avtomatskih Iju-jdeh, ki odpirajo vrata, preroku-Ijejo ali opravljajo razna dela v : svetiščih. Homer pripoveduje v "Odiseji" o umetnih bitjih, ki so stregla gostom in Heron nam je ostavil opis mnogo sto čudnih mehanizmov nekega "gledališča avtomatov." Pri takšnih poročilih je težko ločiti resnico od pripovedke. Večina teh avtomatskih ljudi je težko kdaj eksistirala, temveč gre večina za proizvode fantazije. Vendar nam dokazujejo te zgodbe, da so skoraj vsa tehnična čuda sedanjosti živela v podobi želj že v preteklosti. Ko je postal Rim velemesto, so njegove nočne ceste ogrožale vsakovrstne temne postave, nad katerimi so se ljudje zelo pritoževali. Te pritožbe so prišle do vladarja, ki je prosil slavnega Virgila za svet. Čarovnik je zgradil bakrenega konja in bakrenega moža na njegovem hrbtu. Konja so postavili v mestno hišo in istočasno razglasili, da se ne sme po desetih zvečer, ko se bo oglasil zvon, nihče več prikazati na ulico. Toda nočna svoj at se ni mnogo brigala za pretnje. Bakreni konj z bakrenim možem je dirjal za njo in nekega jutra so našli na ulicah 200 ponočnjakov, ki jih je pobil avtomatski strežaj. Druga težava je bila cestna razsvetljava starega Rima. Virgil je postavil sredi mesta mogočen steber iz marmorja, nanj pa veliko stekleno svetilko, ki je neprestano gorela, ne da bi ugasnila. V neki oddaljenosti je postavil čarovnik na podstavek kovinskega moža, ki je z lokom v roki stalno meril v svetilko, kakor da jo hoče ugasiti. Svetilka je gorela baje tri sto let v korist vsega mesta. Nekega dne so se neke mlade Rimljanke norčevale iz kovinskega strelca, ki se je delal vedno tako, kakor da hoče sprožiti puščico. Pri. tem je zadela ena med njimi ob njegovo kovinsko roko, puščica se je sprožila in je ugasnila svetilko. Čarovnik Virgil je izumil še eno pripravo, ki spominja močno na moderne signalne priprave. To mašinerijo, ki so jo pozneje imenovali "rešitev Rima," je tvoril krog kamnitih kipov, ki so predstavljali zaščitna božanstva posameznih rimskih dežel. Vsak kip je imel v roki zvonec in če se je hotela kakšna dežela upreti Rimu, se je božanstvo te dežele obrnilo proti rimskemu bogu Martu, ki je stal v sredi. Nato je bog toliko časa zvonil, da so ga slišali senatorji in pogledali, za katero deželo gre. Po nekem izdajstvu Karta-gincev so to umno napravo pozneje uničili. Virgilu pripisujejo tudi izum priprave za poslušanje na daljavo. Gre seveda za pravljico. A tudi gledanje na daljavo je spodbujalo v tistem času domišljije. Poročajo, da je Aleksander Veliki na svetilniku v Alek-sandriji postavil zrcalo, v katerem je lahko videl vso deželo in vse, kar so počenjali njeni prebivalci. O čarovnem cesarju Levu poročajo, da je izumil neko vrsto mehaničnega čiščenja cest, da bi odstranil nesnago s carigraj-skih ulic. Sestavil je več mehaničnih želv, ki so lazile podnevi po mestu in požirale vso nesnago. Ko so se napolnile, so se odpravile k morskemu bregu. Tam so izbljuvale svojo čudno hrano v morje, nakar so pričele svoje delo znova. Naši sesalci prahu ne bi mogli delovati bolje. Poseben mojster v izdelovanju avtomatskih ljudi ali an-droidov, kakor so jih pozneje imenovali, je bil veleučeni Al-bertus Magnus. Izumil je kovinske like, ki so njegovim gostom stregli kot natakarji. Nekoč je ustvaril krasnega ženskega an- droida. Izdeloval ga je za zaprtimi vrati. Ko je nekega dne ne-kkm odšel, je stopil njegov učenec Tomaž v skrivnostno celico, da bi si pobliže ogledal delavnico svojega mojstra. S stropa so visela čudna bitja, kakršnih Tomaž še ni bil videl, in vsepovsod 30 stali nenavadni instrumenti. Že je hotel ostaviti grozotni prizor, toda neodoljiva sila ga je pripravila do tega, da je od-grnil rdečo zaveso, ki je zakrivala neki kot. Za zaveso je zagledal lepega ženskega androi-da, ki je pozdravil s človeškim glasom. Tomaž, misleč, da gre za hudičevo delo, je razbil delo, nad katerim se je Albertus Magnus mučil trideset let. Posebnost poznejšega časa so bile "govoreče glave." Tako je slavni jezuitski pater Kircher v letu 1655 izdelal baje umetno človeško glavo, ki je švedsko kraljico poklicala po imenu in spregovorila ž njo nekoliko besed. Te "govoreče glave" so imele veliko ulogo zlasti kot oraklji. Že staroegiptovski svečeniki so si pomagali z njimi, da so vplivali na lahkoverno množico. Gotovo je, da spada večina starih avtomatskih bitij med izmišljotine, kajti čeprav so imeli tisti čas že neko določeno tehniko, je bila fina mehanika, ki je potrebna za zgradbo takšnih stvari, le premalo razvita. Tudi poznejši umetni ljudje, posebnost 18. stoletja, so bili igrača v primeri z današnjimi roboti. A končno so ti današnji avtomati navzlic čudoviti konstrukciji v praktičnem smislu vendarle igrače. Umetnih delavcev ne po- trebujemo, saj jih imamo dovolj iz mesa in krvi. KEMIČNA MESTA Američani imajo dobro razvit smisel za eksotična imena in tako ni čudno, da so mnoga naselja krstili celo z imeni kemičnih prvin. V reviji "Industrie and Engineering Chemistry" je objavil W. E. Rice vrsto takih krajevnih imen, ki jih je posnel po uradnem poštnem seznamu Zedinjenih držav. Tu se najdejo med drugimi mesta z naslednjimi imeni: Antimony, Calcium, Carbon, Cobalt, Gold, Iron (železo), Krypton, Lead (svinec). Lithium, Mercury (živo srebro). Neon, Radium, Silveh, Sulphur (žveplo). Tungsten (volfram). Vanadium, Zinc, Bromide, Chloride, Bauxite, Hydrate, Lime (apno), Nitro, Ozon, Soda, Silica in Teluride. Zastopniki ^^Enakopravnosti * Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 II Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost CEVUARJI FRANK DACAR 17308 Grovewood Avenue FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Avenue AMERICAN SHOE REPAIR D. Modica 642 East 185+h Street MICHAEL URAC 18509 St. Clair Avenue FRANK ZAUBI 17432 St. Clair Avenue MATH ZABUKOVEC 16817 Waterloo Road TONY ZUPANČIČ 524 East 152nd Street ANDREW PADISAK 755 East 152nd Street REAL HARDWARE CO. 727 EAST 185th STREET — IVanhoe 9634 LINOLEJ. BARVA, ŠPORTNA OPREMA STEKLO IN GRADBENA ŽELEZNINA, Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemdcei)^ in 'prijateljem,! EUCLID WINDOW SHADE CO. 505 EAST 185th STREET KEnmore 4343 Slovenska trgovina Polna zaloga Venetian Blinds, ki so v okras vsaki hiS' MR. MAVER, lastnik VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! MOCILNIKARS (AFE 837 East 185th Street KEnmore 9708 Phillip in James Močilnikar / eoniE- ^¥lea2 DPLAUGHT IBtER atid Sandwiches" -JČS Pri nas vam vedno postrežemo z izborniin njem, pivom in vinom. Vedno dober prigrizek. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! Pri nas lahko vidite zanimive slike na televiziji COLLINWOOD DRY (LEANING FRANK KOVACH, lastnik 15210 Saranac Road GLenville 4746 Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napr^^i^^^^ kega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno Pridemo iskat in pripeljemo na dom. ISKRENA VELIKONOČNA VOŠČILA VSEM' SIMS BROS., Iiic SLOVENSKI TRGOVCI 8812 BUCKEYE ROAD RA 1018 ELEKTRIČNI PREDMETI — HIŠNA 0P% Maytag, Frigidaire in Bendix produkti, P mnogo drugih vodilnih predmetov za oo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSE^' MR. & MRS. JOE BEUi GOSTILNA 3304 St. Clair Avenue leg IflO' V) Pri nas dobite vedno najboljšo pijačo, žganje ter dober prigrizek. Prijazno se pi''P da -nas rojaki obiščejo. "Vesele velikonočne praznike želimo odjemalcem in prijateljem! ^1 Ken ® M a r a n ; ^fRlŠKA DOMAČINKA . J^^rinstvo je pri črni Afri-, ' veljalo za jako ča-" položaj. Neporodnico je ^ ®ož zapoditi. Pri nekih v ravniški Afriki stT smela nosečnica je-1' ozliča niti želve, kajti koz-^ povzroča jalovost, a željo- liet postara bodoče ^ Podobne prepovedi (tabu) ^^f^zsirjene ob čadu v rodu sili ^ je zabranjena, ker Wi^k Umivati ji ne kaŽ3 gg.. ^^i^ga mesa, razen če bi jjjjj' roditi kačice. Če bi Ji kornjačo ali črepaho, bi agosiavijena ženska nako-% gobe. Kakor samo moški, ker je naporen. V Šari ju in Logonu le moški krčijo in prekopavajo nasade, se-jejo belo in rdeče proso, pleve-jo, čo je potreba, in žanjejo. Ženstvu pa pritiče, da nosi pridelek domov, da mame proso, ruži koruzo in ječmen, spravlja zrnje v kašče na kolih, da otepa man jok (kasavo) in ga posuši, preden se zmelje v prah, ob kratkem, opravi neštete domače posle, ki ji gredo po starih šegah. Stališče črnih žensk še dolgo ni tako žaltavo, kakor nekateri raziskovalci radi poročajo. Zato je i'eliks Eboue, glavni tajnik francoskih kolonij, po 20 letnih skušnjah po pravici zapi- Qjg, pogosto pri slovenskih * otročnicah tako po tudi pri črnkah noležka-'o^>.ox.ja,.i ^xc.vxw J® le train ^ i . i sal v delu "Peuples de I'Ouban y iraja dolgo. Kadar se je; . . . , ^ prav i7f„ui i J gui-Chari , natisnjenem za ko- J izteklo, vstane porod- f ' •' ^druei , , 1 • lonialne razstave v Vmcennesu: aan, kakor da ni bi- slov ^ loti vsakdanjih po- "Precej so pretiravali »polo- fj| je pustila. Splošno j žaj črne žanske v Ubangiju, brez kakršne koli izje- kjer so jo hoteli videti kot to- IZTOČO, Ue, 2^^, sanj , da mora zamorka He g dojiti. V dobi dojitve kateri^ nikakih stikov s vorilko, popolnoma podvrženo moževim zahtevam. Tu je zmo-ta.V domačinskem zakonu je Vd u bodi moškim: pri treba videti resnično združba, ^lidah y. 1 kflk nad dve leti, pri J pa tri. Vetkf.J^^®^iskem sem opazil otroki % •fjo ^a, ki je nosil za Da" Podnožnico in moledo-^ ^ ®iu dala piti iz "pri-1? v p ^^^klenic'' ^ Werovem kakor se be-"U^enspieglu' , m se redko primeri, Hcj odstavila svojega po_ '"'®^no ° njegova skrb. A ^orčku ki je pozno domisli. ®o že zobje pognali, hrano in začimbo, ob ijšelj vas, a za po- !j, ^'^^blje iz potlačenega, iiif. n a g u bančenega ' kakršen s o mamine t „ ■ 2a vobče odlične ma- ^ Afriko še lah- ?ojjjj ' ^ nikoli ne kaznujejo Hi Še po evropski za- Vjo ninogih rodovih B^- Si brez pomisleka do {•je j^^njali vsako žensko, \ ^Snila roko nad otroči-p žene v Evropi ni moramo pouda-J^Žic 2^^3^%orci nimajo svojih kjer vlada zakon o delitvi dela, kakor so jo nalagale razmere že pred okupacijo. Na splošno se nikoli ni opazilo, da bi ženske vršile težaško delo po nasadih. Med nosečnostjo pogo-stcma lepo pazijo nanjo . . . Poročevalci so neredkokdaj pozabili upoštevati to, kar imenujemo mi zaupnost iz zakonske postelje, pri čemer se ženi rado posreči, da uveljavi svoje zrelišče." Pomlad v Sloveniji (foto: Kocjančič Karlo) ske, kadar so si dajale obilo po-' sla s svojo telesno toaleto, šele svetovna vojna je ijienda po-metla ta predsodek. Zamorkino koketstvo pa se tukaj ne ustavlja. Skrb za lepoto jo žene dalje, nego bi bilo treba, peha jo v najhujšo samosvojost. Brž ko je godna za možitev, si čim prej mogoče splošči na-| Zamorki je spogledljivost j lik suhemu tobakovemu listju' (koketnost) prirojena. Dr. L. j mlade seske, visoko štrleče pro-Huot priznava po zmislu to res- i ti nebu. Zastran lepšega si vti-nico, ko v izvrstni razpravi "L' i ka v uhlje ah v nosnice lesene ko so prežimo gledali na žen-' peal", svoj spolni mik, a tudi porabljene kraje — si nasenči ,Ame noire" pripominja: "črnkam so že v preveliki meri razviti prilastki njihovega spola". Najprej ji je treba priznati tankovestno snažnost. Ako biva kline, zagozde iz železa, kvarca ali bakra, kovinske obroče ali glaviče. Iz istega nagiba si pre-votli včasi zgornjo, včasi spodnjo ustnico, tupatam obe, da si živino. De-Lov na zver- . tovorno ■^oviw ""T'W" P" kar Jih poznam, .JORWOOD nJOE repair 'h road v^^i^onočne praznike oL vodi,, se gotovo vsaj trikrat, jih okrasi s ped^Wnii: dragu-na dan okopa. Kohko Evrop-: Iji. Hoteč povečati svojo ličnost Ijank se more ponašati s toli-1 in lubkost, si obremeni lakte z kim vodoljubjem ? Razen tega' zapestnicami in gležnje z obro-je seksualna higiena v Evropi' čki. še precej mlada. Ni še daleč čas,! Da bolje izrabi svoj "sex ap- proti mrazu in vročini, si često- kolobar okoli oči ali si jih po-krat namaže vse telo z mešani- modri s kalamino. co iz palmovega olja in zmlete- Ponekod si puli dlako, drugod ga rdečega lesa. Da bo mogla pa \Bog varuj. Zopet dalje ne biti krvnica src, usodna ženska, sme biti nič bolj kosmata od vampirka, si ponekod opili zobe nojovega jajca in si mora gla-V obliki kajmanovih in podru- vo,. svetlo nalik uglajeni lepi god — mislim na bolj ali manj krogli iz mahagonovine, trajno vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo rsem! FOOD BASKET, INC. 22001 LAKE SHORE BLVD. — KE 4286 \pROSTA DOSTAVA Najboljša jedila in točna postrežba. ohraniti plešasto: kadar nanese potreba, se pri polti obrije bodi si z ostro nabrušenim bodalom, bodi si s stekleno črepino, ali pa z drobcem lateria, (opeko v e c, svojevrstna umazana rdeča, močno železasta, peščena ilovica). Naposled se tu in tam j daje radovoljno na kaj čudne i ali ostudne načine napikovati | (tetovirati) ali pa se zoprno po-i habiti. Znamenite žene s krož-' niki ali ploščami iz pokrajine Kijabe to dovolj potrjujejo. Črnka na splošno čim bolje pazi na svoje lase, vsaj ondod, koder ji šege njenega rodu dovoljujejo ta prirodni okras. "Lasulj arstvo", zafrkava dr. Ad. Cureau v učenem spisu, ki ga je svoj čas posvetil prvobitnim družbam v ekvatorialni Afriki, "brivska umetnost stoji v prvi vrsti afriških poklicev. Odlična žena bo zgolj neprekos-Ijivemu lasničarju tistega kraja prepustila skrb, da poudari njeno lepoto z učeno stavbo na glavi: zamotana razvrstitev las, kavrisov (školjk, ki služijo tudi za denar), vlaken, lesenih lokov, gline, palmovega olja." Nekaj pa je dr. Cureau pozabil' povedati: koliko potrpežljivosti stane < ta nega prizadeto kra^otico. Spletičnam v črni celini se .namreč nič ne mudi. Lagodno razpletajo, češejo, trebi- jo, bijejo drobne vicarice, ki jim pravimo pri nas uši, ako nanese prilika. Ta lasna telovadba, ki ni prav nič po dolenjsko "lasna" (urna, nagla), traja ves božji dan ali Š3 dalje. Po-tlej se še tu malo pobrije, tam nekoliko pristriže, nakar je treba splesti skupino kodrčkov, ki so toliko bolj umetniški in ljub- _ kejši, ker so jih poprej skrbno natrli s palmovim oljem ali maslom iz kariteja. Drugi del operacye, ki zahteva brezprimerno spretnost in zanesljiv okus v starodedni domiselnosti, se marsikdaj raztegne na dva dolga dneva. Kaj bi rekle modne dame, ko bi morale darovati tri lepe dni za eno samo najnovejše trajno kodranje! poljska mladina bo pripravljena VARŠAVA, 22. marca. — Poveljnik poljska Državne mladinske organizacije polkovnik Mihal Gorski, je danes izjavil, da bo do konca leta mobilizira-1 iiih kakšnih 2,000,000 poljskih I mladeničev in mladenk, i Mladina v starosti 16 do 21 , let bo na podlagi zakona obvez-I na, da pomaga pri obnovi in da j se udejstvuje pri fizičnem od-! goju in vojaški vežbi. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, vsem našim cenjenim prijateljem za solidarnost, z obiskom našega urada, za kar se vam najtopleje zahvaljujemo. Priporočamo se tudi v bodočnosti, da posetite naš urad, kadar željite poslati svojcem v vse evropske države, denarna naročila in pakete. Vršimo vse uradne notarske listine, (dokumente) spadajoče v naš delokrog. Pri nas vedno skušamo dati vso možno, točno in vljudno postrežbo. SIEVE F. PIRKAT 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. HE 3500 ASTOR DRUG PREJE RUXIN DRUG JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM 8401 HOUGH AVE. — GA 7771 Zdravniške predpise izvršimo t9čno po navodilu. MARIE'S BEAUTY SHOPPE % 7208 ST. CLAIR AVE. Vsa dela, spadajoča v lepotičje, izvršimo po vašemu okusu in v vaše zadovoljstvo. Damo zelene Eagle znamke—dvojne vsak torek. Se priporočamo ženam in dekletom za obisk. Juranko Floris+s 0 Gift Shop CVETJE ZA VSE SLUČAJE 809 EAST 125th ST. — GL 1780 Dostavimo kamorkoli v mestu. Naredimo krasne šopke in velikonočni corsages so naša posebnost. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! NOTTINGHAM DEPT. STORE 18607 St. Clair Ave. ^ ČEVLJE IN OPRAVA ZA CELO DRUŽINO Prvovrstno blago in zmerne cene ter točna postrežba. Se priporočamo za naklonjenost. Moorehead Cleaners ^ Tailors ČISTILNICA IN KROJAČNICA Ekspertno in točno delo 18521 ST. CLAIR AVE. — KE 1239 Scott's Lake Shore 5c 8 10c in naprej trgovina Največja trgovina te vrste v naselbini. Dobite vsakovrstne potrebščine za na dom. 22304 LAKE SHORE BLVD. — RE 3041 MARTIN'S MEN'S WEAR 772 EAST 185th ST. — Bowling Center Bldg. Oglejte si našo izbero finih srajc za velikonoč. PO $2.95 V BELI IN DRUGIH BARVAH Izvrstni ovratniki in prava vrednost. Ciani slovenske lUesarske hrv AVE. MARKET—15638 Holmes Ave. ^^LENC—573 E. 140th St. Jqjj. ^LAPACS—19300 Shawnee Ave. ^AUSEK—19513 Kewanee Ave. ^^USEK—15708 Saranac Rd. JHAR_383 E. 156th St. ^Otjj VRANEZA—315 E. 156th St. ^ Oswald—17205 Grovewood Ave. Vw^^TRicH—26594 Lakeshore Blvd. ^ SAYE—16016 Parkgrove Ave. JOjjj?^TINA—777 E. 185th St. 1170 E. 174th St. 15804 Waterloo Rd. MODIC—544 E. 152nd St. ^ TAUCHAR—485 E. 260th St. kluba $ a in V Collinwoodu žele vsem svojim odjemalcem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV! ter se priporočajo za naklonjenost MRS. ANNA TOMAZIC—16821 Grovewood Ave. WALTER CLAUSEN—16226 Arcade Ave. LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave. ANDREW VICIC—485 E. 260 St. — NEAKTIVNI ČLANI — JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd. FRANK CEBUL—15638 Holmes Ave. JOE JANES—Eddy Road JOE JANZEVICH—19131 S. Lakeshore Blvd. FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave. JOE METLIKA—20251 Tracy Ave. LUDWIG RADDELL—111 E. 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Rd. LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd. JOE MODIC—315 E. 156th St. MAX'S AUTO BODY SHOP 1109 E. 81st St. - UTah 1-3040 MAX ŽELODEC, Prop. SPECIALIZING IN REPAIRING OF WRECKED AUTOS Painting—Color Matching Body and Fender Repairing on All Types of Autos Želim vsem veselo alelujo in obilo piruhov! z A K's BAR 961 Addison Rd. PIVO — VINO — ŽGANJE IN PRIGRIZEK Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! VUKCEVIC TAVERN 643 EAST 152nd ST. — MU 9595 PIVO — VINO — PRIGRIZEK t Pivo dostavimo na dom brezplačno. Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami! Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem gostom in prijateljem! JACK'S CAFE MR. IN MRS. JACOB CUCANICH, lastnika 7011 St. Clair Ave. ŽELIMO VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV! LOillS IN MARY TANKO 16011 Waterloo Rd. - IV 1415 Pri nas vas vedno postrežemo z dobrim vinom in svežim pivom ter dobrimi domačimi jedili. Ob nedeljah fino kokošje kosilo. IMAMO DVORANO NA RAZPOLAGO ZA VSE NAMENE Naši prostori so bili prenovljeni ter so moderno urejeni, v katerih se boste tMobno počutili v prijazni družbi. Vesele velikonočne praznike želimo vsem klijentom, prijateljem in znancem! Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na HAFFNER INSURANCE AGENCY USTANOVLJENA 1. 1918 6106 ST. CLAIR AVENUE A. Haffner J. Haffner SLOVENSKA ČEVLJARJA V ST. CLAIRSKI OKOLICI, ŽELITA PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM! Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti iz-bornega dela. Pri nas je popravljanje resnična umetnost. Frank Urankar - 7226 St. Clair Ave. Rudolph Kozan - 6506 St. Clair Ave. SOCIALNI PROBLEMI PRED 5000 LETI Narod Sumercev, o katerem jlje in da pridemo do njih je si učenjaki belijo glave, da bi! treba previdno odstraniti gor- n. pr. našli samo lončeno poso-' I do, v drugem pa kamenito oro-! d je. Sklepali smo, da te shram- j be niso služile samo svetišču, marveč tudi v bližini živečemu določili, h kateremu plemenu pripada, je v četrtem tisočletju pred našim štetjem zasedel južni del Mezopotamije in razvil ob dolnjem teku rek Evfrata in Ti-grisa visoko omiko, nad katero strme in se ji čudijo vsi raziskovalci. Velenadarjeno ljudstvo, ki ni niti semitskega niti arij-skega izvora je ustanovilo na svojih tleh velike in mogočne države, cvetoča mesta in napravilo z umetnim namakanjem zemlje pravi raj in žitnico Prednje Azije. Kakor irvenio iz najnovejših zgodovinskih dognanj, se je okoli 2684 pred našim štetjem začela na sumerskih tleh orja- njo plast, ki je že sama stara I prebivalstvu. Saj nam je zna- okoli 5000 let. Tako morajo posebno izbrani vestni delavci dvigati opeko za opeko. Ker je ta opeka sušena samo na soncu in se v ničemer ne razlikuje od ostale gline, je moral član odpra \ e Delougaz prirediti za delavce dvamesečni tečaj, da jih je usposobil za to važno delo". Dosežki naših raziskavanj se še ne dajo natanko pregledati, vendar že danes lahko podamo shernatično sliko svetišča v Ka-! fiji. Poslopje združuje različne značilnosti, ki smo jih posamez poznali doslej le iz raznih drugih stavb. Obdano je bilo okoli in okoli z močnim zidom, na vsaki strani pa je na obzidju no, da so bili Sumerci organizirani po občinah. Vsakdo je mo-orodje. Občine so imele svoje središče v svetišču in njihove shrambe ravno izkopavamo. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! ška borba med Sumerci in Se-miti, ki je trajala skoraj pol ti- stal po en utrjen stolp, sočletja in se končala z zmago slednjih. Znani mogočnik, vojskovodja in zakonodavec Ha-murabi je okoli 2037 zaključil to borbo in zedinil pod svojim žezlom vse sumerske'pokrajine. Semiti so sicer zmagali na bojnem polju, podlegli pa so popolnoma visoki omiki Sumercev, prevzeli njihove šege, navade, vero in državne uredbe ter znamenito klindsto pisavo, izum Sumercev. Stari sumerski Vhodna vrata so bila na za-padu in so bila zavarovana z dvema stražnima stolpama, zraven pa je bilo tudi skladišče, kar da slutiti, da je bilo svetišče vedno pripravljeno za obrambo. Takoj pri vhodu se razprostira dvorišče obdano s celo vrsto raznih prostorov. Odkrili smo tudi sledove nekakega stebrenika in nekako kotlino, ki je bila prevlečena z zemelj- Karel Destovnik-Kajuh: Pomlad prihaja . . ... sko smolo, da ie lahko držala je Pn tein skfHnij juysiiHl to zve- zano z glavnim delom, nam do- iz' vsakdanjega življenja, nabožnem slovstvu in v obredih pa se je ohranil do grške dobe. Klinasta pisava se je bila iz južne Babilonije razširila v Malo Azijo, v Armenijo, v Sirijo in v Iran. slej še ni jasno. Svetišče je stalo na ploščadi iz opeke in dognali smo, da je bilo posvečeno materi božji Inini. Predmeti, ki smo jih našli v prostorih na I dvorišču, nam odkrivajo izred-Največ dragocenih odkritij o no zanimivo stvar., Pri Sumer-tem prastarem svetu je napra- cih je bil vsak izmed teh pro-V i 1 vzhodni institut chicaške štorov določen za poseben raz-1 univerze, ki je v dvanajstih od- red prebivalstva. V enem smo 1 pravih preiskal ves polkrog od Egipta do Perzijskega zaliva ler s tem tudi sistematično proučil medsebojne odnose starih narodov in njihove omike, kar je zelo pospešilo poznanje zgodovine, dejanja in nehanja teh davnih visoko kulturnih plemen. Vodja odprave poroča o težavnem izkopavanju sumerskega mesta Kafaje naslednje zanimive podrobnosti; V Kafiji smo našli z&sebne hiša in svetišča, kakršna so dovolj poznana po izkopaninah vi kraljevem mestu Uru in ki soj nastala kmalu po 1. 3000. Poslopja so zidana iz opeke, ki je na eni strani ravr.a, na drugI pa vzbočena. Vse zidov je tik' pod zemljo je močno poškodovano. Slike, posnete iz letala, kažejo obseg mesta, izdajajo pa tudi poškodbe, ki so jih povzročili prejšnji priložnostni kopači. Naša naloga je bila,odkriti kakih 5 čevljev zidov, ki pripadajo zadnjim trem obdobjem. Starejše plasti pa leže še glob- Po dolinah in hribinah bujnih rož je natrosila. Že vejevje golo s cvetjem je obsula in naravo tožno prej v gaj vesel je spremenila. Pomlad prihaja . . . A v duši moji cvetja ni, ni cvetja ne sladkosti. Le trnje bolno dušo mi prepleta, ki išče novega življenja sveta. In našla je nekoga, ki trnje je pobral in ki je sladkosti kupo piti dal. Pomlad je prišla* v duši ni osata več ne trnja, z iležno roko ga je nekdo pobral. In ko pomlad mine, mar takrat spet vrnejo v srce se bolečine? O ne, ves čas bo ljubica pri meni stala in osat, trnje z duše moje bo jemala. Karel Destovnik-Kajuh: Pomladne pesmi (Iz literarne zapuščine) S hladnega pomlajenega neba nalahno, tiho dež prši . . . Pozdravljen dež pomladni! Pozdravljen moj sodrug! Ne boj se, padaj, lij ti moj sodrug. Divje lij na vse ljudi zaspane jim oči izmij! NAROČITE SI VELIKONOČNO CVETJE IN CORSAGES SEDAJ I z prvimi 50 naročili, ki jih bomo prejeli, bomo dali moškim cvetlice za suknjiče. J & L FLOWER AND DISPLAY 6005 ST. CLAIR AVE. EX 8177 ob večerih GL 9633 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV ŽELIMO VSEM! "Pic-Vcited POLL-PARROT SHOES FOR BOYS AND GIRLS Styled to delight young eyes ... built to protect young feet because... Pre-Testing Gives You! EXTRA REINFORCEMENTS AT ALL VITAL PARTS AGE-CONFORMING ARCHES ROOM FOR GROWTH MAJER SHOE STORE 6408-10 St. Clair Ave. FINO OBUVALO PO ZMERNIH CENAH ZA ŽENE, DEKLETA, MOŠKE. FANTE IN OTROKE Prav veselo velikcnoč želi vsem odjemalkam prijateljicam FRANCES GRDANC SPODNJE PERILO — VOŠČILNE KARTE, 1513 E. 55 St., pri Superior Ave. HE 3332 Srečno velikonoč in obilo piruhov vsem rojako®' MR. & MRS. FRANK AZMAN 6501 ST. CLAIR AVENUE MESNICA IN GROCERIJA , A IS® Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost priporočamo za v bodoče. Postregli vam bomo naj PRIJATELJ RADIO SERVlR 1137 East 66tli St EXpress 3985 pf)* Želimo vsem našim odjemalcem in prijatelj®®® vesele velikonočne praznike ter se priporočajo® naklonjenost v bodoče. POPRAVIMO RADIO APARATE VSEH IZDELKOV MEDVED CAFE 6305 Glass Ave. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEJ^' Postrežemo z finim pivom, vinom in sendvi*^ MIKE JALOVEC GOSTILNA 6424 Spilker Ave. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhoV vsem prijateljem in znancem! j! Naj bo duh velikonočnih praznikov z v CARL SPRETNAK FOOD MARKET 1209 Norwood Road GROCERIJA IN MESNICA o Se priporočamo, da si nakupite prvovrs jobfO rijo in meso pri nas, da boste obhajali pra^n N. J. BRODY VELIKA IZBERA VELIKONOČNIH DAl^^' DIŠEČIH PARFUMOV, KOZMETIK^ IN ZLATNINE Zdravniške predpise natančno izpoloj^j Vesele velikonočne praznike in obilo 7538 ST. CLAIR AVE., vogal E. 76*1* ENdicott 1330 vs«" ANTON HIBLER li530St.CWrAve.-EX«"" PRIPOROČA V NAKLONJENOST SVOJO ^ NO VSEM SLOVENCEM IN HRVA^ ■ Kot izučen urar v stari domovini, prvovi= ure vseh izdelkov ter zlatnino- VESELE VELIKONOČNE praznike