LUCIJAN MARIJA SKERJANC
JURIJ MIHEVEC
SLOVENSKI SKLADATELJ IN PIANIST
*
Ljubljana 1957
129719

Založila Državna založba Slovenije
Med prve dolžnosti kulturne zavesti vsakega naroda sodi spoznavanje življenja in dela pomembnih osebnosti na vseh področjih ustvarjanja, kar jih narodna zgodovina premore. V tem pogledu Slovenci še zdaleč nismo dosegli tiste stopnje, s katero se lahko ponašajo mnogi drugi narodi. Pri tem nas je pogosto oviralo dejstvo, da so sinovi naše zemlje v preteklosti morali zapuščati svojo domovino ter si poiskati drugod življenjske in delovne osnove. Doma mnogokrat ni bilo možnosti za uveljavitev nekoliko nevsakdanjih teženj, ki jih vsak nadarjeni človek prinese s sabo že z rojstvom. Tako se nam je izgubilo mnogo nadobudnih in podjetnih sinov; pobrala jih je tujina, si jih prisvojila in šele počasi si jih moremo in moramo znova pridobiti. Na sorodna imena naletimo na vseh področjih znanosti, pa tudi v umetnosti jih ni nikoli manjkalo. Tako je odšel v svet mladi Jakob Petelin, kasnejši Jakob Handl-Gallus, ki si je do konca, življenja ponosno dajal vzdevek C arniolus. Danes — po 400 letih — smo na tem, da si ga zopet lastimo, četudi nismo uspeli niti v ugotovitvi rojstnega kraja, kaj šele, da bi temeljito dognali njegovo povezanost s pravo domovino. Dobrih 250 let kasneje mu je po podobni poti sledil drug talent, Jurij M i h ev ec, čigar pomen v svetovni glasbi sicer ne doseza Petelinovega, a bi bil ob ugodnejših okoliščinah utegnil doma mnogo pripomoči k razvoju naše glasbe. Razdobje med obema tudi še čaka temeljite proučitve; če bi se izkazalo, da obstaja med njima nepretrgana zveza, bi se lahko zavedali močne in samonikle rasti glasbe v našem narodu. Tako pa sta obadva iz celote iztrgana umetnika, ki sta se — dobesedno po sili razmer — le pravočasno izselila iz domovine, da sta si mogla drugod ustvariti nekakšno nadomestilo za dom; kajti kljub dokaj ugodnim pogojem, v katerih sta živela v tujini, sta bila — in, kar je morda še važneje, sta se čutila — vedno priseljenca.
5
Ta knjiga je nastala iz težnje, da se osvetli življenje in delo rojaka, ki je bil dovolj nadarjen, da bi lahko močno posegel v rast naše glasbe, a za to ni našel prave možnosti.
Literarno osnovo sta dali temu delu dve biografski črtici; prvo je napisal Fridolin Kavčič leta 1895 v »Ljubljanskem Zvonu*, drugo pa dr. Josip Mantuani v »Novi muziki« 1929. leta. Obe sta napisani na podlagi prav malo raziskanih podatkov ter si mestoma oporekata; krijeta pa se v legendarnih in poveličujoči}i trditvah, ki nimajo nobene znanstvene podlage. Ne prvi ne drugi ne navaja svojih virov. Priložnostno so izšli še krajši članki v naših dnevnikih, ki pa niso prinesli nobene razjasnitve, temveč so po navadi le topo ponavljali od obeh gornjih avtorjev objavljene trditve. Takšen je tudi dokaj obsežni članek, ki ga je priobčil Philip p Lowe v listu »Neues Wiener Tagblatt« 9. februarja 1924. leta. V bistvu je mogoče ugotoviti skladnost med Ldvoejevim in dr. J. Mantuanijevim člankom, iz česar bi se dalo sklepati, da ga je slednji napisal na podlagi omenjenih Lowejevih navedb. Kratke in nezanesljive beležke v večjih biografskih slovarjih so mogle služiti le kot osnovna opora, ki pa je bila — kakor se je kasneje izkazalo — precej majava.
Vse to me je napotilo, da sem se lotil dela iz početka, primerjajoč izsledke dosedanjih Mihevčevih biografov z uradnimi zapiski in s sodobnimi poročili, kolikor so mi bili dosegljivi. Razume se po sebi, da zeva v knjigi še mnogo vrzeli; tako nimamo prav nobenih podatkov o Mihevčevih osebnih odnosih na Dunaju in v Parizu; poznamo prav malo imen njegovih prijateljev in prijateljic ter ne vemo popolnoma nič o njegovem čustvenem življenju. Verjetno bo v tem pogledu ostalo še mnogo neodkritega in nerešljivega, saj so sledovi za njim skoraj povsem zabrisani in je tudi njegova osebnost docela pozabljena v mestih njegovega življenja in delovanja.
Ni mogoče našteti vseh onih, ki so mi z znanjem, nasvetom in delom pomagali pri sestavi knjige. Da ne obi-dem najpomembnejših, naj omenim na prvem mestu tova-rišico Marijo D e b ev e c, vdovo po finančnem nadsvetniku v Kamniku, ki mi je dala mnogo podatkov, in edino sliko iz skladateljeve mladosti; pri proučitvi njegove študijske dobe mi je pomagal tovariš prof. Pavle Kalan; o Mihevčevem delovanju na Dunaju je priskrbela po ljubeznivem posredova-
6
nju ravnatelja dr. Fritza Hoglerja podatke dr. Marta Srb; poročilo iz društva »Gesellschaft der Musikfreunde« na Dunaju mi je poslala bibliotekarka dr. H edwig Kraus;v Parizu so oskrbeli vse potrebno ustanove »A s sociation frangaise d' a c ti on artistique« ter knjižnici »Bi-b lio t h e qu e nationale« in »B i b l i o t h e q u e du Conservatoire«; prav tam so se moji prošnji radi odzvali različni založniki, ki so mi dali podatke iz zapiskov založb; v Mennecyju mi je dovolil vpogled v mestni arhiv župan gospod Rabier, medtem ko sta gospe L a mir e in Cassarinij radi postregli s spomini iz Mihevčevih poslednjih let; slednjič so mi dal i v uporabo svoje zapiske tovariši prof. J a dvig a Poženel-Štrukljeva, Mira Pollakov a in drugi, vsi v Ljubljani. Prav tam sem se seveda opiral na zbirke v arhivih Slovenske filharmonije, Narodnega muzeja, bivše Glasb en e matice, Mestnega muzeja in drugih ustanov, ki so mi kakor koli mogle pomoči. Pri sestavljanju bibliografije mi je z znanjem in aktivnim sodelovanjem pomagal pokojni arhivar Glasbene matice, Slavko Koželj.
Slednjič gre zahvala Državni založbi Slovenije, ki je uvidela pomembnost tega doprinosa k naši glasbeni zgodovini in knjigo izdala ter opremila po želji podpisanega avtorja.
Ljubljana, v marcu 1956.
L. M. Skerjanc
7
I.
Skladateljevo življenje
V zgodovini slovenske glasbe bo težko najti lik, čigar življenjska razgibanost bi se mogla kosati z Mihevčevo osebo. Njegova nekoliko pustolovska in vseskozi romantična narava ga je vodila v kraje, kjer je pričakoval uspehov svojega talenta: častihlepje pa ga je gnalo vedno dalje, da je iskal, kako bi se uveljavil. Ožja domovina še ni imela pravega razumevanja za nekoliko kompleksno umetnikovo naturo. Ljubljana je sicer bila glasbeno središče kranjske dežele, ni pa mogla nuditi stremljivemu umetniku ipravega razmaha: vse v njej, od ulic in trgov dalje, je še bilo ozko. Njemu pa se je hotelo zunanjega bleska, velikih uspehov, prostora za komponista in viriuoza: bila je na pohodu romantika z vsemi svojimi čari in omamami, pa tudi prevarami in razočaranji. Mladi Mihevec se je — morda kar preveč samozavestno — takoj krepko postavil na lastne noge; v Ljubljani bržkone ni imel tekmeca, zato si ga je šel iskat drugam. V tujini jih je našel mnogo in njegov zagon se je skrhal ob njihovi pripravljenosti. Ce bi bil ostal doma. bi bil po vsej verjetnosti lahko zavzel važno mesto v zgodovini naše glasbene produkcije in reprodukcije; zunaj je bil samo eden med mnogimi, ne >primus inter pares«. Njegova še nedorasla osebnost, ki je sprva kazala mnogo umetniških odlik, se je v tujini prilagodila drugim in se zadovoljila z enodnevnimi, včasih sicer senzacionalnimi, toda nikoli trajnimi uspehi. Prav zato je krenil s poti poglabljanja v hiperprodukcijo. Ustvaril je izredno mnogo skladb, ki pa so si, žal, med seboj skoraj povsem podobne in povrh vsega še prikrojene po tujih zgledih. Tako nam je od njegovega dela ostala le zelo velika zbirka enakovrednih, ne vzvišeno ali poglobljeno, temveč povsem navadno zasnovanih in izvedenih del, s katerimi moremo imeti le malo pomembnejšega veselja, če izvzamemo peščico najbolj posrečenih skladb, ki bi jih veljalo še tu pa tam oživiti z javno ali in-
11
terno izvedbo. Prav tako ni nikjer ostal niti spomin na njegovo klavirsko kariero, ki je sprva toliko obetala, a se je rpočasi izgubila v lovu za presenečenji in slednjič usahnila v vsakdanjem delu hišnega klavirskega učitelja.
Usoda Jurija Mihe v ca, skladatelja in pianista, je bila usoda mnogih naših ljudi. ki niso doma našli razumevanja, zaposlitve in upoštevanja. Z odtujitvijo so si talenti tega kova sami izpodnesli tla, ali pa so jim jih izpodjedle nezdrave, naši samobitni kulturni rasti nenaklonjene razmere.
Jurij Mihevec je bil rojen 22. marca 1805. leta ob 16.30. uri na očetovem domu v Ljubljani, Tržaška cesta 48/8. Tako je zabeleženo v krstni matici trnovske župnije; historiograf »Nestor« — in po njem tudi dr. Josip Man-tuani — navajata kot rojstno hišo Luža št. 7: Fridolin Kavčič pa ima pravilni prvotni podatek. Ta hiša stoji še danes; že zdavnaj se je je prijel vzdevek »pri koruzniku«. in takšno jo poznajo nekateri starejši Vičani še danes. Oče je.bil Jurij Mihevec; bil je trgovec z žitom in imel je dobro razpredene trgovske niti po vsej sosednji Hrvatski. Redno se je vozil v Varaždin nakupovat žito: od tam so mu ga splavarji dovažali v Ljubljano. Vse kaže. da je bil spreten v svojem poslu: nekaj trgovskega daru je po njem podedoval tudi drugorojenček Jurij. Dom starega Mi-hevca je bil sorazmerno bogat; poleg trgovine so vodili tudi dobro uvedeno gostilno. Podjetni oče. doma z Vrhnike, se je že šestnajstleten poročil s štirinajstletno Antonijo Gamsovo iz Vrhpolja pri Kamniku. Poroka tako mladega para je bila za malomeščansko Ljubljano dogodek, vreden zijal: radovedneži so se trumoma zbirali pred stolnico, da so si dodobra napasli oči nad ženinom in nevesto, ki sta skupaj štela komaj 30 let. Zdi se. da je bilo nekaj pustolovske podjetnosti v Mihevčevi krvi. saj se je tako zgodaj vpregel v zakonski jarem menda le zato, da se je ognil vojaščini. Mihevčevo podjetje je vsekakor cvetelo in v družini je bilo dovolj domače blaginje.
Prvi sin je bil Franc, rojen 11. septembra 1802. leta. drugi pa — kakor zgoraj omenjamo — Jurij. Tretji sin Janez (po takratni ljubljanski navadi imenovan J o h a n)
12
Jurij Mihevec
se je rodil 27. avgusta 1807. medtem ko je bil četrti otrok, hči Antonija, rojen 16. februarja 1810. leta. Med njimi se je mladi Jurij že zgodaj razločeval ipo posebni živahnosti in dojemljivosti. Zgodaj je že začel prepevati s sestro, ki se je kasneje razvila v dobro pevko — altistko. Bil je prav posebno iznajdljiv v igri. pri tem pa vedno vesel in dobre volje — dve lastnosti, ki sta mu tudi kasneje mnogo pomagali ter mu pogostoma odprli vrata v družbo. Posebno privlačen je bil zanj domači klavir, pri katerem je presedal ure in ure. To prvo muzikalno javljenje mu je nenadoma zavrla huda bolezen, ki mu je zapustila trajno pohabljcnost leve roke. Takrat so sodile »črne koze« med najbolj nevarna obolenja, ki so redko prešla brez posledic. Juriju je bolezen povzročila vnetje kostnega mozga (osieomvclitis). Huda okvara ga je prisilila, da je moral tehniko leve roke popolnoma prilagoditi njeni svojevrstno skrivljcni drži: tedaj se je naučil igrati tudi s komolcem levice, kar mu je kasneje prineslo nekaj dvomljive slave.
Mihevčeva mladost je potekala v burnih časih. Napoleonova Ilirija je zbudila slovensko zavest in odprla široko okno v svet izven staromodne Avstrije. Stik Ljubljančanov s Francijo ni ostal brez posledic, in iudi med Mi-hevcem in Parizom je bila upostavljena neka notranja zveza, ki se je kasneje razvila v najožjo povcza\o. Seveda je bil takrat Mihevec še premlad, da bi se bil v vsem obsegu zavedal novih možnosti, ki jih je nakazovala francoska okupacija za našega človeka: vendar bi bilo težko misliti, da bi bil znal kasneje usmeriti svoj korak ravno v francosko metropolo, ako bi ne bil že v zgodnji mladosti prišel s francosko miselnostjo v vsaj rahel doiik. Začasno pa je seveda po okupatorjevem odhodu vse zopet krenilo v stari tir in Mihevčeva družina je bila lahko vesela, da je pri vseh burnih dogodkih ohranila svojo posest in se ji je celo posrečilo povečati promet.
Oče Mihevec je imel očitno stremljenje izenačiti svoj položaj in ugled z onim ostalih someščanov, zato je namenil tudi sinu Juriju srednješolsko izobrazbo, ki je bila v tistih časih dokaj draga stvar. S šolskim letom 1815/16 najdemo Jurčka vpisanega v gimnazijo. Tam niso dovolj upoštevali
14
njegove naravne razburi t os ti iu moral je ponavljati že prvi grainatikalni razred zaradi nepovoljne ocene v latinščini. Se slabše se je odrezal v drugem razredu, kjer je dobil tretji red v latinščini in četrtega v zgodovini. Šele ponavljanje v šolskem letu 1818/19 je popravilo oba reda na zaželeno >1«. (Redi so se takrat šteli od »le navzdol.) Dvojke pa so padale še (udi v tretjem in četrtem gramatikalnem razredu (šolski leti 1819/20 in 1820/21). Zlasti mu je latinščina povzročula skozi vso študijsko dobo hude preglavice. Gramatikalnim razredom sta po štirih letih sledila dva humanistična; tu je bil Mihevčev napredek bolj zadovoljiv in h koncu šolskega leta 1822/23 se je končno olrcsel šolskih klopi, ki njegovemu neugnanemu temperamentu očitno niso ustrezale.
Že v gimnaziji se je raje ukvarjal s klavirjem in kom-punirunjem, ko pa s študijem šolskih predmetov. Dr. Man t ua n i domneva, da je ž<e tedaj zasebno obiskoval glasbeno šolo in se učil kompozicije pri učitelju Francu Sokolu1. Vendar tega podatka ni bilo mogoče preveriti; nasprotno, spričo nepojenljivega očetovega odpora zoper vsako umeiniško nagnjenje ni verjetno, da bi bil naklonjen sinovemu študiju glasbe, saj mu sin ni izdeloval niti obvezne šole pogodu. Kakor opisujejo biografi Mihevčevega očeta, se je le-ta vedno in ostro upiral misli, da bi njegov sin postal -muzikant«; zato je bržkone nerad trpel sinovo skrivno ukvarjanje z glasbo, kaj šele. da bi ga bil podpiral. Iz tega smemo sklepati, da je Mihevčev klavirski prvenec, koračnica ob Ljubljanskem kongresu (1821), .plod samostojnega dela in javljanja talenta samega brez strokovne pomoči ali pouka. K tej sodbi nas upravičuje tudi dejstvo, tla je ta skladba, napisana za klavir štiriročno, sestavljena povsem po vzorcu običajnih koračnic, v najpreprostejšem slogu kot melodija, spremljana z lomljenimi trizvoki tonike in dominante. Stavek za štiriročni klavir je bil gotovo mišljen za domačo rabo: s sestro Antonijo sta ruda skupaj sedla h klavirju in štiriročne skladbe so bile tedaj zelo priljubljene.	«
'Franc Sokol je bil od leta 1816 do 1822 učitelj na državni Slasbeni šoli v Ljubljani.
15
Cilj očetovega stremljenja in hotenja je bila sinova pravna kariera, zato ga je po končani gimnaziji takoj poslal na Dunaj študirat. Tu pa se mu je Jurij izneveril; vpisal se je sicer na univerzo, a juridičnega študija se ni lotil. Sprva še bolj prikrito, kasneje ;pa vedno bolj očito se je nagnil na stran glasbe. Popolnoma samovoljno se je vpisal v dunajsko glasbeno šolo, in z nekaj rezkimi pismi je pretrgal zvezo z domom. Odtlej oče ni hotel nič več slišati o izgubljenem sinu; le-ta si je naskrivaj še dopisoval z materjo. Po očetovi smrti tudi od doma ni imel več kuj pričakovati, saj je mater trlo težavno in s skrbmi preobloženo življenje. Ostali sorodniki so videli v njem. ki se je posvetil umetnosti, zavrženca. s katerim ne kaže imeti niti usmiljenja niti drugih stikov: pretrgali so vsako zvezo z njim in ostali pri tem ravnanju tja do njegove smrti z doslednostjo, vredno višjega cilja. Zato je povsem razumljivo, da se je mladi Mihevec popolnoma odtujil domovini, katere pa vendarle ni pozabil, kakor izpričujejo njegovi kasnejši obiski in tudi .posvetila nekaterih skladb. Skušal se je z veliko odločnostjo vživeti v novo okolje, se tam odlikovati in uveljaviti. Vse kaže, da se mu je to od kraja tudi posrečilo.
Iz Mihevčevih dunajskih študijskih let nimamo zanesljivih poročil. Legenda pripoveduje, da je navezal ozko prijateljstvo z Beethovnom® .in Schuberiom1: vendar za takšne domneve ni nobenih pristnih podatkov. Zdi se. da so želje po občevanju z najbolj vidnimi glasbeniki te dobe nastale v ustnem izročilu, tako rekoč pogovorno v sa-movšečnein vzdušju, kateremu se je Mihevec kar prerad in prepogosto vdajal. Prvi vir omenjene legende najdemo v »Nouvelle Biographie G en e r a l e « , ki jo je leta 1850. izdal v Parizu dr. Hoefer (gl. poglavje »Biografski viri<!). \' prvi izdaji tega biografskega leksikona najdemo pod geslom »Micheuz (Georges)« stolpec, ki ga je
5 Ludwig van Beethoven (17. X. 1770 — Bonn [Nemčija] — 26. III.1827 — Dunaj), eden največjih komponistov vseh časov.
3 Franc Peter Schubert (31. I. 1797 — Lichtenthal [pri Dunaju] — 19. XI. 1829 — Dunaj), eden najpomembnejših glasbenikov v dobi romantike.
16
■podpisal neki Maurer; v naslednjih izdajah je ta priimek nadomeščen z opazko »documenis particuliers«. Odsta-vek se glasi:
(l)4 Micheuz (Georges). eompositeur allemand. ne en IH05 a Lavluu-h. II etudiait le droit a Vienne, lorsque i! se. lia avec Beethoven qui, malgrč s on caractere sombre. finit par 1'aiiner et lni eonserva jusqu'a sa mort nne affec-tion vraiment paternelle. Des I o rs il se voua exclnsivcment a la mnsicjue. En 1826. il fit representer au thealre du fau-bourg Leopold trois operas eomiques: rEiifaiit de la Fec, Un domestique infidelc et La Cure radieale, qui eurent un grand succes. En 1827. il eompnsa le Jen de Rimes potir le thčatre du faubourg J ose p h et nne cantate. ie Pelerin et le Knisseau. qni lili valurent 1'amitie de Fr. Schubert. En 1833. il donna un opera en cinq aetes. Les Planetes. et en 1840. le Masque. oenvre jouee sur tons les theatres de rAIlemagne. Pendani son sejour en Hongrie, il publia une serie de coni-positions sur des snjei« nationaux. Depuis 1845, il s* est fixe a Pariš, ou il u publie un grand nombre de morceaux bril-lanis pour le ]>iano et plusienrs chansons fran^oises et allemandes.
Tu imamo primer pristranskega, prijateljsko naklonjenega in nepreverljivega orisa položaja in delo Jurija Mi-hevca.
Hermanu Maurer je bil malo .pomemben in zgodaj pozobljen nemški pesnik, ki je bil očitno Mihevčev ožji prijatelj vsaj v dunajskih časih. Nekaj njegovih podatkov je vsekakor pravilnih: v drugih pa prekipeva domiselnost na račun natančnosti. Tako so zanesljivi rojstna letnica, rojstni kraj in priimek skladatelja: kajti že v odhodneni spričevalu s srednje šole najdemo, da so pisali naš priimek Mihevec po nemškem pravopisu Gcorg Micheuz. To obliko priimka je Mihevec obdržal do kraja dni: rabila mu je tako v nemških kot v francoskih pokrajinah ter približala slovensko ime tujemu pravopisu in izreki. Tu torej ne gre kaj očitati niti Mihevcu, niti Maurerjn: prav tako je tudi razumljiva pripomba, da je bil Mihevec nemški skladatelj:
4 Pred tuje besedilo v oklepaj postavljene številke pomenijo zaporedne številke na str. 79 in nasl. zbranih ustreznih prevodov.
2 Jurij Mihcvcc
17
kranjska dežela in njena metropola sta tedaj veljali kot nemški in tudi Mihevčeva narodna zavest ni bila nikoli posebno trdna. Kar pa dalje sledi v Maurerjerem zapisku, vzbuja sum neupravičenosti in pretiravanja. Znano je. da je bil Beethoven že od leta 1819 popolnoma gluh: malo verjetno je torej, da bi se bil po letu 1823 tesneje navezal na mladeniča, ki je povsem nepoznan prispel iz Ljubljane na Dunaj kot študent prava. Se manj verjetno pa je. da hi bil ohranil to svojo »očetovsko naklonjenost« mlademu Mi-hevcu tja do svoje smrti (182"). ne da bi to bili opazili njegovi številni prijatelji, oboževalci in biografi, ki so nam prav o Beethovnovih zadnjih letih zapustili toliko natančnih zapiskov. V nobenem od številnih Beethovnovih konver-zacijskih zvezkov ne najdemo sledu o Mihevcu. Ce bi bilo res vladalo med obema takšno prijateljstvo, je neverjetno, da bi ga bil Beethoven prikrival: še manj verjetno pa je. da bi ga bili prezrli njegovi biografi. Spričo tolikšnega nesoglasja ined to edino navedbo in kopico zanesljivih zabe-ležb iz Beethovnovih poslednjih let. odločitev ne more biti težka. Podobno je s Schiibertovo naklonjenostjo. Po Man-rerju jo je Mihevec pridobil s kantato »Popotnik in potok . ki jo je napisal leta 1827. Partitura je v arhivu Slovenske filharmonije. Vpogled vanjo ne dovoljuje mnenja, da bi si bilo moč z njo pridobiti naklonjenost tako dovršenega mojstra, kot je bil Schubert leto dni pred svojo smrtjo. Tudi tu odpovedo ostali viri in uikjer ni najti drugih zabe-ležb o prijateljstvu med Mihevcem in Schubertom. Kljub očitni pogrešnosti pa so ti podatki prešli tudi v druge biografske enciklopedije. Veliki avstrijski biografski leksikon (Wurzbach. Biographisches I.exikon des Kaisertums Oester-reicli) je lahkoverno ponovil Maurerjeve navedbe iz leksikona tvrdke Firinin-Didot-Freres (knjiga XXXV, stran 431). Prav tu so nadalje črpali novejši Mihcvčevi raziskovalci, kakor »Nestor«, Fridolin Kavčič, dr. Josip M a n t u a n i, P h i 1 i p p Love in drugi. Tudi sloviti Fetiš" (Biographie universelle des Musiciens. 1864, Pariš) omenja Mihcvca (v VI. knjigi, stran 136); pri tem pa že žafran <;ois Joseph Fetiš (25. III. 1784 — Mons [Belgija] — 26. III. 1871 — Bruxelles). eden najpomembnejših glasbenih znanstvenikov vseh časov.
18
molči gornja prijateljstva. V dodatku k drugi izdaji (1880) govori o njem nekoliko zgovorneje, a z novimi pogreškami: pomladi ga za 10 let in ga tudi ne oceni posebno visoko. Podatek ima II. knjiga ua strani 220/1. Sledi naj primerjava obeh zabeležb:
1. (Fetiš. Biographic universelle des Musiciens. 1864):
(2) M i c h e u z (G.), pianiste et compositeur d*oeuvres lege res pour son instrument. naquit en Stvrie et vivait a Vienne en 1829. II s*y trouvait eneore en 1840. Depuis plu-sieurs annees il est fixe a Pariš. On connait sous son nom environ cent ocuvres detudes. fantaisies, themes varies. mazourkas et polkas pour piano.
(2. izdaja iz leta 1880.):
0?) Micheuz (Georges). pianiste, professeur et compositeur. ne vers 1815 et fixe a Pariš, s"est livrc a l'enseigne-raent et a publie pour le piano environ cent cinquante mor-ceaux de genre qui sont faits non sans gout. mais qui n"oni pas pu rčussir a faire sortir son nom de lobscurite. Au nombre do ses compositions, parmi lesquellcs on ipcut sur-tout citer les deux recueils intitules Echos de l'Hon-g r i c op. 50 e t S i x M e I o d i e s s y m p a t h i q vi c s op. 112 se trouvent beaucoup de fantaisies, eerites sur des mčlodies celebres et des themes d*operas en vogue. M. Micheuz a fait aussi. pour piano seul, les reductions de beaucoup doperas et de toute une serie de svmphonies d'Haydn.
Vredno se je nekoliko pomuditi pri teh dveh zapiskih. V prvem opazimo, da je Mihevčev rojstni kraj prenesen na Štajersko: to ne bi bila usodna napaka, saj sta bila Kranjska in Štajerska povezani v slovenski skupnosti. Ostali podatki so dokaj ohlapni in dopuščajo različno tolmačenje. Zdi se. da so viri skoraj usahnili in je bil izdajatelj navezan na kratka poročila: manjkata tudi datuma Mihevčevega rojstva in preselitve v Pariz. Leksikograf mu pripisuje nekako sto del z raznih področij klavirske literature. V dodatku, ki ga je izdal Pougin, najdemo nekaj več podatkov iz Mihevčevega kompozicijskega delovanja, tu pa spet manjkajo rojsini kraj, potek življenja do prihoda v Pariz in splošna karakterizacija dela. Število opusov je medtem sicer naraslo na 150; njihova veljava pa je s Pouginovo opazko
19
še pudla. Mihevčevih priredb Havdnovih" simfonij za klavir danes ne poznamo, morda so kasneje izšlo pod drugimi imeni ter kot takšne še danes obstajajo. V našem spisku Mihevčevih del nahajamo le dve IIaydnovi kompoziciji: Sercnado iz kvarteta (št. 374) in Variacije na cesarsko pesem (št. 375) v priredbi za klavir ter kasneje (št. 461) isto sercnado za štiriročno klavirsko zasedbo. Pri f etišu omenjeni opus 50. » Q u a t r e H o n g r o i s e s originale s e t c- a r a e t e r i s t i q u c s. E c h o s de 11 o n g r i e — Hongroises orientalesc. je bil zelo priljubljen zvezek Mihevčevih klavirskih skladb in je doživel več naklad (gl. bibliografijo!). Opus 112. » S i x .M e 1 o d i e s s v m p a t h i q u es c, je izšel v posameznih številkah in skupno (gl. bibliografijo št. 46—52) ter je bil. kakor vse kaže, tudi zelo znan; njegova zadnja izdaja je izšla leta 1875. pri tvrdki Bote & Bock v Berlinu.
Fetisova ocena je bila dokaj stroga: pomisliti pa moramo, da je bila takrat (1864 in 1880) Mihevčeva zvezda že dolgo v zatonu in ni bilo več posebno težko postaviti našega skladatelja na mesto, ki mu je po pravici šlo. Povrnimo pa se sedaj nazaj v dobo po letu 1824. ko je bil Mihc-vec na Dunaju in j? komaj začel svojo umcin.iško pot!
Prvi zanesljivi dokumeut Mihevčevega življenja na Dunaju je njegovo lastno pismo, ki ga je 20. januarja 1827 poslal dunajskemu založniku Antonu Diabelli ju7. Narodni muzej v Ljubljani hrani to pismo, ki se glasi:
(4) Wohlgcborener Herr von Diabelli!
Ihre oft bcwiihrte Gefiilligkeit gegen mich erncuert mir die Freyhcit, Sie mit einer Bitte zu belastigen. Meine Bitte gelit dahin, ob Sie nicht erlauben viirden, auf ciiiigc iieue Compositionen von mir Ihre Adresse daraufzusetzen und ob ich so frey sevn darf, Ihnen einige Excmplarc in Commission gegen Rabatt schicken zu diirfcn. Auch bitte ich zu bestimmen, wie viele Exemplare Sie beylaufig iiber-nehmen wiirden.
" F-ranz Joseph Haydn (1. IV. 1732 — Rohrau [Madžarska] — 31. V. 1809 — Dunaj), mojster dunajske klasike.
7 A n t o n i o Diabelli (6. IX. 1781 — Mattsee [Avstrija] — 7. IV. 1858 — Dunaj), plodovit komponist in založnik.
20
Ic-h sclilies.se in <ler Hoffnung. dass Sie meine Bitte nicht Jils Zudringlichkcit annchmen vverden mul bin ergcbenster Diener
Gcorge Micheuz
lo pismo je datirano z >20. Janner 1827«, poštni žig pa je »Rippin« (kot oddajna pošta) ter »Wien 23. Jan.« (kot naslovna pošta). Na ovitku najdemo skladateljev naslov: Bodok nachst Rippin per Preszburg ct Tyrnau, bevm Gra-fen Nicolaus Bcrenyi.
Navedeno pismo je dokaj poučno. Iz njega izvemo, da je bil v januarju leta 1827 Mihevec na gradu Bodok pri grofu Bercnvju. Ta graščina je takrat verjetno stala nekje pri kraju Rippin med sedanjo Bratislavo in Trnovom. Zaman je bilo iskati ta grad na zemljevidih in v poštnih seznamih bivše avstroogrske monarhije; poizvedovanja v Bratislavi in v bližnjem madžarskem mestu Oroszvaru so ostala brez odgovora. Zadovoljiti se moramo torej z mislijo, da je v okraju Rippin bil grad Bodok, last grofa Berenvja. in da je prav tam bival nekaj časa naš Mihevec, bodisi kot grofov gost. ali pa kot učitelj morebitnih grofovskih otrok. Nesporno pa izhaja iz pisma, da je znani avstrijski založnik Anton Diabelli, ki je bil sam tudi dober in še danes v mladinski klavirski literaturi upoštevan komponist. Beethovnov založnik in prijatelj (njemu je napisal veliki Beethoven pomembno klavirsko delo, opus 120, 33 Veranderun-gen iiber einen Walzer von A. Diabelli), zalagal tudi Mihcv-čeve skladbe, čeprav teh izdaj danes ni več mogoče izslediti. oziroma so medtem že prešle v druge edicije. Dalje sledi iz pisma, da se je Mihevec ukvarjal tudi s samozaložbo, ker ponuja Diabelliju svoja dela v komisijo proti običajnemu knjigotržnemu popustu; tudi dela iz Mihevčeve samozaložbe so danes izgubljena ali vsaj nedosegljiva. Prav tako ni nikjer Diabellijevega odgovora, ki je gotovo bil odposlan; to trditev podpira drugo Mihevčcvo pismo, ki ga hrani Ljubljanski muzej. Tudi to je naslovljeno na Antona Diabellija. Datum je 11. junij 1828, oddajna pošta pa je -Baden bev Wien«. Glasi se:
21
(5)	In Eile! Unterzeichneter ersucht hoflichst fiir diescs Potpourri, das namliche zweyhandig und noch čine kleine Zulage dem Preise gemasz eintausehcn zu wollen.
Mit Achtuug.
Gcorge Micheuz.
Očitno gre za zamenjavo nekega potpurija za drugo skladbo; o obeh nimamo nobenih drugih podatkov, prav tako pa tudi ni Diabellijevega odgovora: zato ni znano, ali je Mihevčev predlog imel uspeli ali ne. Nekaj Mihevče\ ih del pa je vsekakor izšlo pri Diabelliju. kar dopušča sklep, da sla si vsaj nekaj časa dopisovala. Znani pa sta le tu navedeni pismi brez odgovorov.
Vse kaže. da je Mihevec svoje bivanje na Dunaju popestril z obiskom bližnjih večjih krajev, med temi Bratislave (takratni Preszburg), Oroszvara (tedaj Karlsburg) in še danes slovitega kopališča Badcn pri Dunaju. Iz zadnjega imamo vest o njegovem koncertu dne 14 septembra 1828. leta. Gledališki list »Wiener Thcaterzeituiig« je objavil o tem 30. septembra tega leta (št. 118, stran 470) poročilo pod naslovom »Aus Badcn«, ki se glasi:
(6)	G o n c e r i des G e o r g Micheuz. Sonntags, den 14. September 1828 gub der als Compositeur riihmlich bekannte Georg Micheuz. zum Besten der Aiishilfskassc des Wiener Inva.lidenhauses und zur freien Disposition der Be-hiirde fiir die Armen in Badcn. um dic Miitagsstundc ein Concert im hiesigen Theater. — lir. Micheuz ist als Gom-positeur in gutem Angedenken, heute zeigte cr sich auch als ein routinierter Clavierspieler, der mit gehorigem und mehr auf sich sclbst aufmerksamen Fleisse in Zukunft wus Vollcndetcs leisten diirfte. Wir vvollen die 9 Nnmmern im Detail besprcehen.
1. Die von Herrn Micheuz komponierte Lustlager-Simfonie gewann nicht durchaus einen gleichen Gha-rakter. Anfang und Ende waren dem Titel conveiiierend und von ungemeiner Wirkung. aber das in der Mitte vor-kommende Adagio latnentabile und das Hautbois-Solo woll-te durchaus nicht reeht passen. Zugegeben, dass es Conventional-Gesetz sei, in jeder Siinfonie ein Adagio an-zuibringen, so scheint uns doch die Wahl dieser Melodie
22
nicht <im One. Uebrigends \var tlas Orchestcr grosstenteils sehlecht besetzt mul bcstand zuin mcisteii aus solehen Her-ren, welche im Tutti die sondcrbare. Gewohnheit haben mochten, Solo spiclcu zu wollen, — was Wunder also, wenn i s nicht so zusamimenging, \vie es hiitte sein sollen. — 2. Die \ oin Concertgeber vorgetragenen Variationen ii b e r i n Ih c m a aus dem H a 11 e t »Die feindlichen \ o 1 k s s t ii m jn e « waren im Gcnre des gewohnlioheii Va-riationejistils componicrt. Der Vortrag war zu affektiert zu nennen. es mangcltc jene Leichtigkeit und Natiirlichkeit, vvelche den Clavierspieler zum Virtuosen stempelt. Auch luaiigeltcn geluirig verteilte Licht und Schaltcu, — der Ab-<prung vom Piano aiif Fortissimo is i doch cimnul zu greli.
- 3. Demoisclle E 1 i so Med si, welche heute zum ersten-mal iiffentlic-.li auftrat... (odstavek je posvečen priložnostni pevki ter za nas ni zanimiv). — 4. l)as vom Concertgeber t ii rs ga nze Orehester compouicrte S c h c r z o ii b e r e i 11 T Ii e 111 a v o 11 Pag a 11 i 11 i" ging \vegen giinzlichem Muu-gel au Priizisiun durchaus sclilecht. Aus diesem Wirrwarr von Disharmonicn war es auch unmoglich. den Wcrt der Coniposition zu beurteilen. — 5. (ta odstavek govori o nastopu mezzoKoprauistke gospe Frontini). — 6. A11 d a 111 e und f r e i c F a 111 a s i e f ii r C1 a v i e r, vom Concertgeber mit Beniitzung des linken Ellcnbogens (zum Ersatz einer dritten Hand) vorgetragen. Hr. Micheuz zeigte liier sein Talent auf ei-ne aiKsgezeiclvnete Ari. Sein Spiel -war mehr frei von Manier, die Abstufungen zwisclicn Forte und Piano gelungener zu nennen. Dus Spielen mit dem linken Ellen-liogen ist niehr als Scherz zu iiehmen. Wieviel ausdauerndc Cieduld mag nicht crfordert werden, um es zu einer solehen Kunstfertigkeit zu bringen! Doch ist die Anwendung des Fllenbogens wirklich von vieler \Virkung: als vorziiglich ansprechend war sie bei der Stelle, wo der Ellenbogen das Tliema und die Hande die Variationen iiber »Gott e r-haltec" spielten. Ja. sogar in Liiufen \virkie der Ellen-
"Niccolo Paganini (27. X. i782 — Genova [Italija] — 27. V. 1840 — Niče [Francija]), vrh violinske virtuoznosti in avtor številnih skladb za svoj instrument.
" »Gott erhalte«; avstrijska državna himna, komponiral F. J. Haydn.
19
bogen mit umi wir kounten es kaiun begreifen, \vie liiun es mir zu einer solchcu Sicherheit bringcn komite. Wir \viin-schteu Hm. Micheuz auf diese Art in cinciu gliiuzeiuleren Concerte in Wien mitvvirken zu horen. damit seine Kunst-fertigkcit die Auerkennuing fiinde, die sie vvirklich verdient. — (7. in 8. točka govorita o duetu pevk Meisl in Frontini in o dcklamuciji reeitatorja Meisla.) — 9. Den Beseliluss mach-ten (.»ros se V a r i a t i o u e n fiir Ciavier; da ubcr naeh der schlecht eingeteilten Folge der Pie^en nach dem Tableaux zugezogen wurde, so verliess der griisste Teil des Publikuius das Theater in der Mritiuiig. dass dus Con-cert schon zu Ende sei. und Hr. Micheuz komite seine Bra-vour nur vor einem Audiloriiim von hochstc.us 50 Pcrsoncn zeigcii. — Doch im Allgemeinen bemerkt. neigen sich alle Stiicke. die Hr. Micheuz spielte. zur Variation hin. — uns sc-heiut cin solehes Strebcn zu vvenig originell und mehr ninsikalische Spieleroi als \vahro Kunst. Auch das Publikuni ist jetzt nicht mehr den e\vigcn Variationen so freundlicli gesinnt als fruher. ubgeseheu davon. dafi in jeder Variierung die hohe Wiirde der Tonkunst zu Grunde geht. IDies inoge H. Micheuz bedenken, der wohl \veiB. daB Fantasie nicht in der sircngcu Variierung eines Theinas bestcheii kanu. —
Ta kritika nam daje misliti. Mihevec, ki je v začetku šolskega leta 1825/24 prispel na Dunaj, da bi se posvetil študiju prava, je namesto tega nastopil težavno in zahtevno poi klavirskega virtuoza in skladatelja. Vse kaže, da si je to pot mnogo lažjo predstavljal. Vzel jo je površno in se že zgodaj pogreznil v šablono, iz katere tudi kasneje ni več našel izhoda. Ceneni učinek ga je zapeljal, da je opustil resnejša stremljenja. Že prva izčrpna ocena mu je povsem pravilno odsvetovala nadaljevanje takšnega početja. Bila je dokaj resna, a kljub temu popustljiva in naklonjena. Zal si je Mihevec ni vzel dovolj k srcu: nadaljeval je započeto pot lahkotne vsakdanjosti in po nji zabredel v zagato, iz katere se ni več izkopal.
V tem poročilu navedena simfonija (izraz velja tu za uverturo) je izginila brez sledu. Kritika omenja, da je bila v svojih delili neenaka: vsebovala je počasen odstavek, ki ni sodil med oba okvirna. Že tu vidimo brezbrižno lahkomiselnost. ki jo je Mihevec svoj živi dan razsipal. Prištejmo
24
k nezadovoljivemu konceptu še šibko izvedbo (o njej toži recenzent zlasti pri -1. točki), pu vidimo, da je koncert zgrešil svoj namen. Spotakljiva je bila tudi 6. točka: tu je Mihevec pokazal svojo zavidljivo spretnost v igranju s komolcem. Karkoli bi uvedba komolca v klavirsko igro mogla doprinesti h klavirski tehniki (omenjena je uporaba komolca namesto tretje roke!), sodijo takšni poskusi bolj med spretnosti v. uporabi udov kot pa v obogatitev izvajalskih možnosti. Čudno je. da si Mihevec tega ni bil v svesti; življenje v dveh kulturnih centrih — na Dunaju in v Parizu
—	mu je pač nudilo dovolj prilike, da bi se bil seznanil s stremljenji po izpopolnitvi tehničnih pripomočkov v okviru resne glusbe. tako da bi svoje igračkanjc z levim komolcem
—	izvor te posebne izurjenosti je bil poprej obrazložen — lahko opustil in se ne ponašal z njim javno. Tako pa kaže. da je bil nanj ponosen in je z njim iskal zunanjega učinka, ki sicer trenutno ni izostal, a je moral kmalu stopiti tja. kamor je po vsej pravici sodil. Seveda je bilo presenetljivo \idoii tolikšno izvežbanost komolca, da je z njim lahko mestoma nadomestil posamezne prste, saj ga je. kakor gre sklepati iz recenzentove opazke, uporabljal tudi pri pasažah: vendar bi morala smisel za glasbo in dobri okus zavreti pretiravanja v tej smeri, ki so vodila nezadržno z umetniške poti v stran. Tudi poslednja točka ni našla milosti v očeh sicer naklonjenega poročevalca: že v njem je vznikla misel, du nima opravka z resno snujočim skladateljem in virtuozom. temveč s preveč igrivim in površnim umetnjakarjem, ki se predaja čarovnijam in vsakdanjemu lovu za efekti. Bati se je. da je ta kr.itika močno odjeknila v krogih, ki so s simpatijami gledali na razvoj našega Mi-hevca. Njene posledice sicer niso bile neposredne, a sčasoma globoke in se jih še danes nc moremo doccla otresti kljub dobrohotni presoji Mihevčevcga kompozicijskega in reprodukcijskega dela.
Tudi ostali dve točki Mihevčevcga programa v Badnu, Variacije na teme iz baleta »Sovražna plemena« ter Scherzo na Paganinijevo temo, nista ohranjeni, čeprav poznamo nekaj koračnic za klavir s prvim naslovom izpod Mihevčevcga peresa. Od druge navedene skladbe po-
znamo klavirsko priredbo, ki je kot opus 32 izšla obenem z opusom 31, Capriccio na temo istega skladatelja \ letu 1'828 pri založniku Artaria na Dunaju ter kasneje \ ponatisu tudi drugod (gl. bibliografijo, št. 395 in 3%!). Ob izidu teh parafraz najdemo v listu »VViener Thcaterzeituiig v predclku »Mttsikalischer Wegweiser«, št. 104 od četrtka. 28. avgusta 1828. naslednje priporočilo:
(7)	Cappricio (sic-!) und Scherzo {-ur das Pia-iioforte nach Paganimschen Tbemen. Beidc von Georg Micheuz. — Der talentvollc Componist, der schon fiir die Biihne Beifallswertes leistete, gibt hier 2 Compositionen, die eben sovvohl fiir seine Geschicklichkeit als Componist sprechen, als auch beiveisen, dass der Verfasser auf dem Instrumente, fiir das er setzt, es zu einer bedeutenden Fcr-tigkeit gebracht haben miisse. Fiir Anfanger sind diese bei-den Arbedteu freilich nicht geeignet, aber einem geiibteren Spieler vrerdeu sie, vvegesn der Richtigkeit des Satzes. der wirksamen Figuren. der zarten und sinnigen Verflechtung der Themen, die uns bei Paganini so licb geworden sind, und der cntsprechenden Zutat von Eigcnem vieles Vergnii-gen gewahren. Dem Vernehmen nach gedenkt der ComjHi-iiist der genannten Piegen im Anfang des kommeudeu Mo-nates ein Concert in Baden zu arrangieren. Wir wiinschen ihm als ausiibendcm Kiinstler dusselbe Glttck, das cr ali componien-ndcr vcrdient. —
V tej napovedi označuje pisec Mihevca kot talentiranega skladatelja, ki je bil že ustvaril dopadljiva odrska dela. Maurer trdi v zgoraj citiranem prispevku k Hoefer-jevi »Nouvelle Biographie Generale«, da je dal Mihevec že leta 1826 uprizoriti troje komičnih oper. Poizvedbe o teh delih tega ne potrjujejo, kajti prvo od tam naštetih spevoiger, »Das Feenkind« (Vdlinsko dete) najdemo napovedano v listu »AViener Theaterzeitung« v številki 12 iz leta 1828. 26. januarja (v soboto) takole:
(8)	Herr Korntheuer wird dieser Tage im k. k. priv. Theater in der Leopoldstadt seine freie Eiimahme haben. Er gibt ein ncues Zaubcrspiel von Hr. Meisl unter dem Ti-tel »Das Feenkind*. Musik von einem ncuen Compositeur, lirn. Mechuz (sic!). Die Beliebtheit dieses vortrefflichen Komikers lasst mit Recht ein volles Haus erwarten.
26
Iz spiska predstav tega gledališča — sestavil ga je režiser J. B. Lang konec oktobra 1860. leta in nosi naslov: Verzeichnis aller Vorstellungen im k. k. priv. Theater in der Leopoldstadt seit Griindung dureb Carl Marinelli 21. X. 178! — razvidimo. da so bile vsega štiri predstave v tem letu. in sicer 1.. 2.. 3. in 4. februarja. Zato je treba Maurer-jevo navedbo zavreči in se opazka od 28. avgusta 1828 v istem listu nanaša prav verjetno na tu navedene predstave spevoigre : Das Feenkiiul«. Sprejem tega dela jc bil morda pri občinstvu prijazen; edina kritika, ki je izšla kmalu po izvedbah (2. aprila 1828). pa ga je odklonila. Glasi se:
(9) I m L e o p o 1 <1 s t ii d t e r t h e a t e r : Das Feen-kind, Zaubcrspiel in z\vey Aufziigen, von Meisl, Musik von Georg Micheuz (sic!). brachle sein kiimmerliches Leben mir auf ein paar Abendc. Dcr unbekannte Tonsetzcr scheint Na-turulist zu seyn: Anlagc ist vorhanden.
Pa ocena je prav tako skopa kot porazna. Gotovo je res, da Mihevec k preprosti, naivni spevoigri prijatelja Meisla. s katerjm sta včasih, kakor je videti, skupaj nas.to-pala v javnosti (na badenskem koncertu je pela Meislova hči), ni mogel napisati kaj prav posebno močnega. Pretirana pa je tudi Maurerjeva navedba, ki govori kar o -»komični operi«. Takšnih Mihevec sploh ni komponiral. Vsa njegova odrska dela so v bistvu spevoigre lahnejšega žanra, niti rie operete, kaj šele komične opere. Primerjava z Mozartom je torej neumestna, saj Mihevčeve ambicije nisi) segale nikoli tako visoko. Zadovoljil se je s povprečnim uspehom spevoiger, ki so takrat zelo cvetele. Komik Koru-ihcuer je imel, po stari gledališki navadi, prvo predstavo v svojo korist; kakšen je bil povprečni obisk te in nadaljnjih predstav, ni nikjer zabeleženo.
Naslednja spevoigra, ki jo navaja Maurer pod naslovom »Ud d o m e s t i q u e i n f i d e 1 e « se v originalu zove »Ein ungetreuer D i e n e r seiner Frau« (dr. Mantuaniju se je naslov skvaril v »Zvest služabnik« — »Ein treuer D i e n e r «) in je bila prvič uprizorjena leto dni kasneje (1829); kmalu nato tudi tretja, po Maurer ju » L a C ure radicale«, po izvirniku » D i e Radi-
27
c a I c u r d u r c h die E r f a h r U ng t. Podrobnosti obeh dtl so naslednje:
Besedilo komične spevoigre » E i n u u g e t r e u e r Diener s einer Frauc je napisal neki sicer neznani avtor po imenu Gleich. Mihevec je skomponiral zanjo le nekaj glasbenih vložkov. To delo jo doživelo le štiri izvedbe v gledališču »in der I.eopoldstadt«, in to 31. januarja. 1. in 3. februarja ter 12. marca leta 1829. V isto obdobje spada tudi od Maurerja omenjena spevoigra »Jeu de R i m c s «, izvirno » D a s Re i m s p i e L«, ki da je bila izvajana v gledališču »in der Josephstadt«. Teh podatkov ni bilo mogoče preveriti, ker gledališče ne hrani zapiskov iz tiste dobe. Samo enkrat pa je šla čez deske igra »Die R a d i c a 1 c n r d u r c h die Erfahrung«, katere spo-četnik je bil neki Lenz. Od vseh teh del se ni ohranilo nič razen naslova; vsi notalni zapiski — najsi so to bili par-tiiure ali pa glasovi za izvajalce — so zgoreli ob požaru dunajskega gledališkega arhiva. Verjetno pa je. da nobeno od teh zabavnih del ni zahtevalo od skladatelja posebnega napora, saj je šlo le za drobne glasbene vložke in ne za širše zasnovane glasbene koncepte.
1. decembra 1830. leia je Mihevec poslal ljubljanski Filharmonični družbi partituro svoje kantate » D e r W a n-dererund derBach« (Popotnik in potok). V posvetilu stoji, da je bilo delo komponirano leta 1826 in prvič izvedeno na Dunaju, v dvorani pri Rimskem cesarju, v letu 1827 (Manrcr je očividno zamenjal letnico nastanka z letnico izvedbe.) Oddajna pošia te pošiljke je bil kraj Oros na Madžarskem. Iz tega je sklepal dr. Mantuani. da je bil skladatelj vsaj nekaj časa v Orosu. kar pa ni zelo verjetno. Oros je popoljiotua agraren kraj in tudi v Mihevčcvi dobi ni veljal kot kulturna postojanka. Verjetneje je, da je bil to najbližji poštni urad za grad Korompa. kjer najdemo našega skladatelja v letu 1830 kot gosta grofa Kolomana Desse\vffyja. O tem priča list »Allgemeine Theaterzcitung« (Dunaj) v številki 239 od 1. decembra 1834. leta:
(10) Herr Georg Micheuz, in friiherer Zeit dem inusika-lisclieii Pnblikum Wiens durchmehrere we rt vol le Cotnposi-tionen bekannt geworden, ist naclv 4-jahriger Abvresenheit von Wien, wahrend welcher Zeit er auf den Giitern des
28
Grafen Culoman Dessevvffy bci Tokay in Ungarn angestellt war. wiedcr liier angekommen.
Iz tega je mogoče sklepati, tla je Mihevec ravno v času od 1. decembra 1830 do 1. decembra 1834 bival na gradu Korompa i» da je .prav od tam poslal svojo partituro ljubljanski Filharmonični družbi. Kaj je vsa ta leta delal na lem gradu, ni mogoče danes več dognati; najbrž je poučeval grofovsko družino v klavirju, morda pa je bil tudi nekakšen upravitelj posestva, kar bi se dalo sklepati iz opazke v gornji notici, tla je bil »nastavljen«. Vse pa kaže, da je dal svoj povratek na Dunaj napovedati v javnosti kot pomemben in zanimiv dogodek: bržkone si je s takšno notico želel iznova pridobiti učencev, saj se sklicuje na to. da je bil poprej dobro poznan občinstvu. Takšni oglasi so bili takrat povsem vsakdanji, ter so jih uporabljali ne samo umetniki, temveč tudi v drugih poklicih.
Dobršen del bivanja na gradu Korompa je Mihevec posvetil komponiranju ter s tcin zvezani korespondenci z založniki. Njegove skladbe so se udomačile v malomeščanskih salonih in so uživale znaten sloves. Glasbena poklicna kritika se ni dosti zmenila zanje: včasih pa se je le obregnila ob kakšno novo delo našega skladatelja, kot izpričuje nepodpisana ocena v glasbenem tedniku » A11 g e m e i n e r m u s i k a 1 i s c h e r Anzeiger« v številki 22 od 29. maja 1830:
(11) Introduction et Variations brili an-t e s, s u i vi e s d * u n e g r a n d e M a r c h e militaire sur un theme favori de 1'Opera »Le Vampyr« de P. L i n d p a i n t n e r10. pour le pianoforte par G. Micheuz. Oeuvre 41. 1.-fl. Vienne, ehez P. Mechetli.
Ein Ilanptthema der bcliebten Oper. das sovrohl in der Ouverture als in den bevden Arien der T s o 1 d e erseheint. so reeht glanzend. vrie mans eben lieb.t, variiert. und mit den stabilen Voltigirkiinsten aufgestuizt: mehr wollte hochsi-^ ahrscheinlich der Verfasser nicht, und somit durfen auch unserc Anforderungen nicht weiter reichen. —
10 Peter Joseph von Lindpaintner (9. XII. 1791 — Koblenz [Nemčija] — 21. VIII. 1856 — Nonnenhorn [Nemčija]), znan dirigent in zelo plodovit skladatelj malo pomembnih oper, maš, kantat, simfonij, baletov, koncertov itd.
29
Ueber die geschinackvolle Ausstattung der Verlags-h.indlung haben wir uns bereits kiirzlich bev einem ahnli-chen Anlas.se bevfiillig ausgesprochen. —
Zanimivo je, da je v istem tedniku izšla skoraj tri meseee kasneje (v številki 54 od 21. avgusta) nova ocena, ki pa ni boljša od prve, in je videti, da je kritik namerno nadaljeval in še zaostril ton prve ocene; morda pa je govorila iz teh izpadov osebna mržnjn? Druga kritika se glasi: (naslov kot zgoraj), nato:
(12) Dcn grossen militarischcn Marsch, den der Titel verspricht. haben wir im Werke vergebens gesucht. Einc Variation »tempo di marcia« mit einem Trio von acht Tacten ist noch kein grosser militariseher Marsch. und wir fanden uns um so mehr vcrpflichtct. dicsen Irrtum anzuzeigen. als das iibrige. Introduction. Variationen und dic Coda. eine Art unverdauten Anhiingscls. um die Hande der Layen in Bevvcgung zu bringen. sich durchaus nicht iiber das Mittel-massige erhcbcn. und es doch einigermassen Schade ist. so viel Hiinde. Stecher. Drucker. Verleger u. s. w. in Bevvegung zu bringen. um nur das zu Tage zu fordern. was in anderer und theils auch in besserer Gestah schon oft da gewesen ist. Daher kein AVort veiter iiber dieses Ec-ho des schon Vorhandenen.	•
Nekaj odbijajočega je v tem poročilu in avtorju se kar srdito zareče, da dvakrat uporabi isto frazo v različnem pomenu (»in Bewcgung zu bringen«). Vse kaže. da je z Mi-hevčevo popularnostjo na Dunaju šlo polagoma h koncu: nekaj aristokratskih družin ga je sicer rado videlo, o čemer pričajo povabila nu gradove, in mnogo njegovih skladb je našlo dober odmev v meščanskih družinah, kjer se je gojila nedolžna in ncprelcnciozna klavirska glasba povprečnega, pa tudi podpovprečnega salonskega kova. Niso pa ga jemali resno višji glasbeni krogi, kar ga je moralo boleti in mu greniti bivanje v avstrijski prestolnici. Vendar ni popustil in nenehno je zalagal založnike z novimi deli; z nekaterimi ■med njimi je včasih imel več sreče, zlasti, ako se je inuzi-kalncinu .namenu skladbe dal priključiti še zunanji. Tako najdemo v listu »Allgemeine Theaterzeitung« dne 28. marca 1835 (številka 62) tole napoved: ,
30
(13)	1» der Kunsi- und Musikalienhandlung Berka in der Karntner.stras.se sind vou dem vorteilhaft bekannten Gla-\ ier-Compositcur Georg Micheuz 2 neue Compositionen er-schienen, und zwar: »Elcgie auf d en Tod S r. M a j e s t a t des K a i s e r s F r a n z I. < und » O r i g i -u a 1 e s li o n g r o i s e s de K o r o m p a «; beide verdienen dem musikalischem Publikum empfohlen zu werden.
V številki 70 istega lista sledi 16. aprila 1835 nadaljnja napoved:
(14)	Se. k. k. Holieit der Erzherzog Anton Victor ha-ben kurz vor Ihrem Hinseheiden die Widmung der Con-cert-Variationen f ii r das P f.t. von Georg Michcuz auzunehmen gerulit. Diese Variationen werden noch im Ver-luufe dieses Monats in der Kunst- und Musikalienhandlung des Hr. Pietro Mechetti im Stiche erscheinen.
Kakor kaže, se je skušal Mihevec povzpeti v najvišje kroge in sta mu smrt cesarja Franca I. in bolezen nadvojvode Antona Viktorja kar prav prišli v tem stremljenju. Po smrti poslednjega se je podvizal in napisal še žalno glasbo: tako si je po eni strani utiral pot na cesarski dvor. po drugi pa skoraj izsilil ugodnejšo oceno. Le-ta tudi ni izostala; v številki 106. istega lista čitamo 29. maja naslednje poročilo:
(15)	Hcrr Georg Micheuz hat seit seinor Anivesenheit in Wien schon mehrerc gclungene Clavicrcompositionender Oeffentliehkeit iibergeben und sich dabei von Seite der Kritik immer einer giinstigen Aufnahme zu erfrcnen gehabt. lin ganz gleiclien Fall befinden wir uns jetzt, da wir dessen neueste Composition »Trauerkltinge auf den Tod Sr. k. k. H o h e i t. des E r z h e r z o g s Anton Victor« eben erst bei Berka erschienen. bcurteilen sollen; vvir koiinen nnr Gutes davon crvviihnen. Es ist ein gut erfundenes. nicht iibermassig sclnvieriges Tonstiick, welchein auch ein richtiges Eingehen in Idee und Charakter der zu lčisenden Aufgabe eigen ist. Der Stich der Noten ist dcutlich und lesbar, da-gegen diirfte das Titelblatt schon etvvas feiner und fleissiger ausgearbeitet sein. —
Ton te ocene je z ono iz lista »A 11 g e m e i .n e r m u -sikalischer Anzeiger« v kričečem nasprotju: mogoče si kritiki le niso bili edini niti v hvali niti v graji
31
našega skladatelja, ali pa je izredna prilika omečila poročevalca revije »Allgemeine Theaterzeitungc k milejši sodbi. Žal manjka več in obsežnejših analitičnih ocen o učinkovanju Mihcvčevih skladb na takratno glasbeno javnost: ako pogledamo tako različno kritizirana dela danes. ne najdemo med njimi skoraj nobene razlike ter nam ni povsem razumljivo, cla so mogla tako različno odjekniti.
Prav v tem času je želel Mihevec. bodisi iz domotožja ali iz katerega koli drugega nagibu, pokazati svojemu rodnemu mestu uspehe, pridobljene v več ko desetletnem prostovoljnem izgnanstvu. Dal je razglasiti po »Allge-rneine Th e a t e r z e i t u n g « dne 8. oktobra 18%. leta (štev. 202) tole:
(16)	Der vorteilhaft bekannte Clavierspieler und Com-posiieur H. George Michcuz ist auf einer Kunstreise nach Gratz. Laibach u. w. begriffen und gedenkt nach Vollendung derselben auch in Wien ein Concert zu geben. —
Napoved je uresničil 14 oktobra v Ljubljani: ohranjen nam je koncertini spored, ki se je glasil:
(17)	F r e i t a g den 14. October 1836 [wird) im Saale des Deutsch-Ordens-Hauses Abcnds um 7 Uhr |Georg Micheuzl vaterlandischer Tonkiinstler, [ein| [C o n c e r t| zu geben die Ehre haben.
V o r k o m m e n d e S t ii c k e :
1.	Ouverturc aus der Oper: Recht behalten die Planeten. von G. Micheuz.
2.	G ran des Variations de Concert (Seiner k. Holieit dem Erzherzoge Anton Victor gewidmet) mit Or-chester-Begleitung, componirt und vorgetragen vom Con-certgeber.
3.	L e B i j o u. Polonaisc fiir 2 Piano-Forte mit Be-gleitung eines Violons. componirt von G. Micheuz. vorgetragen von D*'11" Anua Herzum und dem Concertgcber.
4.	Ouverture aus der Zauberflote. von Mozart.
5.	Fantasie iiber beliebte Motive fiir das Piano-Forte zu 3 und 4 Hiinden, arrangirl und g a n z a 11 e i n vorgetragen vom Concertgeber.
6.	Frcie Fantasie auf dem Piano-Forte, vorgetragen vom Concertgeber.
32
JFrritas Sen 14. ©rtažcr 1836
im gaale »c« IViitfd) < Ortcntf < J^aufcs Stbenb« um 7 Ufcr
»tftcrldn&lfcbtt SonfunjMrr
lTerfcnmmm3* S tu rtu:
Grandrft Varlnllons de Cracen (Crtnn t. .Jjs&cit Dim (Subiriogc Sston SHrtor
gtmiDmct) mit AnicficeStalcitaiit. componlrt ur,6 nrgcliagni tsm Conctrtgcbir.
Lr nu«ii. (PolMiaifc fuc 2 Piin»-rone nit Scglcituiig cm« SSlolonf, cemremrr gen 8.	mrgetragen sta Scllc. 3nna jjjrira un& btm CsnnrtgtStr
Santafic fibrt Micttc SRoIitr fur Ml PiH»-nm p I uiiD I gčnttn, |arranqirt unt gani atola strgttfagai ran Cuiccrtgticr.
6. Stnr Santafic auf Dem Pimi-*nu, »rgcftagcn mm Conccrrgtbir.
Sie (SinfriffS»©iflets finb ju 20 fr. in Der RunfibanMung ocs Jperrn ffetrrttoRt un& StoenDs an 6« <EafTe ju hnbcn.
Gcdr. bci Jm. Smnbcrf.
Dic Eintritts-Billets sinil zii 20. kr. in der Kunst-handluug des Herrn P a te moli i .und Abends an der Casse zu haben.
Že sam spored je vreden, da se pri njem malo dlje po-inudimo. Očituje izredno samozavest komaj 30-letnega pianista in skladatelja, ki izpolnjuje preeej obsežni program skoraj samo z lastnimi skladbami in s solističnim nastopanjem. Na prvem mestu najdemo uverturo k operi »Prav imajo planeti«, ki pa ni bila opera v popolnem pomenu besede, temveč — podobno kakor Mihevčeva prejšnja odrska dela — le spevoigra. Uvertura je ohranjena v instrumentalnih glasovih, iz katerih je bibliotekar ljubljanske Glasbene matice. Slavko Koželj, rekonstruiral parti-tnro: iz te je dirigent dr. Josip Cerin napravil klavirski izvleček. Tok ie nverhire je gladek, živahen, in kaže ne samo prirodno nadarjenost, temveč tudi precejšnjo izurjenost v žanru lahkotnih del te vrste. Se danes je to bržčas edino Mihevčevo delo. ki zasluži vnovično izvajanje in ji tudi uspeha ni mogoče odreči. O velikih variacijah, posvečenih Nj. ces. vis. nadvojvodu Antonu Viktorju, ni kaj posebnega povedati; napisane so v običajnem Mihev-čevem salonskem slogu. Pri tretji točki sporeda. Polonezi za dva klavirja in kontrabas, sta sodelovala znana ljubljanska pianistka An na Herzuni in kontrabasist Sto ne r (čigar ime je na sporedu izpuščeno). Dela samega ne poznamo, ker ni nikoli izšlo. Vsekakor pa je zasedba nekoliko svojevrstna in samovoljna ter od nje ni bilo kaj posebnega pričakovati. Mozartova11 uvertura k »Čarobni p i -ščali« je skromen vrinek. tako rekoč poklon geniju in priporočilo občinstvu. Fantazija 5. točke je bila bržkone improvizacija, v kateri se je izkazal Mihevčev komolec — kajti kako naj bi sicer izpolnil napoved, da bo igral s tremi in celo s štirimi rokami sam? To potrj uje tudi poročilo z ljubljanskega koncerta, ki ga prinašamo kasneje. Prav tako je šesta točka, svobodna fantazija, za-
".Johaones Chrysostomus Wolfgangus T h e o -philus — VVolfgang Amadeus Mozart (27. I. 1758 — Salzburg — 5. XII. 1791 — Dunaj), eden največjih in najplodovi-tejših glasbenih genijev vseh dob.
34
igrana na poljubno od občinstva izbrano temo, dokaz improvizacij skega talenta našega skladatelja, čeprav si pod takšno improvizacijo bržkone nc smemo predstavljati nekaj posebno izbranega in velikega. Preludiranje na znane operne melodije je bilo takrat v modi tako v salonih, kakor na koncertnem odru in nastopajoči so bili v tem odlično izložbam. Le malokateri od njih pa si je takšne fantazije ludi zapisoval; med poslednjimi najdemo pogosto našega Mihevca; samo tako si namreč lahko razložimo naravnost plašljivo veliko število opernih parafruz, fantazij, improvizacij in podobnih priredb izpod njegovega peresa.
Program ljubljanskega koncerta nam nič ne pove, kakšen je bil orkester, ki je spremljal drugo točko in samostojno zaigral prvo in tretjo, niti ne, kdo ga je vodil. Prav !;iko ne najdemo zadevne zabeležbe v analih Filharmonične 'Iružbe ter smo povsem navezani na ugibanje in domnevanja v skladu s takratno prakso. V tem smislu je morda šlo za polamaterski orkester Filharmonije, ki ga je pač vodil iakratni koncertni vodja (čigar imena ne poznamo). Tudi v tem pogledu morajo biti naše predstave zelo skromne. Morebitna rekonstrukcija takratnih muzikalnih razmer v Ljubljani bi gotovo ne vplivala posebno učinkovito; položaj f i (harmoničnih orkestrov in koncertov drugod, in to v muzikalnih centrih sveia, pa nam dovolj nazorno popisuje R. W a g u e r12. tako da po teh primerih lahko nekako sodimo, kakšni so bili takrat koncerti pri nas.
Vse pa kaže. da je imel Mihevec s tem koncertom dober uspeh pri ljubljanskem občinstvu, kajti že 2. novembra (dobrih 14 dni nato) je priredil svoj drugi (poslovilni) koncert, ki ga javlja oglas:
(18) Auf allgemeines Verlangen wird Georg Micheuz. Mithvoch. den 2. November 1836. Abends um 7 Uhr, itn Saale des Deutsch-Ordens-Hauses ein Abschieds-Concert zu geben die Ehre haben.
Plakat tega koncerta je ohranjen in tu priobčen. Zlasti je značilen pripis pod NB. h koncu sporeda, iz katerega razvidimo, da je obiskovalcem prvega koncerta očividno uga-
" Wilhelm Richard Wagner (22. V. 1813 — Leipzig — 13. II. 1883 — Benetke), najpomembnejši dramatični skladatelj 19. stoletja.
3*
35
jala svobodna improvizacija na motive, ki jih predlagajo posamezni poslušalci. Kakor danes pri nas nismo več vajeni takšnih točk, tako so ponekod še zdaj običajne in je marsikateri virtuoz vedno rad pripravljen, du improvizira cclo v predpisanih oblikah (fuga!) na tako predloženo glasbeno misel — vsekakor visoka stopnja muzikalne koncentracije iti oblikovalnosti. ki je v najvišji meri pač ne smemo pričakovati od nastopov našega Mihcvca pred 120 leti v Ljubljani.
Program poslovilnega koncerta je bil v originalu takšen: (18) 1. Ouverture aus der Oper: Recht behalten die Planeten. von G. Micheuz.
2.	Variationeu iiber ein Thema aus Norma13, Itompo-nirt und vorgetragen vom Co.ncertgober.
3.	Ouverture zu: Johanu von Pariš, von Boieldieu14.
4.	Fantasie iiber beliebte Motive aus der Oper: Bcli-s a r i ols zu 3 und 4 Hiindcn. arrangirt und g a n z a I 1 e i n vorgetragen vom Concertgcber.
5.	Ouverture aus der Oper: Die weisse Frau".
6.	Freie Fantasie auf dem Piano-Forte. vorgetragen vom Concertgeber.
NB. Es steht Jedermann frei, ein Thema. rein gesehrie-ben, auf dem dazu im Saalc bestimmten Tischc abzugeben. wovon sich der Concertgeber eiiies oder mehrere vviihlen und darnaeh fantasieren wird.
Kakor je videti, imata oba sporeda popolnoma podoben koncept. V drugem prevladujejo uverture iz takrat najbolj priljubljenih oper Boieldieu j a in Bellinija: da avtorja pri 2. in 5. točki nista omenjena, ni zlonamerno, kajti oba sta bila takrat tako znana, da bi bilo res odveč ju navajati.
13	V i n c e n z o B e 11 i n i (1. XI. 1801 — Catania [Sicilija]
—	24. IX. 1835 — Puteaux pri Parizu), plodovit in zelo uspešen eperni skladatelj (Noi-ma, La Sonnambula. Beatrice di Tenda, I Puritani).
11 F r a n g o i s Adrien Boieldieu (16. XII. 1775 — Rouen [Francija] — 8. X. 1834 — Jarcy pri Parizu), slaven operni skladatelj (Jean de Pariš. La dame blanche. Le chaperon rouge).
14	G a s t a n o Donizetti (29. XI. 1797 — Bcrgamo [Italija]
—	8. IV. 1848 — Bergamo), zelo upoštevan operni komponist (Lucia di Lammermoor, Lucrezia Borgia. La Fille du regiment, La Favorita. L'Elisir d'amore, Belisario).
36
§fuf al^emetneg SSerlan^cn
G3c<jffl iWid)fH3,
<ftirtn>oc& (en 2. tUooemb« 1836, SNbcnM um 7 tlfrr, im €«ale bes
£<utf3 « Otbcii« > jjaufcd «■
itti ■ Conccrf
lil gf5((t Mt Cjrr Qa5cii,
Fovftomatntvr stiicftr:
1.	fuKKun asi Kt £prr: S5t;jt Ccjaltca bit $la«fni, »on Sidituj.
2.	Staiafiontn 06« cin £§ima juS Sonca. ctmponirt tna »oigrtraatn »on EonctilgtSrc.
3.	OUJcrtlirt |U: Sshann ton ?ari4, »on SoilSitu.
4.	SanMjic uScr Cclicbtc Slolirr oni De: £>pn: Bfllsarto m 3 unt 4 SanStn, crmnjitl
unt fian) oO;ip oorgetnjen con <Eon«rtartcr.
5.	fmomurt aci Mi £p»: Sic igrige 8r«u.
«.	Snu gantafit auf Din Pim-Fnte, »orjcirajm sem £on«rtgt6cr.
,VA <St Rth 3eScmann frn, rin X6maf rrin gff£rirtal, auf trm toju im Saalf beflimmKR Ziftr «bi gujttfn, moren Fidi In Cmcfrtgrto rimi rter mtbrtrf iraKcn aift tarna A fantajicnn mirt.
®ic <£infritt< < Sitttf« (int> ju 20 fr. in ter Sunftfoanblung t« JJttrn Hatm»Ki unt> SJbcnbsS an »a Caffc ju &abtn.
»
i
Salta«, |ctr. M 3. CaflMirj.
Četrta točka je na las podobna peti iz prvega sporeda: verjetno se tudi vsebinsko ni mnogo razlikovala od prejšnje, dasi je imela tu za predlogo konkretno temaiiko iz opere »Belizart skladatelja Donizettija. Pri poslednji točki so prišli bržčas tudi sladokusci v poceni improvizaciji na svoj račun: ali pa morda le ne podcenjujemo Mihevčeve spontane ustvarjalne sile na podlagi kasnejših tiskanih kompozicij? Sknpna točka obeh programov pa jc bila Mihevčeva uvertura k spevoigri »Prav imajo planeti«., ki je očitno tako ugajala pri prvi ljubljanski izvedbi, da jo je kazalo ponoviti. Tudi pri tem koncertu ne najdemo naslova orkestra in imena dirigenta, kar dopušča domnevo, da jc tudi tokrat šlo za priložnostno sestavo izvajalskega orkestra in malo pomembno vlogo spremljevalnega dirigenta, čeprav so le-temu pripadle tri samostojne točke.
Ljubljanska koncerta sta prinesla rojaku mnogo odobravanja: tako vsaj bi šlo soditi po kritiki, ki je izšla dne 22. oktobra 1836 v dunajskem listu »Allgemeine Theaterzeitung« (št. 212):
(19) Aus Laibach wird der Redaction berichtet: Ani 14. X. gab hier im Saale des deutschen Ordenshauses Hr. Georg Micheuz, ein geborener Laibacher, und nun nach 11-jiihriger Abvvesenheit seine Vaterstadt wieder besuehend ein Concert. Als Compositeur und als Virtuose auf dem Clavier erntete er vielen und verdienten Beifall. Namentlich erregte sein Clavierspielen mit dem Ellenbogen. mit wel-chem er das Spiel der beiden Hande im Basse begleitend, Spriinge und sogar ehromatisehe Laufe mit einer bewun-derungswiirdigen Reinheit ausfiihrte. allgemeine Sensa-tion. Riihmlich wurde er bei diesem Concert von unseren einheimisehen Talenten Dem. Anna Herzuin (Clavierspiele-rin) und. Hr. Stoner unterstiitzt. Von Laibach begibt sich Hr. Micheuz nach Triest, um auch dort ein Concert zu veranstalten. —
Zal je to sploh edina ocena, ki jo je bilo mogoče najti: v Ljubljani sami se nihče ni javil k besedi, čeprav bi bilo to morda danes še zanimiveje vedeti ko takrat, kako sta v bistvu odjeknila Mihevčeva poslednja koncerta v Ljubljani. Senzacija z igro s komolcem sicer vedno znova vzbuja sum premajhne umetniške resnosti in odgovornosti; videti pa je,
38
<la je prav ta veščina presenečala in navduševala; brezimni kritik jo občuduje zlasti v pogledu nepogrešljivosti, ki je spričo nenavadne uporabe sicer malo izrazitega dela roke res vsega začudenja vredna.
Tri dni po drugem ljubljanskem koncertu najdemo v zgoraj citiranem dunajskem gledališkem 'listu (št. 222 od 5. decembra) naslednje obvestilo:
(20)	lir. Ccorg Micheuz hat sich auch in Triest in meh-reren angesehenen Privatzirkeln mit grossem Beifall horen lasscn und ist von dort vieder nach Laibach zuriickgekehrt, wo er auf ullgemeincs Vcrlangen ein zvveites Concert ver-anstaltet. —
Priobčitev te napovedi se je križala z drugim koncertom in prišla tri dni za njim; med obema koncertoma je bil Mihevec — ako gre tej objavi vera — nekaj dni v Trstu, kjer pa je nastopal le zasebno v nekaterih muzikalnih hišah, kakor je bila takrat prijazna navada. Razumljivo je, da nam od teh nastopov, kakor tudi o morebitnem v Gradcu ob začetku turneje v domovino, niso ohranjena nobena sporočila. Vsekakor se je Mihevec 2. novembra 1836 za vselej poslovil od svojega rodnega mesta in s tem zaključil prvo, krajše obdobje svojega umetniškega življenja, star komaj dobrih 30 let. Preostalih 45 je prebil v tujini, komaj priložnostno narahlo povezan z domovino.
Oba ljubljanska koncerta nista zapustila v domačih glasbenih krogih daljšega odmeva, če presojamo po pičlih opazkah, ki jih najdemo slučajno raztresene med drugimi. Tako javlja dobrih 25 let kasneje zaslužni predsednik ljubljanske (nemške) Filharmonične družbe, Fr. Keesba-cher, v jubilejnem zborniku svoje ustanove na strani 79 kot poseben muzikalni dogodek iz anal leta 1836:
(21)	Ein gewisser Micheuz spielt eine Fantasie fiir drei und vier Hiirnle mit zwei Handen, er lasst sich auf einem Tisch des Saales vom Publikum versehiedene Themas legen und greift danil in diese hinein, um iiber irgend ein s der-selbcn zu fantasieren. —
Prav tako ga le mimogrede omenja baron Erberg v svojih pismih stotniku Franzu, posnetih po članku dr. Val terja Smida »Aus Alt-Laibach« v reviji »Car-
59
niola(1909. str. 152): ustavlja se ob popisovanju ljubljanskih prireditev v prvih ponapolconskih desetletjih in pravi:
(22)	Die Veranstaltungen fanden itn grossen Saale des dcutschcn Ordenshauses statt. in dem aueh andere Konzerte gegeben vrurden, so jencs des vaterlandischen Tondichters Micheuz...
Gotovo so še tu pa tam raztresene omembe teh koncertov. ki sta vsaj po svoji zunanji privlačnosti dajala snov razgovorom: vendar so se glasovi kmalu pomirili in okrog našega skladatelja je vse utihnilo. Le mestoma še naletimo na kakšno napoved, kot je naslednja (iz dunajskega lista »Allgemeine Theaterzeitung«, št. 258 od 28. dccembra 1837):
(23)	Der Clavierspieler und Cotnposiieur Georg Micheuz. \velchcr schon seit ciniger Zeit in Wien scinen Aufenthalt genommen und als Clavicrlehrer vielfache Be-schaftiguug in angesehenen llausern gefunden bat. ist nun mit der Vcrfassung einer komisehen Oper besehaftigt, vvozu ihm einer der altesten und anerkanntesten Wiener Schrift-steller den Text geliefert hat. —
Slog in vsebina te notice dajeta povod za sum. da je bil dopisnik tudi v tem primeru — kakor bržkone že jhi-gostoma poprej — naš avtor sam. kajti v glasbenem življenju Dunaja Mihevec ni mogel v letu 1837. igrati takšne vloge, da bi bilo njegovo ukvarjanje z neko opero (= spevoigro) vredno posebne napovedi. Danes tudi ne vemo. za katero delo naj bi bilo šlo: najbrž je bila v mislih notice spevoigra »Die Maske«, o kateri bomo spregovorili kasneje. To delo pa je bilo uprizorjeno šele v letu 1840.. in je bila torej napoved za tri leta prezgodnja. Kakor je razvidno iz nje v nadaljnjem, si je znal Mihevec v uglednih, bržkone aristokratskih krogih pridobiti učence; za to ga je poleg nespornega znanja usposobila tudi prilagodljiva spretnost, ki jo je pokazal že pri poprej navedenih posvetilih dvorskim osebnostim. Nekdo (če ni bil to on sam?) je tudi kdaj pa kdaj poskrbel za publiciteto v časopisih: tako najdemo v že pogostokrat citiranem listu »Allgemeine Theaterzeitung«, kjer je bil naš Mihevec očitno dobro zapisan, naslednjo napoved od 4. aprila 1838. leta (številka 68):
40
(24) 2 Compositioiien von Hr. Gcorg Micheuz: Bra-vuurvuriaiioiieii ii b c r ein I h e 111 a a u s »i\ o r -111 a c op. 49 mul 4 ungarische (Jharakterstiicke op. 50 eiud soebeii bei Ariaria in eiuer 2. Auflage erschienen. Dies ist allcin \volil das verlasslichste Zeugnis iiber die Braiicliharkeit dieser Clavierstiicke. Die Variationeii sind llrn. I lialberg1" dediciert. Die 4 Stiicke fiihren die Ueber-schriften: I-e Desir, La Joie, L'Esperanoe und La Cordialite. Die Auflage ist elegant. —
Oglas nas pouči o marsičem. Najprej dopušča mnenje, da gre pri 1) ravnmi h variacijah opusa 49 za prav tisto skladbo, ki jo je bil Mihevec izvajal na drugem ljubljanskem koncertu dne 2. novembra 1856 in dve leti nato izdal že v drugi nakladi. Štirje karakterni ogrski komadi se nanašajo po vsej verjetnosti na delo, ki ga omenja Fetiš v drugi izdaji svoje splošne glasbene biografije z nazivom Kchos de 1'Hongrie op. 50 (gl. str. 19!). Ta zbirku je v letu 1858. doživela svojo drugo naklado in trditev oglaševalca,da je to najboljši dokaz uporabnosti teh del, gotovo drži. Vprašanje je le, če je obnova naklade hkrati tudi dokaz globlje vrednosti: toda vse kaže. da je Mihevcu šlo bolj za priljubljenost, ko za vsebinsko poglobitev. V tem pogledu pomenja druga izdaja vsekakor lep in upoštevanja vreden uspeh, katerega posledice niso izostale. Značilni so naslovi ogrskih karukternih skladb: po takratni navadi so izbrani iz področja občutij, ki v glasbi sami ne morejo imeti povsem ustrezajočih korelatov. Toda to takrat ni motilo, ker takšnih poetičnih naslovov nihče ni jemal dobesedno. temveč le kot izraz plemenitih nagibov, ki so sprožili skladateljevo ustvarjalno fantazijo; v vseh ostalih pogledih so bile tc skladbe grajene popolnoma enako kakor katere koli druge, najsi so le-tc nosile povsem drugačne nazive.
Kompozicijski in didaktični uspehi na Dunaju so zanetili v Mihevcu željo, da se predstavi razvajenemu dunajskemu občinstvu kot virtuoz in skladatelj na lastnem koncertu. Napovedal ga je, kot običajno, v listu »Allge-
"Sigismund Thalberg (7. I. 1812 — Ženeva — 27. IV. 1871 — Neapelj), slovit pianist in skladatelj za svoj instrument.
41
m eine Theaterzeitung«, od koder je oglas ponatisnil tudi noš list *Illyrisches Blattc v letniku 1839. na strani 60 pod naslovom: »Vaterlandischer Virtuosc. Napoved se glasi:
(25) Concert des G. Micheuz, Dienstag den 19. Marz 1839 Mittags um halb 1 Uhr im Saale der Gesellschaft der Mu-sikfreunde. Vorkommende Stiicke:
1.	Concert fiir das Pianoforte. Allegro. Adagio und Finale; im Allegro und Adagio vird der Concertgeber die von dem Publicum im Saale angegebenen Themas beniitzen, und in einer freven Fantasie mit Zwischen-Ritoruells des Orchesters ausfiihren; das Finale ist eine freve Fantasie des Concertgebers.
2.	Des Siingers Heimat, Gcdicht von Foglar, in Musik gesetzt fiir eine Singstimme. Violončeli und Pianoforte, von Micheuz. vorgetragcn von Dllc Caroline Sack, k. k. Hof-Opemstingerin. Herrn Martinger, Orchester-Mitglied des k. k. Hof-Operntheaters und dem Concertgeber.
3.	Der elegante W.iener. grand(!) Valse originale et ele-gante fiir das Pianoforte, und Der elegante Ungar. Hongro-ises originales et elegantes, componirt und vorgetragen vom Concertgeber.
4.	Variations brillantes sur l'air Au elair de la lune mit Orchesterbegleitung. componirt und vorgetragen vom Concertgeber.
5.	Non plus ultra, eine kurze Fantasie in drey- und vier-liiindigem Satze, componirt in einer noch nie gehijrten Ma-nier seiner eigenen Erfindung fiir das Pianoforte, vorgetragen und allcn Claviervirtuosen als ein musikalisches Souvenir gewidmet von G. Micheuz.
Ta spored daje mnogo misliti. Predvsem kaže. da je bil Mihevec trdno prepričan o pravilnosti svoje poti in da se je zavedal, da gre pri nji za nezaslišano senzacijo. Ni pa povsem jasno, da li mu je bilo očitno, kam more to dovesti, ali pa je slepil samega sebe t. enodnevnimi uspehi, katerim je vedno bolj zmanjkovalo resne podlage. Že napoved prve točke je problematična: v dveh delih klavirskega koncerta je avtor pripravljen, uporabljati poljubno dano tematiko, kar izpričuje, da oba stavka nista bila niti oblikovno, niti vsebinsko kakor koli poprej zasnovana. V tretjem stavku pa napoveduje koneertant, da bo izvedel svobodno fantazijo
42
z vmesnimi orkestralnimi vstavki; kako je moralo to početje vplivati na uho, če je orkester prav tako improviziral kakor avtor pri klavirju? Tem bolj čudno je videti, da sta bila dva člana dunajskega dvornega (opernega) gledališča pripravljena, na koncertu sodelovati; res je bila pesem »Pevčeva domovina« postavljena za glas, violončelo in klavir in se je tako izognila improvizaciji; toda ostale točke koncerta nikakor niso podprle tega resnega osredja. Ze naslednja točka, »Elegantni Dunajčan«, kateremu je se-kundiral »Elegantni Oger« (že neizbirčna ponovitev istega epiteta kaže prav malo okusa), sodi kamor koli prej kakor pa na resen skladateljski večer: četrta točka stopnjuje neresno razpoloženje in peta ga dovede do viška. Smisel tega »Non plus ultra« ni dobro uinljiv, še manj pa dodano spo-. minsko posvetilo vsem klavirskim virtuozom; kaj je hotel Mihevec s tem povedati, ni jasno. Res so bile takšne prireditve ob robu med resnim iu neresnim takrat običajne; vendar je šel Mihevec le predaleč v podcenjevanju okusa dunajske koncertne publike in v precenjevanju svojih posebnih veščin. Občinstvo je bilo deloma osuplo, deloma neprimerno razvedreno. Udarci strokovne glasbene kritike niso mogli izostati. Pojavili so se neogibno: prvega je prinesel list »Allgemeiner musikaliseher Anzeiger« 28. marca 1839. štev. 13:
(26) (Wien.) Dienstag den 19. Miirz gab G. Micheuz im Saale der Gešellschaft der Musikfreunde auf dem Piano-forte ein Concert. Es hiesse das Puiblicum mys+ificiren und sich selbst lacherlich zu machen, wenn ich mich in raison-nirendes Detaiil iiber die Leistungen in diesem Concerte einlassen vvollte. Statt aller Recension mag hier lediglich die offentliche Ankiindignng dieses Concertes als Curiosum beygesetzt werden. —
(Sledi točen prepis sporeda.) Nato:
(ad 26) Das Programm dieses Concertes diene als War-nung fiir alle Jene, die sich der stylistischen Correctheit zu entschlagen, die Musik auf die Foltcr zu spannen, und winzige Gedanken in de« triiben Moorgriinde.n geschraubter Floskeln zu ertranken den Einfall haben konnten. — Das ziemlich zahlreich versammelte Publicum verliess den Saal in der heitersten Stimmung. —
43
Dobra dva meseca kasneje (29. maja 1839. v štev. 22) piina.ša drug list, :>Allgemeine inusikalische Zeitung«, še strožje poročilo:
(27) (Wien.) 6. Herr Georg Micheuz, Klavierist. Wenn des Erfolgcs Massstab darin besteht. dass tlie Zu-horer in ergiitzlicher Konvcrsation auderthalb Stundcn mit einandcr vcrplaudcrn, und alsdanu lacheud und scherzend sich gegenseilig beurlaubeu — dann hat aucli der Bestgeber vvenigstens einen Zvvcck vollstandig erreicht. Wir vvollen uns die satire Muhe nicht reuen lassen. den Tarif sclbst in nuce zu zcichnen. Daš historiseh denkvviirdige Aktenstiick lautct buchstiiblich also:
(Sledi točen prepis sporeda.) Pri točki 5. je opazka: Non plus ultra (ist Basilius Bochdanovitz jocosen Anden-kens. der beriichtigte Komponist von Klopstocks : Hernianns-schlachtc vieder erstanden?)17 Po zaključku sporeda stoji:
(ad 27) Das suhlime (>eheimnis berulite aber darauf. dass nebst den Fingern der linken Hand aucli deren Ellbo-gen zuni Tastenansehlag ins Mitleid gezogen vvurde. wo-durch Korperverrcnkungen zum Vorschein kamen, die iii ihrcr Possirliehkeit sogar Heraclits triibseligem Antlitze ein bchagliches Schmunzeln abgerungen hatten. Wie sichs von selbst versteht. cntstainmte alles der eigcueii Fabrik. und ward zicmlich schiilerhaft, jedoch mit Pfauenstolz und arroganter Prtilension heruntergekliinpert. Die verblendete Eigenliebe moehte hiichst wahrscheinlich von einem unge-heuren Zudrang getriiumt haben. denn die ganze Orchester-tribune war, wie bei Liszt's Soireen. fiir Spcrrsitze einge-richtet: es geizte aber keine Christensecle darnach. und nur ein paar Freipartisten erbarmten sich des leeren, verodeten Ha u m es. —
Zdi se, da je to poročilo vendarle močno pretirano, čeprav Mihevčev nastop v resnici ni izzval ugodnih komentarjev. Primerjava obeh navedenih kritik nam pokaže, da
"Blasius von Bohdanovicz (gornji priimek je pravopisno spačen), poljski glasbeni šarlatan, rojen 1740 ali 1754, umrl 1814, je s svojimi osmimi otroki prirejal neresne koncerte in kom-poniral omenjeno Klopstockovo pesnitev za tri orkestre brez violin, pač pa z uporabo topovskih strelov.
44
-tu si bila poročevalca složna v umetniški oceni predvajanih kompozicij, ki jih ni šlo šteti med resnejše produkte: nekoliko različna jc njuna sodba glede izvedbe same, popolnoma pa se razhajata glede obiska, kajti prvi trdi, tla je bilo število obiskovalcev precejšnje, medtem ko drugi zagotavlja. da je bila dvorana pusta in prazna. V splošnem je nastop vzbudil več veselosti ko resnobne obravnave; prav s tem pa jc bilo nadaljnje nastopanje skoraj onemogočeno. V resnici je ta koncert bil Mihevčev zadnji sploh. Od tega dne dalje se ni več pojavil kot koncertunt; toliko plodncjši pa jc postal kot skladatelj. Na tem področju je neiiehoma ustvarjal in priobčeval vrsto med seboj slogovno sicer zelo podobnih, vendar pa po vrednosti neenakih skladb, ki vse sodijo v sklop »salonske glasbe«. Ta žanr je takrat naravnost preplavljal muzikalni svet in niti največji skladatelji romantične dobe :se mu niso mogli ali hoteli docela izogniti. Seveda pa je pri Mihevcu ostal na dokaj vsakdanji stopnji uporabne glasbe, ki je našla svojo pot v malomeščanske družine že s samimi poetičnimi naslovi in s sentimentalnimi risbami na ovitkih. Odjem teh kompozicij je dejansko moral biti velik, kajti le tako je možno, da je v sorazmerno kratkem razdobju izšla cela vrsta Mihevčevih klavirskih skladb v prvi, in mnoge od njih tudi v nadaljnjih izdajah. Že takrat je navezal Mihevec stike s francoskimi založniki, ki so kasneje prevzeli tudi prve dunajske naklade njegovih del in jih pogosto na novo izdali.
Glavno Mihevčevo stremljenje je takrat veljalo opernemu odru; za vsako ceno se je hotel uveljaviti kot odrski komponist. Žal se tudi na tem področju ni povzpel do resnejše vneme: iznova se jc zadovoljil s krajšo komično sliko »Krinka« (Die Maske), ki je bila uprizorjena v juniju leta 1840 v gledališču »Theater an der Wien«. Natančni naslov je »DieMaske oder die Manncrfeindin-nen« (Krinka ali Sovražnicc moških), komična slika (^ein komisehes Gemahlde«) v treh dejanjih s pevskimi vložki. Besedilo je napisal Jožef Schickh, takrat priljubljeni lokalni dunajski koinediograf, ki je bil avtor številnih uspelih in blagajni dobrodošlih igric, h katerim je iakratna kritika prištevala tudi »Krinko«. Seveda bi bilo zmotno misliti, da gre tu za opero (kakor navajajo dosedanji Mi-
45
hevčevi biografi) ali za opereto; »Krinka« je navadna burka s petjem, ki nima drugega namena, kakor prijetno in nezahtevno zabavati preproste gledalce in poslušalce. O tem nas prepričuje vsebina, iz katere podajamo kratek izvleček: Gospodična Uršula Wintergriin (Urška Zimzelen) je predsednica kofetarskega krožka, v katerem se redno shajajo sovražnice moškega spola. Vsaka članica se mora odreči celotnemu svojemu premoženju, ako se pregreši zoper osnovno krožkovo načelo, ki tiči ravno v nepopustljivem sovraštvu do moških. Dolgoletna zagrizena članica Toneta pa se naveliča izpolnjevanja teh prestrogih pravil in jih krši s tem. da se skrivaj udeleži plesne redute. Tam se seveda zaljubi v svojega plesalca in tudi njemu ugaja. Začne se običajni lov maškar in dvakrat jo zaljubljenec prepozna med njimi: prvič je oblečena v črn domino, drugič v židovsko natakarico. Cim pa jo ujame, mu ona zbeži in ta preprosta igrica se nekajkrat ponavlja ob skromnih šalah in zamenjavah skozi vsa tri dejanja. Šele konec tretjega dejanja se izkaže, da je izvoljenec mlad in pošten pravnik, ki s poroko odreši Toneto iz krožka stroge Urške. —
Ta povsem nespametna in v bistvu statična vsebina je prepletena z dovolj živahnim, lokalno dunajsko ubranim dialogom, nekako v smislu Nestrovjcvih komedij, a seveda ne tako dognano. Vmesni pevski kuplcti so namenjeni poživitvi veselega in razigranega, a nekoliko preveč, enoličnega dogajanja. Kritika je tokrat ocenila delo s prave strani, in celo zelo naklonjeno in prizanesljivo. Veljala pa je predvsem igrici sami. predstavi kot takšni in posameznim nastopajočim, glasba pa je bila sorazmerno ob robu omenjena. List »Allgemeine Theaterzeitung«, ki smo ga že bili spoznali kot Mihevcu naklonjeno glasilo, je objavil 9. junija 1840. leta v svoji 1*58. številki daljše poročilo, ki se zaključuje takole:
(28) Die Musik des Hm. Micheuz ist anmutig, besonders treffend ist sie in dem Geiste des Lokaltheatcrs gehalten und gleich weit entfernt von dem gewčihnlichen Schlendrian sowie von einer unpasscnden Sublimitat. beurkundet sie eben das wahre Talent fiir diesen Zweig. Hr. Micheuz ver-dient die nachdriicklichsteErmunterung, auf dem betretenen Wegc zu verbleiben. —
46
Kritik je podpisan »Tuvora«; kaj več o njem ni bilo mogoče dognati. Iz celotnega poročila izvemo, da je bila prva predstava dokaj slabo obiskana; poročevalec vali krivdo na krasno vreme, ki je izvaibilo ljudi na prosto. Uspeh pa je bil odličen in odobravanje vsestransko. Tudi sicer vedno znatno strožji poročevalec lista »Allgemeiner musikalischer Anzciger« — če je bil res vedno isti? — je priobčil kratko opazko 17. junija 1840 v štev. 25:
(29)	Im Theatcr an der Wien gefiel die Musik des Hr. Micheuz zu dem komisehen Gemahlde »Die Maske oder Die Mannerfeindinnen«. Der Compositeur scheint den reehten Weg gefunden zu liaben; moge er ihn nicht so bald ver-lassen! —
Kar nekoliko škodoželjno zveni drugi stavek te opombe, češ, doslej je bil skladatelj'na krivi poti s svojimi stremljenji v resni glasbi — naj sedaj ostane tam, kamor njegovo delo po pravici sodi. namreč v zabavišče. Zdi se, da je bil kriiik tega lista vendarle načelno sovražen Mihevcu. kajti žilica mu ni dala miru po kolikor toliko prizuavalni oceni in 29. julija je v njem zmagala osnovna zhadljivost v oceni, ki se glasi (štev. 51. istega lista):
(30)	»Die Maske«, Tntrigueiigemahlde von Schickh, wo-rin dessen Gattin, Mad. Jiiger. nachdem sie aus ihrem bis-herigen Engagement in der Josephstadt getreten, bevfallig debutierte...
Sledi nekaj stavkov o igri, nato:
Herr Michruz (sic!) hat eine tibsonderlich kuriosc Musik dazu gesehrieben. vvelehe jedoch theilvveise nicht iibel an-sprach: (ranseat cum ceteris. —
Kritik ni podpisan, zato ni mogoče reči, ali se ujema s prejšnjim: vsekakor pa je njegovi sodbi primešan dober del naravne zlobnosii, ki odseva zlasti iz zaključnega citata. Priimek »Michruz* v tej oceni je bržčas tiskovna pomota.
Pri občinstvu je imela igra najlepši uspeh. Igrali so jo skoraj vsak dan v juniju in juliju tega leta in »Allgc-meine Theaterzeitung« javlja 19. junija (štev. 147):
(31)	Am 16. VI. wurde zum 8. Mal das Stiick »Die Maske« aufgefiihrt im Theater an der Wien. Das Urteil vom 9. VI. hat sich auch diesmai auf das ehrenvollste bevvahrt. —
47
Jeseni leta 1840 je prevzelo burko v svoj repertoar še gledališče »in der Leopoldstadt«, kjer so jo še v istem letu uprizorili osemkrat, v naslednjem pu dvakrat. Natančni datumi teh predstav so: 9.. 10.. 11., 12., 14., 26. in 29. oktobra ter 25. novembra 1840 in 12. februarju ter 31. marca 1841. Eden prvih Mihevčevih raziskovalcev, Filip L d vre, je napisal v »Neucs Wiencr Tagblatt« 9. februarja 1924, da je bila Mihevčeva »velika opera«; »Krinka« izvedena tudi v drugih mestih; prav tako zatrjuje že večkrat omenjeni Maurer v citiranem odstavku Didot-Firminovega leksikonu, da jc šlo delo preko vseh nemških odrov, /a oboje nimamo nobenih podatkov; proti temu pa govori izrazito dunajski lokalni dialog, ki bi ga morali temeljito predelati za morebitno razumevanje drugod. Tudi ni verjetno, da bi ne bile uprizoritve v svetu kjer koli zabeležene, saj so tca-trske kronike še dokaj zanesljive: nikjer pa ne najdemo omembe tega dela. Ni sicer izključeno, da jc kakšen manjši oder v območju dunajskega vpliva kdaj igro ponovil, kar bi bilo zlahka spregledati. Pravilneje in bolj upravičeno je misliti, da so bile zgoraj naštete izvedbe vse. kar jih je igra z Mihevčevo glasbo vred doživela: saj tudi burke te vrste niso namenjene daljšemu življenju in običajno po eni seziji izginejo za vselej z odra. Kakor je razvidno iz gornjega naštevanja, jc bila »Krinka« izvedena najmanj osem-najstkrat, kar je gotovo časten uspeli za iako nezahtevno delo.
Mihevčev sloves je medtem kljub nekaterim nevšečnostim rasel; to nam dokazuje notica, ki je izšla 5. septembra 1840. leta v »Allgemcine Theaterzeitung« (štev. 214). o izvajanju neke njegove skladbe v Pragi. Poročilo je obsežnejše in prinašamo iz njega le važne podatke:
(32) Das K i nd erf r eu nd"sche Musikinstitut in Prag hai seine offentliche Priifung am 16. und 17. VIII. bei einem grosscn Andrange des Publikums. velehes fiir dasselbe ein vvahrhaftes Intercsse zeigt, abgehalten.
Kasneje:
Bei dieser Gelegenheit muss eine vorgetragene Piepe fiir 2 Claviere erwahnt verden. welche der Wiener Compo-siteuT Herr Micheuz fiir dieses Institut gcschricben hat, und die sclir beifallig aufgenommen vvurde.
48
Iz tega izvemo, da je glasbena šola praškega instituta naročila pri našem Mihevcu skladbo za dva klavirja, ki je bila ob sklepnih produkcijah te šole z uspehom izvedena. Seveda ne smemo prezreti, du je bil list »Allgemeine Tliea-icrzeifung« nekakšno glasilo Mihevca. bodisi da je sam oglašal in se oglašal v njem. ali pa da je imel v tem uredništvu nekaj prijateljev, ki so beležili njegove uspehe in publikacije: vsekakor pomenja prodor v Prago lep uspeh, ki je moral na našega skladatelja bodrilno vplivati. Res ga vidimo marljivega pri konvponirunju in izdajanju vedno novih skladb istega žanra, kakor javlja »Allgemeine Theater-zeitung« od 8. maja 1840 (štev. 111):
(33) Von Gtorg Micheuz sind als 1. Hcft eines perio-disehen Wcrkes unter dem Titel »Bijou theatral « Variationen ii b e r die b e 1 i e b t c R t) m a n z c der S i g r a G a b u s s i18 » D o r m i, d o r m i bel b a m b i n o « er-schienen. vvelehe wir allen Clavicrspielern um so mehr emp-felilcn zu diirfen glauben. als sie nicht nur in einem brillan-ten Stvle componirt. sondern auch keineswegs mit Sclnvie-rigkeiten iiberladen sind. Der Verfasser liess sie auf eigene Kosten auflegcn und beslimmte den Ertrag der crsten 100 Exemplare den Abgebrannten in Ganserndorf. Man kann Exemplare bei Mechetti, Diabclli und anderen Kunst-handlern beziehen. —
Ta objava je zelo poučna v več pogledih. Najprej v kompozicijskem: Mihevec je neutrudljivo in neuplašljivo nadaljeval v započetem slogu poljudnih, cenenih fantazij, poipurijev in variacij na takratne operne uspehe. Tokrat je bila romanca, ki jo jc pela pevka Sigra Gabussi. Priljubljenost te neznatne romance je spodbodla našega komponista, da ji je privoščil serijo variacij, ki so »ne le briljantne. temveč tudi niso preobložene s težkočaini«, kakor je razvidno iz oglasa. S takšnim postopkom je skušal skladatelj pridobiti občinstvo; zlagal jc kompozicije, ki so bile sicer navidezno virtuozne, a so bile v bistvu dokaj lahko izvedljive; takšna je bila vsa plehkejša salonska
"Sigra Gabussi, znana pevka, hči pevca in skladatelja Vincenca Gabussija (okrog 1840).
4 Jurij Mihcrcc
49
glasba v sredini 19. stoletja. Pa še nekaj se nam razodene p}i tem oglasu, to pa z ekonomske plati: skladatelj je svoje edicije finansiral sam: bil je torej nekakšen .samozaložnik, ki je tiskane izvode svojih skladb oddajal v komisijsko prodajo trgovinam z muzikalijami. Tokrat je celo skušal biti pri tem filuntrop: Ganserndorf je majhen kraj. severovzhodno od Dunaja, ki je bil — tako vsaj sklepamo iz ogJa-sa — prizadet od požara. Pogorelcem je Mihevec namenil izkupiček prvih sto izvodov svoje najnovejše kompozicije, kar pomeni vsekakor človekoljubno akcijo, o kateri pa ne vemo, koliko donosna je bila tako za pogorelce kakor zanj. Še tretje izvemo iz notice: odkup njegovih skladb je moral biti dokaj zadovoljiv, kajti le tako si je mogoče razlagati gornjo širokosrčnost pri prodaji prvih sto izvodov. Skladatelj je moral pri naslednjih izvodili izravnati račun izgube in dobička s to skladbo, drugače se mu izdanjc gotovo lic bi bilo izplačalo. Kaže torej, da je šla prodaja njegovih sprotnih del v stotine izvodov, kar je vsekakor lep uspeh.
\ naslednjih letih so njegove objave redkejše. Niti se ne javljajo nove skladbe niti nastopi niti edicije. Pol desetletja je minilo, ne da bi imeli o njem kaj nadrobnejših vesti. Prvi vpogled v njegovo življenje nam daje pismo, ki ga je pisal svoji materi bržkone okrog ali točno 15. marca 1846 in je bilo z datumom 25. marca 1846 objavljeno v dnevniku »Jutro«. To pa je bržkone pomota, ker nosi oddajni poštni pečat Dunaja datum 16. marec, pečat prihoda v Ljubljani pa 19. marec. »Jutro« ga je priobčilo 8. maja 1927 in glasi se (v prevodu, original je bil najbrž nemški):
I.juba mati I
Da že davno nisem pisal, so krivi razni vzroki: deloma žalitve v mojih podjetjih, poslednje poletje pa sem bil vedno bolan. Moje okoliščine so se poslabšale in tako sem izgubil ves pogum. Sedaj sem že pol leta zdrav, ne gre pa mi po želji. Najbrž se bom spet preselil na Ogrsko, tam vsaj ne bom imel več skrbi. Rad bi potoval na Angleško ali v Francijo, toda premalo imam denarja. Če bi bil Oger. bi kmalu našel podporo, toda naši Kranjci nimajo časti v sebi, sicer bi kaj imel od svoje domovine. Kako vam gre. ljuba mati?
50
Vli je Toni" zadovoljna v svojem stanu? Kaj delata Ivan20 iti Frane31? Ali je ta že avanziral?
Sedaj imam v delu reč skladb.
Pozdravljam vse, ki se me radi spominjajo.
Poljublja Vas in vse ostale prisrčno Vaš odkritosrčni sin Jurij Micheuz.
Wien, 25. marca 1846. Bauernmarkt, Bellegard (Hof) 3. 5 stopnišče, 4 nadstropje.
Kakor kaže. se je Mihevec sam zmotil v datumu, oziroma je napravil pismeno pogreško, ki je bila nato pri priobčitvi na slepo povzeta. Vsebinsko nam odkriva pismo depresijo, katere skladatelj sam noče globlje razodeti. Verjetno mu je začela trda presti in je že mislil na od selitev, le dc. se še ni bil odločil, kam naj se obrne. Mikalo ga je na Ogrsko, kjer je nekoč preživel nekaj zadovoljivih let: še bolj ga je vleklo na zahod, kjer so se mu odpirale nove možnosti delovanja. Vsekakor se je spominjal svojcev, zlasti matere, s katero ga je vezala globoka in neporušljiva vez: zanimal pa se je tudi za sestro in oba brata, o katerih oči-vidno že dlje ni imel sporočil.
Se nekaj pripomb v pogledu pisma samega. Original je izginil; baje je bil nekoč v posesti skladatelja Emila Adamiča", ki pa mi je zatrjeval, da ga je dal nekemu interesentu, čigar imena se ni več spomnil. Ker pisma do danes ni bilo mogoče izslediti, je bolje, da ga štejemo za izgubljeno. Prevod je »Jutrov«; ni pa gotovo, da je bil ori-ganal nemški, kajti »Jutro« tega ne omenja izrecno. Ker jc verjetno improviziran, to se pravi, ni dobeseden, sem ga mestoma ugladil in smiselno dopolnil, kajti izrazi v »Jutro-vcmc prevodu so okorni in deloma težko razumljivi. Bilo bi zanimivo najti izvirnik, čeprav seveda iz njega ne bi mogli razbrati kaj več ko nudi prevod.
Mihevčeva kritika »kranjskih« razmer je gotovo utemeljena: kakor njemu, se je zgodilo tudi mnogim pred njim
" Sestra Antonija (16. II. 1810—28. III. 1891)
50 Brat Ivan (27. VIII. 1807— ?)
21 Brat Franc (11. IX. 1802—27. XII. 1864)
"Emil Adamič (25. XII. 1877 — Dobrava pri Ljubljani — 6. XII. 1936 — Ljubljana), eden najplodovitejših in najpomembnejših slovenskih skladateljev.
ir
51
in premnogim za njim. Iz pisnm razvidimo, da so Mihcvca razni neuspehi »v podjetjih« (kar pomenja bržkone muzi-kalno področje sploh) slednjič privedli do spoznanja in odločitve, da se preseli drugam.
V tem smislu je že dlje skušal navezati stike v inozemstvu. 2e poprej smo omenili, da je imel odnose do francoskih založb, ki so njegova salonska dela rade ponatisko-vale. Francoski glasbeni tednik »Le Menestrel« (ki izhaja še dandanes) je že 19. oktobra 1845. leta (v številki (>09) prinesel oglas založnika Troupenas & Cie (Pariš. 40. Rue Vivienne, kjer je še danes sedež te revije), ki napoveduje izdajo skladbe: Micheuz. op. 69. R e v e r i e d ' A m o u r. Enak oglas jc izšel v naslednji (610.) številki revije dne 26. X. Treba pa je omeniti, da to ni bila prva Mihevčeva skladba, izdana v Parizu; že od leta 1843 dalje najdemo njegovo ime v katalogih pariških založnikov, le da z izdajo niso bili hkrati priobčeni oglasi. Tako datira Mihevčev odnos do Pariza že morda vso dobo od leta 1840 naprej. Težko pa je določiti dan selitve, kajti nikjer o teih ne najdemo nobene objave ali dokumenta. Moral je biti to dan velikega preloma zanj; pripravljal se je nanj že dlje. Prvo resnično potrdilo pa bo domnevno oglas založnika Troupe-nasa v »Menestrelu« dne 18. oktobra 1846 (številka 265):
(34) C. Micheuz, compositeur-pianiste de merite, vient mettre en vente chez 1'čditeur Troupenas, de grandes variations de bravontre sur Norma, le chef-d'oeuvre de Bellini. —
Iz te skromne notice sklepamo, da se je Mihevec v poletju leta 1846 dokončno preselil v Pariz in s tem načel tretje ter poslednje obdobje svojega dokaj burnega življenja daleč od domovine.
* * *
Videli smo, da se je Mihevec leta 1836 dokončno preselil na Dunaj in pretrgal stike z Ljubljano; deset let kasneje ga najdemo v Parizu, kjer vnovič preseka vse vezi s svojo prvo in drugo domovino. Tedaj je bil star 40 let; nadaljnjih 35 let je preživel v Franciji, še dlje od svojega rodnega mesta in še bolj odtujen. Od tega dne ga veže le še spomin na domovino: včasih se oglasi v njem domotožje. ki ga izrazi s primernim posvetilom. V bistvu pa se vedno
52
bolj odtujuje vsemu, kar mu je bilo dotlej domače Ln se povsem prilagodi novemu okolju. To kaže na posebno Mi-hevčevo kozinopolitsko usposobljenost, ki mu je omogočila, da se je vživel v vsakršne razmere in prav povsod. Kakor zelo je ia lastnost zavidljiva, tako močno pa je tudi zapeljiva. saj slednjič najdemo našega skladatelja ginevati na tujih tleh, popolnoma odrezanega «1 domovine in brez vsakršne osebne, pa tudi umetniške povezave z njo. Prav gotovo ne moremo reči, da bi se mu bilo doma godilo bolje; preveč imamo v zgodovini naših umetnosti svarečih primerov. Vsekakor pa je nesporno dejstvo, da si je s prostovoljnim umikom v tujino sam izpodrezal stike z domovino in si tako onemogočil vplivanje na tok glasbenih dogodkov pri nas. Ne moremo presoditi, koliko je bilo to usodno ali sploh pomembno za razvoj naše glasbe: reči pa sinemo, da je bilo škoda izgubiti nadarjenega rojaka, ki je --morda nekoliko samovoljno in premalo zgledno — vendarle prispeval iz sebe k razvoju glasbe sploh in bi morda v ugodnejših okoliščinah lahko bodreče vplival na rast naše glasbene kulture v času. ki je je največ potreboval.
»Le Menestrcl« je že 1. novembra 1846. leta (v številki 264) napovedal novo Mihevčevo delo:
(35) L a Joie, tel est le titre d'une hongroise originale du ballet le Roi des Fees de Micheuz, et variee par 1'auteur lui-memc. —
Tu imamo opraviti s skladbo, ki je prvotno bila drugi del serije » Q u a t r e Hongroises originales e* caracteristiques«, opus 50, o katerem smo govorili na svojem mestu. Vse kaže. da je štel avtor sam ta opus med svoja najbolj uspela dela. kajti vedno znova ga najdemo v objavah in edicijah (glej bibliografijo!). Verjetno je bila ta skladba tudi del scenične glasbe (ali spevoigre?) »Vilinski kralj«, o 'kateri pa sicer ne vemo prav nič. Morda je istovetna s »Vilinskim detetom« (das Feenkind) iz leta 1828, morda pa je bilo novo, medtem izgubljeno delo. Povezanost z Avstrijo izpoveduje posvetilo na notranji strani ovitka: »donne a Kaschau au profit des pauvres«. To kaže. da je bilo delo izvajano (od avtorja samega?) v mestu Ko-šice in v korist tamkajšnjih ubožnih: iz tega sicer ne sledi, da je delo povzeto iz baletne glasbe k »Vilinskemu detetu«.
53
pat- pa dopušča domnevo, da gre za starejši, na novo izdani opus. kajti skladba sama je ista kakor druga v zgoraj citirani zbirki.
V naslednji številki (265) iste revije najdemo (8 novembra 1846) oglas:
(56) Encore une nouvelle oeuvre de M. Micheuz. sur Romeo et Juliette. variations brillantes a qnatre mains. chcz les ediieurs Bonoldi. boulevard des Italiens. —
Tu gre za variacije na Bellinijevo opero, ki so jo prav takrat dajali v Parizu z znatnim uspehom. Pogostnost, ki jo opažamo v objavah novih Mihevčevih skladb, kaže na to, da se je skladatelj dobro pripravil na zavzetje Pariza z naskokom. Moral je poleg živahne založniške dejavnosti razvijati tudi obsežno pedagoško: imenik njegovih učencev (njihova imena srečavamo najpogosteje na platnicah njegovih skladb s primernimi posvetili) zajema mnogo članov takratne pariške aristokracije in visoke buržoazije. Prav tam še vedno naletimo na starega ogrskega prijatelja in pokrovitelja. grofa Franca Berenvija: tako rekoč za petami mu sledi drugi Mihevčev mecen, Kolo m a n D e s -s e w f f y z vso rodbino. Novi so francoski prijatelji in zaščitniki: baronica Hortense Duboisee de R i c q u e -bo ur g, princesa Metternich. baronica Leontie Gay de Vernon, baronica William de K e a i i n g (verjetno soproga angleškega veleposlanika) in kot najvažnejša in najvztrajnejša vez grofica Vaucouleurs de L a n j a m c t, .ki mu je ostala zvesta do njegove smrti.
Vse kaže, da se je Mihevec sprva prav dobro vživel v novo okolje. Ne mine mesec, da ne bi našli novih oglasov s področja njegove kompozicijske dejavnosti. Ponajveč seveda gre za poljudne fantazije, variacije, potpurije, ma-zurke, sanjarije in druge salonske drobnarije, ki so v dobi drugega cesarstva napolnjevale pariške salone kot središča umetnostnega shajanja. Večina Mihevčevih skladb je izšla pri znanih pariških založnikih; mnogo pa jih je založil sam. Na ovitku del iz samozaložbe izvemo tudi za njegov takratni pariški naslov: 7, Rue St. Nicolas d'Antin. Prav tam je stanoval naš skladatelj, ko ga je slučajno posetil rojak dr. Jernej Zupane, o katerem pripoveduje dr. Man-tuani. Navedba, da je ta obisk staviti v leto 1849, jc naj-
54
brž zmotna, kajti dr. Zupane je bil v Parizu septembra leta 1846, torej v času, ko se je Mihevec verjetno komaj preselil v Pariz. Najbrž je bilo navedeno stanovanje prvo. ki pa jc imel naš rojak v tem mestu.
Leta 1847 najdemo samo en oglas v »Mčncsirelu«, in to 14. julija (številka 299), za Mihevčcvo dvoročno priredbo-tria iz Rossinijeve" opere ->Robert Bruce«. To delo je bilo prvič izvajano v "Veliki operi 23. decembra 1846 ter je imelo skozi vso sezijo 1846-47 mnogo uspeha. Tudi Mihevec se je pridružil občudovalcem in priredil eno najuspelejših 'očk opere za domačo uporabo. O njegovem siceršnjem delovanju v teh letih ne izvemo nič pomembnega; javno ni nastopal: omejeval se je na poučevanje klavirja in izdajanj? novih del. V didaktičnem pogledu razodeva beležka v listu »Rcvue et Gazette musicale dc Pariš« od 23. de-cembra 1849. da je bil Mihevec vsaj nekaj časa učitelj za klavir na šoli pianista van Nuffela, uglednega pedagoga. Ta objava (v številki 51) se glasi:
(37) Pour la rčouverture du cours de piano de M. Van Nuffel, M. G. Micheuz vient darrauger la grande fantaisie de Thalberg sur Robert le D i a b 1 e" pour trois pianos a douze mains.
Van Nuffel je slovel kot pianist in vzgojiielj; z Mi-hevcem ga jc vezalo trajnejše prijateljstvo, ako smemo tako sklepati iz dejstva, da je sam aranžiral nekaj Mihevčcvih priredb, tako na primer fantazijo iz Webrove2S opere rOberon« in iz D o n i z e 11 i j e ve »Don Pascjuale«. Šlo je tedaj za priredbe priredb, torej za druge priredbe; tako jc bila takrat priljubljena zvrst raznovrstnega prirejanja
'"Gioacchino Antonio Rossini (29. II. 1792 — Pe-saro [Italija] — 13. XI. 1868 — Ruelle pri Parizu), znamenit operni skladatelj (Tancredi, II barbiere di Siviglia, La Cencrentola, La gazza ladra, Semiramide, Guillaume Teli, Robert Bruce).
G i a c o m o Meyerbeer (Jakob Liebmann Beer) (5. IX. 1791 — Berlin — 2. V. 1864 — Pariš), zelo plodovit in uspešen operni skladatelj (Robert le Diable, Les Huguenots, L'Africaine, Le Prophete).
n Carl M ari a F r i e d r i c h Ernst von Weber (18. XII. 1786 — Eutin [Oldenburg], Nemčija, — 5. VI. 1826 — London), eden največjih skladateljev glasbene romantike, avtor mnogih oper (Carostrelec, Euryanthe, Oberon) in komorno glasbe.
55
in obravnavanja najbolj zavzctnih opernih melodij, da so skladatelji oziroma prireditelji oddajali prve priredbe v ponovno prirejanje. Iz posvetil, ki redoma spremljajo vsako edicijo, smemo povzeti, da je bil Mihevec v osebnih stikih z znamenitim pianistom Thalbergom. kakor tudi z mnogimi drugimi glasbenimi prvaki takratnega Pariza. Glasbeno življenje v tej metropoli je bilo izredno ruzgibano: operne novitete so se kur vrstile na odrih Velike in Komične opere, koncerti so si nagosto sledili skozi vse dni tedna, pevke in pevci so napolnjevali dvorane in glave, skratka, bila je doba velikih vokalnih in instrumentalnih podvigov in zlasti odrska glasba je zaživela v dotlej neslutenem razmah u. Publiko so navduševali klavirski virtuozi vseli narodov: Lis z t20, Chopin", Thalberg, Kalk-b r e n n e r"8. H e r z2". H ii 111 e n3", P r u d e n t31, C r u -111 e r32, L e 111 o i 11 e33, B e r t i n i34, vse to so zveneča itne-
s" F ran z Liszt (22. X. 1811 — Raiding [Oedenburg], Madžarska — 31. VII. 1888 — Bayreuth, Bavarska), pianist in komponist največjega formata.
37 Fredčric Frangois Chopin (22. II. 1810 — 2ela-zowa Wola [Warszawa], Poljska — 17. X. 1849 — Pariš), nesporno prvi in najpomembnejši slovanski skladatelj za klavir ter pianist.
ssFriedrich Wilhelm Michael Kalkbrenner (1788 — Kasscl-Berlin, Nemčija — 10. VI. 1849 — Enghien les Bains — Pariš), slaven pianist in avtor številnih klavirskih skladb.
" H e n r i H e r z (6. I. 1803 — Dunaj — 5. I. 1855 — Pariš), znamenit pianist in avtor številnih klavirskih del.
3" F r a n z H u n t e n (26. XII. 1793 — Koblenz, Nemčija — 22. II. 1878 — Koblenz), slaven klavirski pedagog in skladatelj številnih modnih klavirskih skladb.
31 Emile Benni Prudent (3. II. 1817 — Angouleme. Francija — 14. V. 1863 — Pariš), ugleden klavirski pedagog in skladatelj boljše salonske glasbe.
Johann Baptist Cramer (24. II. 1771 — Mannheim. Nemčija — 16. IV. 1838 — London), eden največjih klavirskih učiteljev, pianist, avtor mnogih klavirsko-pedagoških del in tedaj priljubljenih klavirskih ter komornih skladb.
33 H e n r i Lemoine (21. X. 1788 — Pariš — 18. V. 1854 — Pariš), znan klavirski pedagog in avtor mnogih, še danes uporabljanih etud.
K H e n r i B e r t i n i (z vzdevkom »le jeune« — za razliko od starejšega brata Benoit Augusta) (28. X. 1798 — London — 1. X. 1876 — Meylan pri Grenoblu, Francija), pianist, avtor mnogih etud in drugih klavirskih skladb.
56
na. ki jih poznamo še danes, četudi nekatera od njih samo še blede na ovitkih šolskih etud; v komponiranju oper so se medsebojno nadkriljevali Auber", Meverbeer, Hossini, Donizetti, Bell i ni, Halevv", Tho-lii a s37, Boieldieu, in tudi že tedaj še mludi Verd i38: poleg teh so blestela danes že popolnoma pozabljena imena: O n s 1 o w", L i t o 1 f f4", Musard41, G o r i a43 in druga: torej dovolj priložnosti za prilagodljivega prireditelja prijaznih. poljudnih in ne prctežavnih meditacij o preprostih in zlahka umljivih melodijah operne zvrsti, ki ni težila k lioglabljunjii. temveč se je zadovoljevala s kratkim, prodornim uspehom pri površnem, zabave iščočem občinstvu. Tudi takratna salonska glasba je štela pomembne mojstro-
35 D a n i e 1 F r a n g o i s E s prit Auber (29. I. 1782 — Caen, Normandija — 12 V. 1871 — Pariš), eden najznamenitejših francoskih opernih skladateljev (Le magon, La Muette de Portici, Fra Diavolo. Marco Spada), avtor mnogih baletov, pa tudi del s področja komorne glasbe.
38 J a c q u e s Fromental Elie Halevv (27. V. 1799 — Pariš — 17. III. 1862 — Niče) slaven francoski operni skladatelj (Ludovic, La Juive — 2idinja, L'Eclair), ki je deloval tudi na drugih kompozicijskih področjih in velja kot avtor Cherubinijeve knjige o kontrapunktu.
37 Charles Louis Ambroise Thomas (5. VIII. 1811 — Metz 12. II. 189S — Pariš), pomemben francoski operni skladatelj (Caid, Raymond, Mignon, Hamlet), pa tudi avtor kantat, maš in komorne glasbe.
»" Giuseppe Verdi (10. X. 1813 — Roncole, [Parma] — 27. I. 1901 — Milano), najplodovitejši in najuspešnejši italijanski operni skladatelj (Rigoletto, II Trovatore, La Traviata, Un ballo in masehera, Aida, Otello, Falstaff), ki se je uveljavil tudi na drugih glasbenih področjih.
3,1 Georges Onslow (27. VII. 1784 — Clermont-Ferrand. Francija — 3. X. 1852 — Clermont-Ferrand), avtor oper in številnih del za komorno zasedbo.
4,1 H e n r y Charles Litolff (6. II. 1818 — London — 6. VIII. 1891 — Pariš), pianist, dirigent, skladatelj, založnik.
41 P h i 1 i p p e Musard (1792 — Pariš? — 31. III. 1859 —
Auteuil [Pariš]), -kralj četvorke«, svoje dni nadvse priljubljen skladatelj lahke, plesne glasbe.
43 Alexandre Edouard Goria (21. I. 1823 — Pariš — 6. VII. 1860 — Pariš), avtor plehkih, a privlačnih salonskih klavirskih komadov.
57
valcc. kot so bili B u r g m U11 e r43. D u v e r n o v41, R o s e I -len", Ledu c40, Labitzky4T. Batta". Puget4". Orisa r"". Vogel" i. dr. Med njimi si je kot novinec dovolj uspešno utiral pot naš Mihevec, kajti više ni segalo njegovo stremljenje. Na tej ravni mu je bil zagotovljen določen, četudi lc enodnevni uspeh: skladatelji z višjimi stremljenji so bili širši množici klavirskega občinstva le malo znani. Veliko večino povprečnih klavirskih igralcev — semkaj je šteti ne le šolarje, temveč tudi celo vrsto dobro izobraženih ljubiteljev glasbe — so plašile visoke zahteve Chopina. Liszta in drugih koncertnih veličin: zato so se raje zadovoljevali z odsevi, ki so po svoji plati skrbeli za dotok poljudnih, nezahtevnih, le na videz briljantnih izvlečkov in parafraz. Mimogrede naj bo dovoljeno opozoriti na dejstvo, da je ta vrsta posrednikov ined »visoko« glasbo in povprečnim ljubiteljem glasbe dandanes popolnomu izumrla. Čeprav njen pomen ni posebno cenjen, jc s tem vendarle nastala občutna vrzel med ustvarjalcem in dojemal-
° Johann Friedrich Franz Burgmiiller (180S — Regensburg. Nemčija — 13. II. 1974 — Beaulieu. S. & O., Francija), svoje dni priljubljen skladatelj površne klavirske glasbe, tudi avtor etud za mladino.
4,1 Henri Louis Charles Duvernoy (16. XI. 1820 — Pariš — ? I. 1906 — Pariš), priljubljen avtor lahke klavirske glasbe.
45 Henri Rosellen (13. X. 1811 — Pariš — 18. III. 1876 — Pariš), pianist in avtor številnih klavirskih skladb lažjega žanra.
•"Alphonse Leduc (9. III. 1804 — Nantes, Francija — 17. VI. 1868 — Pariš), virtuoz na fagot, flavto, kitaro in pianist, avtor brezštevilnih drobnih klavirskih skladb in založnik.
17 Josef La bi t zky (4. VII. 1802 — Schonefeld pri Chebu na Češkem — 18. VIII. 1881 — Karlovj- Var.v, CSR), komponist plesne glasbe.
48 Alcxandro B a 11 a (9. VII. 1816 — Maastricht, Nizozemska — 8. X. 1902 — Versailles. Francija) znamenit violončelist in avtor številnih skladb za svoj instrument.
4" Loisa Puget (?), skladateljica iz srede minulega stoletja, žena pesnika in avtorica premnogih, svoje čase zelo priljubljenih romanc.
30 Albert Grisar (26. XII. 1808 — Anvers, Belgija — 15. VI. 1869 — Asnieres pri Parizu), avtor slovitih komičnih oper ter številnih svoje dni zelo priljubljenih romanc.
61 Charles Louis Adolphe Vogel (17. V. 1808 — Lille, Francija — ? IX. 1892 — Pariš), avtor številnih uspelih oper in modni skladatelj.
58
c-ein. Le-ta nima več direktnega stika s tvorcem; to ga po eni strani oncsposablja za neposredno dojemanje novih dogajanj v glasbi, po drugi pa zavaja na plehko pot banalnih plesnih popevk, s katerimi hočeš — nočeš maši občutno zev. škoda jc obojestranska: ustvarjalci se vedno bolj odtujujejo občinstvu, io pa zanašajo modne struje v plitvine brezosebne in brezvsebinske trivialnosti. V Mihevčevih časih ta kontrast ni bil iako občuten; velika večina najresnejših skladateljev (da imenujemo le glasbena orjaka Chopina in I.iszta poleg neštete vrste drugih) je iskala neposredno zvezo / dovzetnim odjemalcem in je skušala storiti vse za popularizacijo svoje umetnosti. Zato tudi Mihevčeve priredbe dnevnih muzikalnih novosti, povzete s koncertnega ali opernega odra. ne pomenjajo popolne poplitvitve tehtne umetnosti, temveč bolj njeno posplošitev; v tem smislu je bilo torej njegovo delo hvale vredno in zaslužno, čeprav danes manj veljavno in upoštevano. Vloga tako imenovane salonske glasbe je bila vsekakor dvolična: po eni strani je prav gotovo povzročala znatno plehčanje okusa, po drugi pa je posredovala višje vrednote umetnosti povprečnemu spre-jemalcu — in to je bilo vsekakor v obojestransko korist. Zato je ne smemo obsojati z naglimi in cenenimi izreki, temveč moramo dodobra proučiti razmere in pretehtaii veljavo in cenenost ter šele potlej izreči mnenje.
Krnta konkurenca jc prisiljevala našega Mihevca. da se je na novi posel vrgel z vnemo, ki je Irila vredna višjega cilja. Nenehno teče vir njegove ustvarjalnosti, ki je v bistvu pravzaprav že poustvarjanje. Salonska glasba je imela to osnovno hibo. da je bila namenjena potrebam trenutnega tržišča: zato jo je bilo treba dan za dnem obnavljati. V tej malce neresni tekmi Mihevec ni hotel — in iz prestižnih ter golih življenjskih vzrokov tudi ni smel — zaostajati. Zato vidimo, kako skoraj dnevno meče na trg nove produkte istovrstne kvalitete; fantazije podajajo roke parafra-zam, le-te poipurijem in priredbam, vmes pa zablesti osamljena originalna skladba, ki bi bila morda lahko zametek samostojnega ustvarjanja, a se kar takoj utopi v veletoku »dobro idočega« dnevnega blaga. Mihevčeva iznajdljivosi v prirejanju skladb drugih avtorjev je kar omamijiva: mrzlično preskakuje z ene opere na drugo, prireja izvlečke,
59
posamezne točke, pa tudi cele simfonije, danes za klavir, jutri za četvero, šestero, osmero rok in tudi zu več klavirjev, za klavir in harmonij, glas in klavir in kukor koli — po želji in potrebi. V spisku njegovih del najdemo slavna imena, kot so: Haydn, Beethoven, Mozart, Schubert, W e b e r, Mendelssohn" in Bocclie-rini53: z njimi v isti vrsti niz opernih skladateljev: A d a m54, Auber, Bellini, Boieldieu, Do nize t ti, Meyerbeer, Rossini, Verdi; poleg pa še vrsto že po pravici popolnoma pozabljenih imen: Batt-m a n n55, Coedes86, Danbe", — komu more še koristiti nadaljnje naštevanje? Naravnost osupljiva je plodnost našega Mihevca v prirejanju tovrstnih arij, komadov, točk in kakor bi pač že mogli poimenovati posamezne odlomke iz ohlapno strnjenih del pretežne večine zgoraj naštetih avtorjev. Mnoštvo teh priredb opravičujeta dve okol-nosti: prva je sorazmerna neproblematičnost predlog, ki dovoljujejo svobodno obdelavo brez globljih posežkov v strukturo in izraz skladbe, druga pa je velika Mihevčeva točnost, ki bi jo smeli označiti skoraj kot virtuoznost. \ sintezi teh dveh karakterističnih potez je obsežena plodnost kot posledica nekega lahkotnega, igrivega odnosa do glasbe sploh; le-ta pa je bil značilen za Mihevčevo specifično mu-zikalnost. ki ni trpelu na problemih in se ni ustavljala ob svarilih.
■',sFelix Jakob Ludwig Mendelssohn-Bart-holdy (3. II. 1809 — Hamburg — 4. XI. 1847 — Leipzig), eden najpomembnejših skladateljev romantične dobe.
M L u i g i Boccherini (19. II. 1743 — Lucca, Italija — 28. V. 1805 — Madrid), odličen violončelist in avtor številnih skladb za svoj instrument, kakor tudi za komorno zasedbo.
"'* Adolphe Charles Adam (24. VII. 1803 — Pariš — 3. V. 1856 — Pariš), slaven komponist oper (Le Postillon de Lo-njumeau) in baletov.
rB J acques Louis Battmann (25. VIII. 1818 — Maas-munster, Alzacija — 7. VII. 1886 — Dijon, Francija), organist, kom-pionist številnih skladb za orgle, harmonij, klavir in teoretik.
A u g u s t e Coedes, je bil glasbeni šepetalec v pariški Veliki operi, hkrati skladatelj številnih operet in dnevnih popevk, ki so bile nekoč silno priljubljene.
57 J u 1 c s Dan be (16. XI. 1840 — Caen, Francija — 10. XI. 1905 — Vichy, Francija), violinist in dirigent, avtor številnih skladb za svoj instrument.
60
V tej dejavnosti je živel Mihevec v Parizu, ne da bi se podajal v javnost kot .pianist (dunajske izkušnje so ga. kakor vse kaže. vendarle izučile). Svoje delo je omejeval na komponiranje, ki je polagoma povsem utonilo v prirejanju kompozicij drugih tvorcev, in na poučevanje klavirja. Okrog njega se je strnil krog dobrih prijateljev, naklonje-
Mennecy v Franciji
nih mecenov in »salonskih levov«, med katerimi je — sodimo po posvetilih v skladbah — vsaj nekaj časa sam blestel. Dom grofice de Vaucouleurs mu je bil vedno odprt; če so informacije zanesljive, je bil tam domači glasbeni učitelj. Svoje pariško stanovanje je pogostoma menjal; vzrokov za to nestalnost ni bilo mogoče dognati. Stalnejši je bil v izbiri poletnega domovanja; skoraj redoma ga najdemo na gradu Villeroy blizu mesta Mennecy, kamor je hodila letovat družina de Vaucouleurs. Menim, da je trditev dr. Man-tuanija, po kateri naj bi se bil Mihevec preseli'! že leta 1878 dokončno v Mennecv, neopravičena; kajti v tem malem, provincialnem mestecu ne bi imel kaj iskati in tamkajšnji njegovi znanci (ki sem jih izsledil še leta 1940) niso o tem nič vedeli. Domnevam, da je dr. Mantuanija, ki je to
61
vest objavil v »Novi inuziki«, zavedlo dejstvo, da je Mihevec umrl v tem kraju: toda do smrti je bilo še daleč ob času, ko vidimo našega skladatelja tako rekoč na višku ivornosti in dejavnosti v Parizu.	-
V materialnem pogledu je moralo biti Mihevčevo življenje v Parizu precej zadovoljivo. Dohodki so dotekali iž prodaje muzikalij in iz honorarjev za pouk. Vidno so se poslabšali med nemško-francosko vojno (1870-71). Takrat jc iz obleganega Pariza pisal v Ljubljano bratu Ivanu in se bridko pritožil nad usodo, ki je zadela Francijo in z njo njega. Ponudil se mu je, da bo prišel domov vzgajat njegove otroke, jih učit klavirja in francoščine, pod pogojeni, da mu omogoči vrnitev v Ljubljano. Bil je to njegov poslednji poziv domovini, ki pa je ostal brez odziva. Nekoliko nezaupljivi brat grčavega značaja se jc bal, tla si nakoplje na stara pleča razvajenega jedca in raje ni odgovoril na pismo, ko da bi se bil zarekel. Po tem neuspelem poskusu se Mihevec ni več oglasil: bil je do kraja razočaran in sklenil je ostati tam. kamor ga je usoda odrinila. Težko obdobje vojne je preživljal in njenih še težjih posledic se je otepal, kakor je pač šlo: pri tem se jc opiral na naklonjenost grofice de Vaucouleurs. ki ga do kraja ni zapustila.
Iz njenih pisem izvemo tudi za njegova .poslednja leta. Naslavljala jih je redoma na njegovega nečaka Ivana, .sina brata Ivana v Ljubljani. Prvo pismo, dolgo šest drobno popisanih strani, je bilo oddano v Parizu 7. junija 1882. leta. V njem sporoča grofica, da pozna že 35 let Mihevca in ji je težko gledati njegovo naraščajoče propadanje. Pritožuje se, da se že leta dolgo noben njegovih sorodnikov ne zmeni zanj in je ostal navezan zgolj na njeno podporo ter na milodare prijateljev. Nato podrobno opisuje njegovo usodno želodčno bolezen; sporoča, da je bil njen oče voljan, izplačevati mu 2000 frankov letno poleg obleke, obutve, kurjave in prehrane, če bi poučeval njegovo tlečo, in to po pol tedna skozi vse leto, da pa je Mihevec to ugodno ponudbo odbil, češ da bi mu stalno bivanje na gradu Villeroy onemogočalo delovanje v Parizu, s katerim je očividino še vedno računal. Dalje sporoča grofica, kako je šla k avstrijskemu poslaniku prosit zanj podpore: toda od te strani ni bilo
62
odziva; nas to ne more presenečati, pač pa kaže, da je njo i/nenadilo. Sledi topel in iskren poziv nečaku, da se vendar oglasi in ne zapusti strica, ki jc na stara leta zašel v težave. Oa bi mu odziv čim bolj olajšala, se zataji in mu uapiše nemški stavek z gotskimi črkami:
(38)	Ja. mein Herr. seien Sie so giitig und wenn Sie iranzosiseh nicht verstehen, sagen Sie es mir und sogleich will ich lliiien auf cleutsch schreiben. Antvvorten Sie mir in dieser Sprache, wenn Sie es lieber haben. —
Bolj sc francoska plemkinja po hudih letih poraza, ki so ga zadali Franciji Nemci, res ni mogla ponižati. Toda tudi to ni zaleglo, kakor tudi ne zaključek pisma:
(39)	Mr. Micheuz tient a sortir tous les jours pour aller dejcuner au restaurant. 11 se tralne avec difficulte et je redoute qu'un jour il tonibe de faiblesse duns la rue. Aus-sitot rentre a 1'hotel, il se couelie, car il est trop faible pour rester debout. Je benis le ciel. Monsieur, qu'un jour Mr. Micheuz m'avait fait voir une de vos lettres, jeus l idec de copier votre nom sur mon cahier dadresse.
Pripis:
(40)	Avez la bonte. Monsieur, d"excuser mon affreuse ccritiire, j*ai la vue fatiguee. Voudrez-vous bien mc dire si j"ai mis votre adresse correctement?
Kolikor vemo. na to plemenito in ganljivo pismo ni bilo odgovora. Mihevec je bil pač zavrženec. s katerim je bilo bolje ostali v čim večji razdalji; strah, da bi bilo treba na stara leta skrbeti zanj in si s tem nakopati nevšečnosti tja do pogreba, je premagal vsa rodna čustva in nežni nečak se je zavil v molk, čeprav je — ako prav sodimo iz grofičinega pisma — svoje dni naslavljal na slavnega strica neka pisma (le-teh danes ni več najti).
Da grofica na to pismo ni nikoli prejela odgovora, izpričuje njeno naslednje pismo od 12. oktobra 1882. napisano v gradu YiIleroy. Glasi se:
(41)	Monsieur,
Si ma lettre reste eneore sans reponse. je pourrai me dire que j'aurai fait tout ce qu'il etait en mon pouvoir pour ne pas vous laisser ignorer la inort de votre pouvre onclc Mr. Georges Micheuz. J'avais beaucoup d'affecfcion pour lui. Depuis son arrivee cn France, moi, une de ses premieres
63
eleves, je n"ai jamais cesse de moccuper de lui. de Iui pro-c:irer des eleves etc. 11 y a deux aus qu'il tomba malade et depuis lors incapable de gaguer sa vie. Moi et quelques bien rares aniis Cavons fait entrer dans une tnaison de sante. S'race a des sccours obtenus par souscriptions. Cet ete il me demanda de verni r a la c-ainpagne. je I v fit amener et il s'eteignit le l''r Septembre. Pauvre Mr. Micheuz. abuu-donnč de tous. excepte de nous, etrangers a sa famille. qui a von.s considere comme un devoir de le seoourir! II est mort sans ressource aucune, ne laissaut quc quelqucs vieux vetements. une malle. renfermant de la musique. et a Pariš quelques dettes. A quellc chiffre s"elevent elles. je n"en ai aucune klee. Cest peudant qu'il demeurait rue Richelieu 5. ou vous lui adressiez vos lettres que me montrait ce pauvre Mr. Micheuz qu'il est tombe malade. On le transporta dans une maison de sante et il fit vendre ses meubles qui etaient si mauvais quc la conciergc, chargee de ce soin (j'ignorais tout cela. je ne l'ai su qu"apres) non trouva que 30 francs. Ne pouvant me rendre a voir un genie comme etait celui de votre pauvre oncle reposcr inaper<;-u au cimetiere. je fais une nouvelle collecte chez nos amis afin de pouvoir faire quelque chosc sur la tombe. Ce sera tres sijnple. les fonds manquanl. mais ce sera au moins un souvenir. Je ne m'expli-<|uc pas que vous n'ayez pas, Monsieur, repondu au Mairc de mon village pas plus qu'a moi? Si vous desirez que je vous repete tout cela en allemand, faites le moi savoir et je vous repondrai tant bien quc mal dans cette langue. Monsieur, a partir du jour du deces d'une personne en France, on a trois mois: passee cette epoque. si vous in'avez pas fait connattre vos intentions relativement a la succession, le gouvemeur ouvrira la malle du defunt, et s'il n'y a pas de testament, s'emparera des objets. Je voudrais eonnaitre la date exacte de la naissance du pauvre Mr. Micheuz, afin de la faire graver sur son tombeau.
Ich weiss nicht sehr gut deutsch: aber doch genug um Ihnen -in dieser Sprache zu schreiben, wenn Sie es vorzieheu und auch um Ihre deutsche Ant\vor< zu verstehen.
Ich griisse Sie, mein Herr.
f>4
j-lisa v Meimecy-ju, kjer je umrl Jurij Mihevec
moža. njegova nčcnka. se je čutila dolžno, pomagali mu v hudih dneh. Njegovi sorodniki v Ljubljani niso bili tako sentimentalni. Pustili so ga, da je umiral v tujini, pustili so celo njegovo povsem neprizadeto zaščitnico brez odgovora na njena pisma. Življenje in smrt Jurija Mihevca jih nista prizadela. Zato jc vredno, da se pri tem žalostnem in za nas prav tako kot za Mihevčevo sorodstvo neprijetnem dokumentu malce usiavimo.
Iz pisma izvemo, da se je Mihevčeva bolezen, o kateri je bilo že poprej govora, končala z njegovo smrtjo: umrl je J. septembra leta 1882 blizu grada Villeroy. Sporočilo pravi, da jc bil ob smrti zelo ubog: reven po premoženju, še rev-
5 Jurij Mihvvec	55
Pripis: .
(42) Je s u is genee pour eerire par tna vue. J"ai eerit a Monsicur le Bourgmestrc de Slein et il ne repond pus plus que vous. Monsieur. Cest etrange.
lo pismo ni samo sporočilo o Mihcvčcvi smrti; to je huda obtožba naših razmer, našega srca, našega obnašanja nasploh. Tuja oseba, ki jc spoznala Mihevca kot zrelega
nejši po položaju. Nihče se ni zmenil zanj. Pozivi grofice de Vaucouleurs rojakom v domovini so ostali brez odziva. Nekaj tamkajšnjih .prijateljev je zbiralo zanj milodare.
. Uspelo jim je. da so ga začasa spravili v bolnišnico. Vse kaže. da tam ni dalj časa vzdržal: zaželel si je odmor na deželi. Tjakaj ga jc spravila grofica in tamkaj jc tudi izdihnil. Zelo rahel, a tem bolj žgoč je očitek: »Ubogi gospod Mihevec! Zapuščen od vseh. razen od nas. ki smo tuji njegovi rodbini, smo pa le čutili kot svojo dolžnost, du ga podpiramo.« Umrl je — piše grofica dalje — brez vsakršne pomoči (mišljena je pomoč z doma). Zapustil je le nekaj starih oblačil ter kovček z muzikalijami in v Parizu nekaj dolgov. »Kolikšni so. o tem nimam pojma.« pravi grofica. V svojem poslednjem pariškem stanovanju (rue Richelieu številka 5) je obolel. Ob prevozu v bolnišnico so prodali njegovo stanovanjsko opremo: bila je tako revna, da hišnica (ki ji je bila poverjena prodaja) ni iztržila zanjo več ko 30 frankov. Še dlje gre grofičina požrtvovalnost: da ne bi bil Mihevčev grob povsem zapuščen, je hotela z zasebno zbirko sredstev postaviti vsaj zasilni spominski kamen »geniju, kakršen je bil vaš stric« — kakor omenja (ne brez pikrosti) v pismu. Vse kaže. da njen napor ni rodil zaželenega uspeha: kajti Mihevčev grob še danes nima napisa, kaj šele spomenik.
Kar sedaj sledi v pismu, je še mučneje: Župan mesteca Mennecv je smatral za potrebno, da obvesti nečaka pokojnika o-smrti strica in (slovenskega) skladatelja Mihevca; pa tudi ta službeni dokument je ostal brez odgovora. Zato se grofica znova ponudi kot tolmač: kakor ji je bilo bržkone težko, pisati v zasovraženem jeziku zmagovalca, je vendar pripravljena, uporabiti ga, da bi vsaj s tem izvabila kakršen koli odziv iz domačije. Naslanjala se je pri tem tudi na dokaj■ nerazumljivi verjetnostni račun, da Slovenec na nemški poziv morda raje odgovarja ko na kakršnega koli drugega. Toda tudi tu seje uštela: zapuščina je bila bržkone premalo zanimiva in brez pridržka so jo naravni dediči prepustili službenemu postopku, ki ga grofica opisuje. Prav tako se jim ni zdelo vredno, sporočiti ji datum Mihevčevega rojstva; skratka, tudi to pismo je ostalo, kakor prejšnje.
66
brez odziva, in prav tako je bilo z onim, ki ga je grofica naslovila na kamniškega župana. Njena pripomba »c'est ■irange« ni samo pravična, temveč tudi boleča obtožba.
Še nekaj zakl j ličkov iz obeh pisem: Mihe vec je resno obo-;el nekako v svojem 75. letu. Tedaj si ni mogel več služiti -akdanji kruh s poučevanjem in tudi dohodki objavljenih del niso zadostovali za najnujnejše potrebe življenja. Rodbina, ki ga je v glavnem podpirala, je bila grofovska; to staro francosko plemstvo se je sklicevalo na prednika — generala, ki je prvi med vsemi francoskimi vojskovodji podredil posebno četo devici Orleanski, rešiteljici Francije. Posebna veja te zelo široko razpredene družine je imela v lasti grad Villeroy; eden od prednikov je v bližnjem mestecu ustanovil leta 1744 tvornico porcelana, ki je kmalu zaslovela s svojimi izdelki ter priborila meščanom nekaj solidne blaginje. Družina grofov Vaucouleurs de Lanjamet je stalno bivala v Parizu; poleti ali ob posebnih prilikah pa so odhajali na ogromno graščino, ki jo je obdajal razkošen park. Mennccy jc skromen trg z nekako 2000 prebivalci: slovar Larousse nas pouči, da se le-ti preživljajo s sladkorno industrijo in z umetnim cvetjem. Danes je Men-necy dokaj za.]Kiščen: obdajajo ga prostorna močvirja, koder jc bogat lov na ptice in ribe. Ozka struga rečice Essone obroblja vzpetine, na katerih se lepijo tipično francoske hišice z ozkimi vrtički. Od tu do Pariza je dobrih 40 km; promet skozi kraj pa je neznaten in mesto samo odročno.
Tu so v poletju leta 1882 slavili poroko najmlajše domače hčere, grofice Prudencc Marie Antoinette de Vaucouleurs de Lanjamet; poročila se jc s plemičem, ki mu je bilo ime Joseph Theodore-Yves Collignon d' A ne y. Tega velikega slavja se je poleg domačih udeležila cela vrsta povabljencev iz vse Francije. Prav takrat se je naš skladatelj obrnil na svojo zaščitnico. da ga otrne bolnišnice in ga vzame na deželo. Na gradu Villerov zaradi priprav k poroki ni bilo pravega prostora za betežnega bolnika; zato so ga oddali k dvorskemu strežaju Houbloupu v bližnji Mennecv. Tam so mu odredili skromno sobico in v tej je umrl, kakor poroča mrliški list:
5*
67
1. septembra J882 ob 2. uri ponoči je umrl Jurij Mihevec. skladatelj, rojen v Ljubljani (Ilirija), star 76 let, brez stalnega bivališča, v.stanovanju gospoda I.ouisSebasti-ena Houbloupa, dncvničarja, starega 56 let in bivajočega v Rue de la Grox Boissee številka 10.
Podpis:
Abbe llcnri Monccl, star 25 let, za gospoda Houbloupa. ki je izjavil, da ne zna ne pisati ne citati, in je zatorej potrdil zapisnik s križcem. Ta akt je v knjigi porok dn smrti županstva mesta Mennecv. občine Corbeil. okraja Seine & Oise, na strani 58 pod zaporedno številko 58 z dne 2. septembra 1882. Točnost navedb potrjuje še podpis župana Givardiera. Prav ta jc poslal Mihevčevemu nečaku v Kamnik tale dopis:.
(45) Mennecv, le 7 7b»' 1882.
Monsieur.
J ai rhonneur de vous informer que M. Georgcs Micheuz. professor de nuisicpic. votre oncle, est decede a Mennecv le 1" courant.
D"apres le desir qu'il avait manifeste a Madatne la Comtesse de Vauconleurs de I.anjamet, de venir ti la cam-pagne, cette dame s'est chargee et elle a pourvu a tous les frais de maladie, ainsi qu'a ceux du servicc fnnebre et I achat d'uu terrain dans le cimetičre de Mennecy.
Pour eviter toutes contcstations pour 1'avcnir j'ai fait deposer a la inairie les effcts de M. Michcuz ainsi qu'une malle fermee qui, parait-il, continent des partitions, et j'ai in forme le juge de paix de Corbeil de ce depot.
\ous-voudrez bien, Monsieur, en me faisant une reponse, me faire connaitre la date exacte de la naissance de M. Micheuz.
Veuillez agreer, Monsienr, l'expression de mes senti-ments distingues
Le Maire A. Givartliere. m. p.
ludi to pismo je- dovolj značilno, da terja od nas nekaj pozornosti. Iz njega razvidimo, da je za našega Mihevca skrbela zgolj grofica: dalje, da je kovček, ki je domnevno hranil neke rokopise, do službenega roka ostal na županstvu mesta Mennecvja, od koder pa ga ni nihče zahteval: potem je bil verjetno razprodan, kajti sedaj ni o njem niti zapisa niti sledu. Pozivu župana Gavardiera. da bi mu bil
68
i« vi j en Mihevčev rojstni datum, ni nihče ugodil; vse kaže. Ia so se vsi sorodniki raje potuhnili, kot da bi imeli opravka ■i posmrtnimi ostanki strica in a kakršnim koli postopkom pred upravno oblastjo občine Corbeil.
Medtem je Mihevčev znanec, advokat dr. Gandoux, pisal ljubljanskemu magistratu pismo o Mi h cvče vi smrti. To .pismo najdemo v mestnem arhivu pod številko 13751/1, zvezek XXI/7, letnik 1882.
Glasi se:	«
(44) Tit. Magistrat von Leibach.
Den 31. Augnst verstarb in Mennecy (S. &0.) bei Pariš .der bekannte Klavier-Virtuos und Komponist Georges Micheuz aus Leibach (78 Jahre alt?). Da derselbe seit ungefahr vier Jahren fast ausschliessHch von Privatunterstiitzungen lebte, so ist jedenfalls die Hintcrlasscnschaft sehr armlich. Der alte Kiinstler sprach mir jcdoch hiiufig von einer Kiste. die unveroffentlichte Notenmanuscripte enthalten soli. Da-runter bcfi.iiden sich vielleicht Wcrke von hohem kiinstleri-schen Werthe. Deshalb nehme ich mir die Freiheit Ew. Gnaden zu bitten, eventuelle Erben desselben ersuchcn zu lassen, wenn moglich nicht vor einer sachversttindigen Re-vision sich des Nachlasses ihres Verwandten zu entaussern.
Mit der JBitte die Indiscretion, weim eine solehe vorlie-gen solite, giitigst entschuldigen zu wollen, zeichne ich hochachtungsvollst
Dr. R. Gandoux, Rue Laffite 24
Pariš, den 4. September 1882.
»Njegova milost« magistrat stolnega mesta Ljubljane od septembra 1882 dalje ni čutil potrebe, da bi na to pismo odgovoril. Navedeni akt vsebuje samo dopis dr. Gandouxja brez odgovora, torej samo 1. zaporedno številko. S tem bi bili službeni akti o Mihevčevem življenju in nehanju zaključeni, če ne bi bila neuklonljiva piščeva zvedavost narekovala še več, deloma neuspešnih poizvedovanj. Skrbni advokat je pismu pripisal še tole:
(k 44) P. S. Wie ich am Tage der Beerdigung erfuhr. befindet sich die Kiste unter amtlichem Siegel in Mennecy (Seine & Oise).	•
69
Opirajoč se na ta poslednji podatek, sem se oglasil pri i.a vede nem županstvu. Seveda niso o stvari nič več vedeli in verjetno je, da je občinski predstojnik dal zaboj odpreti in rokopise prodati, kakor je bila napovedala grofica de Vaucouleurs v svojem zadnjem pismu. Pač pa so se spomnili zdravnika, ki je zdravil našega Mihevca v njegovi zadnji bolezni. Obiskal sem njegovi hčeri, dve starejši gospe Lamire in Casseriny, in od njiju sem izvedel podrobnosti. ki sta se jih spominjali iz mladosti in so se tikale našega skladatelja. Tega ni bilo mnogo: zadoščalo pa je za potrditev slike, ki jo je o Mihevčevih zadnjih letih podala grofica de Vaucouleurs v svojem pismu, in kar pričajo akti ter pismo dr. Gandouxja. Po vsem gre soditi, da je umrl Mihevec v bedi. pozabljen od rojakov in zapuščen od vseh. razen od najožje grofičine družine. Z njegovo smrtjo je propadel tudi zaboj, v katerem naj bi bili še neobjavljeni rokopisi; le-teh ne hrani nobena knjižnica in so morda šli v dnevno uporabo — kot brezvrcdnosien papir.
Zbirka, ki jo je pokronila grofica de Vaucouleurs za postavitev primernega spomenika našemu skladatelju, je brezuspešno usahnila. Vendar je bila grofica tako obzirna, da ni prepustila našega skladatelja brezimnemu odseku grobišča za občinske reveže, temveč ga je dala pokopati v družinsko grobnico. Tu pa zaradi tradicije ni smela navesti njegovega plebejskega imena. Po tej poti najdemo Mihcvčev grob v družinski grobnici grofov Vaucouleurs de Lanjamet na pokopališču v Mennccvju: nagrobni kamen nosi napis:
(45) Ici repose
Guillaume de Lossandiere ne le 7 oetobre 1809 a Saint-Leu. ile de la Reunion decede au Chateau de Villerov le 6 septembre 1880.
Z Mihevcem je pokopan bratranec grofa de Lanjamet, ki je tudi po naključju umrl na gradu Villeroy, le da mu je — kot plemjču — pripadel nagrobni napis. V tem grobu
70
pi torej nuš skladatelj Jurij Mihevec, anonimno, pozabljen po imenu in spominu, slovenski umetnik.
P osmrtnico so prinesli nekateri francoski in nemški časopisi. Med prvimi je bila revija »L*Art musical«, iz katere posnemamo tale nekrolog (7. septembra 1882, številka 56. stran 287):
(46)	Nous apprenons la mort de Gcorges Micheuz. un compositeur de talent, dont les oeuvres ont cu un certain succes. Georges Micheuz eta.it verni a Pariš en 1846 et avait puhlic en France plusieurs morceaux de piano chez divers editeurs, il vivait du produit de ces publications et de quelques le^ons qu'il avait trouvees. Sa famillc occupait a Iavbach (Illyrie) une tres belle situation. II negligea ses relations et sa farni),le pour se vouer tout entier a la mu-sique. II avait connu dans sa jeunesse Beethoven et avait eie ami de Czernv et de Fran^ois Schubert: avant d'habiter Pariš il avait fait un cours dharmonie aux couris publics de Vienne. Micheuz venait de mourir le 1" septembre chez une dc ses eleves, la comtesse de Vaucouleurs. au chateau de Villerov. II etait tres age. il avait du naitre en 1803 ou 1805.
Revija »Le Menestrel« jc objavila tri dni kasneje (10. septembra, v številki 41, stran 327) enako posmrtnico z majhnim dostavkom: v drugem stavku stoji namreč tik za podpičjem pripis: »il vivait b i e n mod e s t e m c n t «, kar izpričuje, da je prepisovalec posmrtnice podrobno poznal skladateljeve razmere. Nemški tednik »Musikalisches Wo-chenblatt« (Leipzig, letnik XIII., št. 39, stran 460) je prinesel 21. septembra kratko vest:
(47)	Georges Micheuz. Componist und Musikleihrer, starb. bald 80 Jahre alt, in Villerov.
Dva dni nato (23. septembra 1882) se ga je slednjič spomnil »Slovenski narod« (letnik XV., štev. 218) takole:
(Slovcnsk umeteljnik na Francoskem). V 31. dan avgusta je v Mennecvji blizu Pariza umrl Jurij Mihelec, v Francozih dobro znan umeteljnik na klavirju in priljubljen skladatelj. Pokojni je bil neki Ljubljančan in okolo 78 let star. V njegovi zapuščini se baje nahajajo mnogi glasbeni proizvodi v rokopisu, ki še nijso bili natisneni.«
71
To je l)i,Ia edina osmrtnica, ki jo jc slovenski narod I-osvetil Juriju Mihevcu. svojemu v tujini »dobro znanemu umetniku na klavirju in priljubljenemu skladatelju«. Potlej je bilo vse liho. dokler ni F r i d o 1 i n Kavči č v .seriji »Slavni slovenski možje« v Ljubljanskem zvonu« leta 1895 opozoril nanj in ga otel pozabi.
72
II
Miheočevo glasbeno delo
Značilnost Mihevčevcga skladanja je obsežena v označbi glasbe »drugega cesarstva«. Izprva so bili njegovi cilji višji in vnema, s katero se je lotil glasbenega študija v zgodnji mladosti, ga odreja v vrsto tistih, ki se niso mogli upirati sili naravne nadarjenosti, temveč so se ji vdali z mladostno gorečnostjo in zaupljivostjo. Kasneje so ga potrli neuspehi in vzporedno z njimi se je, kakor za protiutež, nevarno ojačila samozavest. Oboje mu je izpodjecllo korenine trdne glasbene osnove. K temu so pristopila še domača nesoglasja, odpor zoper očetovo nepopustljivost in splošna, ranjena občutljivost. Od narave je bil obdarjen s prikupno zunanjostjo; z uglajenimi navadami si je znal utreti pot v aristokratske in malomeščanske salone. Ta svet mu je laskal in v njem se je dobro počutil. Propast te družbe ga ni plašila, ali pa je sploh ni dojel; zanašal se je na njeno naklonjenost in vpliv, s katerim je računal pri. iskanju uspehov. Razočaranje ni moglo izostati in ga je močno prizadelo.
Njegove kompozicije so bile v zreli ustvarjalni dobi vseskozi namenjene salonu ter ■sentimentalnim mladim ljudem, ki uživajo že pri čitanju poetičnih naslovov. Le-teh navaja njegov spisek del v obilici: »Angelsko veselje«, »Kraljičine solze«, »Petelinji boj«, »Samostanske lastovice«, »Brenčanje čebel«, »Ptičja aleluja«, »Zvezdini poljubi«, »Plakajoči vodomet«, ^Izgubljena sreča«, »Vragovo spremstvo«, »Dedkova ura«, »Srečna ura«, »Ptičji poljubi«, »Pastirska«, »Lovska«, »Spomin na...«, »Tolažba«, »Lastovičje slovo«, »Pomorska bitka«, »Slavčkov koncert«, »Potovanje v deželo sladkarij«, »Koncert v penzionatu«, »Velike oči in male noge«, »Pošta novic«, »Začarana ptičica« in še mnogo podobnih, da se je kar čuditi skladateljevi iznajdljivosti v izbiri primernih predstav. V enem teh brezštevilnih razpoloženj, ki pa so, žal, v veliki večini med seboj enaka, najdemo tudi opus 78,. »Ma derniere priere« (Moja poslednja
75
prošnja), romanco na besedilo prijatelja Maurerja. Tu je pesnik izrekel željo, da bi bil pokopan doma. to je v Nemčiji: naš Mihevec je očitno kar pozabil na to. da je pravzaprav Slovenec, drugače bi se gotovo ne lotil pesnitve, ki se začenja takole:
Wenn einst ich sta rb, schickt m ich ins dcutsche LancI... in se konča:
Doch Deutschlands Volk wird mein Gefiihl verstehn, nicht kalt an meinem Staub voriibcrgehn ...
Morda je storil s kompozicijo te pesmi le uslugo prijatelju. kajti sicer se v posvetilu nekaterih skladb prav rad spominja Ilirije kot svoje domovine in se podpisuje: Ge-orges Micheuz de Laybach en Illvrie. Slovenska narodna zavest pa zanj, ki se je že tako mlad odpravil za vselej v tujino. ni mogla biti zelo močna; v glasbi je prav gotovo iskal bolj kozinopolitizem ko svojevrstni nacionalni izraz. Zato tudi ne najdemo v nobeni njegovih kompozicij kakšnih naslonov na našo ljudsko pesem: vse so zložene v takrat običajnem klavirskem slogu, posnetem po velikih klasičnih zgledih, ki ga je vsakdanjost poplitvila in priredila za nezahtevno salonsko uporabo.
\ oblikovnem pogledu so njegove skladbe običajne pe-semske in plesne forme ali pa variacije .brez očitnih posebnosti. Valčki, mazurke, polke, polke-mazurkc. poloneze. bolera in galopi so njegovi glavni plesi: etude, fantazije, caprici, nokturni, sanjarije, melodije, romance, scherzi. koračnice, barkarole pa tvorijo ostale pesemske oblike z nekako odrejenim čustvenim programom. Glasbena vsebina vseh teh skladb je precej enaka in izražena na podoben način. Posebno je ljubil pesniško-seiitimenta.lno navdahnjene slike: nekatere od njih so še daucs v prodaji. »Ptičja aleluja« (»Alleluia des oiseaux«, »Der Voglein Lobgesang«, »Rejoicing of the hirds«) je izšla v številnih nakladah z naslovom v vseh glavnih evropskih jezikih. Podnaslov te skladbe' je — vzamem jo za prvi primer — »Iuvocation«; slog je povsem enostaven in temelji na harmonični avtentični kadenci; po štiritakinem počasnem uvodu se začne ne-
76
kakšna polka-mazurka, med katero se drobijo lomljeni akordi v zgornjih klavirskih oktavah: imitacija ptičjega žvrgolenja. Primerjava te skladbe s poljubno drugo podobnega naslova, na primer s »Samostanskimi lastovicami« (»Les hiroudellcs du presbytere«, »Die Klosterschwalben«), ki nosi podnaslov »Nocturne«, kaže enako strukturo in skorajda, tudi enuko mclodiko. Podrobnejša analiza vseh del bi utegnila razkrili, da jc bila invcncija pri vseh močno enaka in so te skladbe le variacije druga drugi.
Za Mihevčev kompozicijski stavek je tipično, tla mu teče melodična invenciju po docela uglajenem tiru takratnega običaja; v veliki večini melodij gre za akordične tone. Še manj samoniklo«ti kaže njegov harmonični postopek; pri tem se omejuje skoraj izključno na glavne harmonične funkcije, na katere postavlja pretežno trizvoke in pomenja že — po navadi široko razpredeni — dominantni seplakord višek harmoničnega zapleta. Modulacijam se izogiba ali pa jih uporablja v najprimitivnejšem postopku po kvintnem krogu. Pretežna večina njegovih del stoji v As-duru ali v Des-duru: te dve tonaliteti sta bili v vsej romantiki sicer res najbolj priljubljeni ter sta jima celo Chopin in Liszt dajala prednost pred drugimi: vendar se nihče ni tako dosledno omejeval nanju, kakor je to storil Mihevec. Res sla obe jako prikladni za klavirski prstni red in s tem najlažji, zato sta še vedno najpogosteje v rabi pri diletaniih. Mihevec ju stavi skoraj izključno diiitonično: čudno se sliši, da v času, ko sia ravno Chopin in Liszt tako drzno prepletala diaioniko s hromatiko, naš Mihevec ta postopek pušča povsem vnemar in se krčevito drži dosledne diatoničnasti. Tudi mola skoraj ne uporablja: zato ni presenetljivo, da je njegov harmonični stavek dokaj boren in enoličen ter v mnogem pogledu anahronističen. To bi samo po sebi še ne bila iiapaka. če bi bil kakor koli sieer bogat, originalen in zanimiv. Kakor kaže. jc ta način komponiranja prav mnogim ^ndarle ugajal: iz spiska del je razvidno, da so nekatere njegove skladbe dosegle neverjetno pogostne naklade. Tako je op. 126, »Baisers d'oiseaux< (Ptičji poljubi) izšel še leta 1907 v 50. izdaji (gl. št. 61 bibliografije!), — pač rekord med vsemi kdaj koli napisanimi skladbami kakega slovenskega avtorja. Milievčcva dela so bila dolgo časa zelo pri-
77
ljubljena; po njih so segali zlasti mlajši pianisti za domačo uporabo; francoski salon drugega cesarstva je imel, podobno kakor nemška »Gartenlaube; — romantika, svoj okus in svojo šibkost. V tem okolju se je Mihevčev spretni in prilagodljivi duh najlaže uveljavil. Zahtevnost njegove glasbe ni bila previsoka, vendar tudi ne na najnižji stopnji: s tem je izpolnjeval vrzel med »visoko« in »poljudno« glasbo ter posredoval med obema nivojema. Polagoma je zatajil svojo lastno osebnost in se popolnoma predal prirejanju del drugih, pomembnejših avtorjev. Dasi to ravnanje ne izpričuje toliko samozatajevanja kakor koristoljubja. mu vendar ne gre odreči neke vrste pomembnosti, ki bi, bolj umetniško utemeljeno, imela še dandanes dokaj upravičenosti. Gotovo je. da je Mihevec ostal na pol poti in ni dognal svojega izrednega talenta do kraja. Danes ni mogoče razsoditi, koliko so bile temu krive okoliščine in koliko lastna površnost in brezbrižnost. Dejstvo pa je. da je pravic dve lastnosti v veliki meri podpirala neopravičena samozavest, ki ji gre pripisati dober delež, da njegovo umetniško poslanstvo ni bilo izpolnjeno ne v pogledu ustvarjanja. kakor tudi ne v poustvarjanju. Vsekakor pa je osebnost Jurija Mihevca pojav, ki je bil spričo naših takratnih kulturno-političnih razmer osamljen in presenetljiv, in je že zavoljo tega vreden proučevanja in vrednotenja. najsi bi tudi poslednje v marsikaterem oziru dalo negativne izsledke.
78
Dodatek
PROSTI PREVODI spredaj navedenih nemških in francoskih tekstov
1.	(K str. 17) Micheuz Jurij, nemški skladatelj, rojen leta 1805 v Ljubljani. Študiral je pravo na Dunaju, ko se je sprijateljil z Beethovnom, ki ga je kljub svojemu mrkemu značaju vzljubil in mu ohranil do smrti vprav očetovsko naklonjenost. Odtlej se je posvetil izključno glasbi. V letu 1826 so uprizorili v gledališču v Leopoldovem pred-mestju tri njegove komične opere: »Vilinje dete«, »Nezvesti služubnik« in »Radikalno zdravljen je«, ki so imele velik uspeh. V letu 1827 je komponiral »Igro z rimami« za gledališče v Jožef o vem predmestju in kantato »Popotnik in potok«, ki sta mu pridobili prijateljstvo Fr. Schuberta. V letu 1855 je dal peterodejansko opero »Planeti« in v letu 1840 »Krinko«; to delo je bilo izvajano na vseh nemških odrih. Med bivanjem na Ogrskem je objavil serijo skladb z narodnimi motivi. Od leta 1845 dalje se je ustalil v Parizu, kjer je objavil mnogo sijajnih del za klavir in dosti francoskih in nemških pesmi.
2.	(K str. 19) Micheuz Jurij, pianist in skadatelj lahkih del za svoje glasbilo, je bil rojen na Štajerskem in je leta 1829 živel na Dunaju. Tam je bil še leta 1840. Zduj že več let živi v Parizu. Pod njegovim imenom poznamo okrog 100 etud, fantazij, variacij, mazurk in polk za klavir.
3.	(K str. 19) Micheuz Jurij, pianist, učitelj in skladatelj, rojen okrog leta 1815 in živeč v Parizu, se je posvetil pouku in je objavil okrog 150 salonskih skladb za klavir, ki so napravljene dokaj okusno, a niso mogle dvigniti skla-
79
dafeljevega imena. Med njegovimi številnimi skladbami, od katerih moremo našteti predvsem oba zvezka z naslovom Ogrski odmevi« op. 50 in »šest simpatičnih melodij t op. 112, je mnogo funtazij. napisanih na slavne napeve in modne operne melodije. G. M. je napravil tudi za sam klavir mnogo izvlečkov iz oper in celo serijo Havdnovih simfonij.
4.	(K sir. 20) Spoštovani gospod. Vaša pogostna usluž-nost nasproti meni mi zopet dovoljuje, da Vas nadlegujem s prošnjo. Moja prošnja je, da mi dovolite postaviti na nekaj mojih novih skladb Vaš naslov in da bi smel biti lako prost ter Vam poslati nekaj primerkov v komisijo proti popustu. Prosim tudi, da določite približno število primerkov, ki bi jih prevzeli.
Zaključujem v nadi, da moje prošnje ne boste imeli za vsiljivost in ostajam vdani J. M.
5.	(K str. 22) V naglici! Podpisani prosim najvljudneje, du blagovolite zamenjati ta potpuri za dvoročnega z malo doklado. ki ustreza ceni. S spošiovanjem J. M.
6.	(K str. 22 24) Koncert Jurija Micheuza. V nedeljo, dne 14. septembra 1828. je dal kot skladatelj dobro znani Jurij Micheuz v korist Pomožne blagajne dunajskega invalidskega doma in v prosto uporabo urada za reveže v Badnn okrog poldneva koncert v tukajšnjem gledališču. G. Micheuz jc kot komponist v dobrem spominu, danes pa se je izkazal tudi kot rutiniran pianist, ki bi mogel s primerno in večjo, sebi i h« več eno marljivostjo v liodoče doseči kaj popolnega. Vseh 9 točk sporeda hočemo nadrobno oceniti.
1.	Simfonija ^Zabavni tabor«, ki jo je zložil G. Micheuz, ni imela vseskozi enakega značaja. Začetek in konec sta ustrezala naslovu in imela izreden uspeli: teda adagio la-mcniabilc v sredi in obojski solo se nista prav skladala. Najsi jc koiivcncionalni zakon, da mora biti v vsaki simfoniji počasni stavek, se nam vendar izbira melodije ni zdela umestna. V ostalem je bil orkester povečini slabo sestavljen in je obstajal ponajveč iz takih gospodov, ki imajo na tutti-mestih najbrž čudno navado, da hočejo igrati solo — nič čudnega torej. ako se stvar ni tako ujemala, kakor bi se bila morala.
2.	Variacije na temo iz baleta »Sovražna plemena«, ki jih je konccrtant izvajal, so bile komponiranc po načinu običajnega variacijskega sloga. Prednašanje pa je bilo pre-
80
več ufektirano; manjkala jc lahkotnost in prirodnost, ki iz pianista napravi virtuoza. Tudi je manjkalo primerno razdeljene svetlobe in sence; preskok iz »p« na »ff« je vendarle prerezek.
3.	Gospodična Elise Meiscl je danes prvič javno nastopila ...
4.	»Scherzo« jia Paganinijevo temo, ki ga je koncertant zložil za ves orkester, je slabo uspel zaradi popolnega pomanjkanja skladnosti. V tej zmedi disharmonij je bilo nemogoče presoditi vrednost skladbe.
3......
6.. Andante in svobodno fantazijo za klavir je predvajal koncertant z uporabo levega komolca (v nadomestek za tretjo roko). G. Micheuz je pokazal tu svoj talent na odličen način. Njegova igra je imela manj izunietničenosti. prestopi med »f« in »p« so bolje uspeli. Igra z levim ko-molcem jc bolj šala. Koliko vztrajnega potrpljenja je bilo treba, da si je pridobil tako spretnost! Uporaba komolca pa ima mnogo učinkovitosti, zlasti je ugajala na mestu, kjer je komolec igral temo. obe roki pa variacije na »Bog ohranic, da. celo pri tekih je sodeloval komolec in skoraj nismo mogli razumeti, kako ga je mogoče izvežbati do take zanesljivosti. Želeli bi slišati to obliko igranja g. Mic-heuza v kakem večjem koncertu na Dunaju, da bi njegova spretnost dobila priznanje, ki ga resnično zasluži.
(7.... 8.....).9. Zaključek so bile velike variacije za
klavir, ker pa so zaradi slabe razvrstitve sporeda spustili zostor po živih slikali (št. 8), je večina publike odšla, misleč. da je koncert končan, in g. Micheuz je mogel pokazati svojo bravuro pred komaj 30 poslušalci. Na splošno naj pripomnimo. da se vse skladbe, ki jih je igral g. Micheuz. nugibajo k variacijam — takšno prizadevanje pa sc nam zdi malo izvirno in jc bolj glasbeno igračkanje ko resnična umetnost. Tudi občinstvo sedaj ni več tako naklonjeno večnim variacijam ko poprej, ne glede na to, da v vsakem variiranju izgine vzvišeno dostojanstvo glasbene umetnosti. To naj pomisli g. Micheuz, saj gotovo ve, da fantazija ne more obstajati v strogem variiranju teme.
7. (K str. 26) Capriccio in Scherzo za klavir po Paganinijevih temah. Oboje od Jurija Mihevca. Nadar-
6 Jurij Mihevec
81
jen,i skladatelj, ki je napisal za oder že vsega priznanja vredna dela. .podaja tu dvoje kompozicij, ki pričata prav tako o njegovi skladateljski zmožnosti, kakor tudi dokazujeta, da si je moral pridobiti znatno spretnost na instrumentu. za katerega sta napisani. Za začetnike obe deli pač nista primerni; toda iizvežbanejšemu pianistu bosta nudili mnogo veselja zaradi pravilnosti v (glasbenem) stavku, učinkovitih figur, nežnega in duhovitega prepleta tem. ki so nam postale pri Paganiniju tako ljube, in s primernim dodatkom lastnega domisleka. Kakor čujenio. namerava skladatelj navedenih del v začetku prihodnjega meseca prirediti koneprt v Badnu. Želimo mu kot izvajajočemu umetniku prav isto srečo, kakor jo zasluži kot skladatelj.
8.	(K str. 26) G. Korntheuer bo te dni imel v c. kr. pri\. gledališču v Leopoldovem predmestju svojo bencfico. Nastopil bo v novi čarovni igri g. Meisla, naslovljeni »Vilinje dete«. Glasba je od nekega novega skladatelja g. Micheuza. Priljubljenost odličnega komika dopušča pričakovanje, da bo hiša polna.
9.	(K str. 27) V gledališču v Leopoldovem predmestju je »Vilinje dete«, čarovna igra v dveh dejanjih od Meisla. glasba od Jurija Micheuza. klavrno preživela le nekaj večerov. Nepoznani skladatelj je videti naturulist; nekaj podlage (nadarjenosti) ima.
.10. (K str. 28) Gospod Jurij Micheuz. znan že prej glasbenemu občinstvu Dunaja kot skladatelj mnogih cenjenih skladb, se je povrnil po štiriletni odsotnosti zopet na Dunaj. Meti tem časom je bil nastavljen na posestvu grofa K. D. pri Toka ju na Ogrskem.
11. (K str. 29) Uvod in briljantne variacije z veliko vojaško koračnico na priljubljene teme iz opere »Vampir« od Petra Lindpuintnerja. Za klavir zložil J. Micheuz. Opus 41. 1. -gld. Dunaj pri P. M.
Ena glavnih tem priljubljene opere, ki se pojavlja v uverturi in v obeh Izoldinih arijah, variirana prav sijajno in opremljena s stabilnimi umetuijanii vratolomnih akrobacij. Več bržkone ni hotel avtor in zato naj naše zahteve tudi ne sežejo dalje. — O okusni opremi založništva smo se pohvalno izrazili že pred kratkim ob podobnem povodu.
82
(K str. 30) Veliko, vojaško koračnico, ki jo oblju-buje naslov, smo v delu zaman iskali. Variacija »Tempo di marcia« s triom osmih taktov še ni velika vojaška koračnica in čutimo se tembolj dolžne, da javimo to pomoto, ker se vse ostalo, uvod. variacije in koda. nekakšen neprebavljeni prispevek za gibanje laičnih rok, ne dviga nad povprečnost, in je vendar nekoliko škoda, da požene ioliko rok stavcev, tiskarjev, založnikov itd., zato da spravijo na dan to. kar smo v drugi in deloma tudi boljši obliki že pogostokrat dobili. Zatorej nobene besede več o tem odmevu že znanega.
13.	{K str. 31) V trgovini z umetninami in notami Bc-rka v Karntnerstrasse sta izšli dve novi kompoziciji dobro znanega klavirskega skladatelja Jurija Micheuza. in sicer: »Elegija k smrti Nj. Veličanstva cesarja Franca I.« in »Izvirni ogrski plesi iz Korompe«. Obe zaslužita pozornost glasbenega občinstva.
14.	(K str. 31) Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Anton Viktor je blagovolil kratko pred svojo smrtjo sprejeti Jurija Micheuza posvetilo »Koncertnih variacij« za klavir. Variacije bodo še v tem mesecu .izšle v tisku v trgovini z umetninami in notami gospoda Petra Mechettija.
15.	(K str. 31) Gospod Jurij Micheuz je izročil javnosti izza svoje nastanitve na Dunaju že več uspelih klavirskih skladb in se je mogel vedno radovati ugodnega sprejema pri kritiki. V enakem položaju smo danes, ko naj occnimo njegovo najnovejšo skladbo »Žalni zvoki k smrti Nj. c. kr. Visokosti nadvojvode Antona Viktorja«, ki je ravnokar izšla pri Berki. O nji moremo izreči le povoljno sodbo. Skladba je dobro zasnovana, ne preveč težavna in vsebuje tudi pravilno poglobitev v idejo in značaj zastavljene naloge. Tisk je razločen in čitljiv, a naslovna stran bi mogla biti pač nekoliko okusnejša in vestneje izdelana.
16.	(K str. 52) Dobro znani pianist in skladatelj g. Jurij Micheuz je na koncertnem potovanju v Gradec. Ljubljano in dalje ter namerava po tej turneji prirediti koncert tudi na Dunaju.
17.	(K str. 52) V petek, dne 14. oktobra 1836 ob 7. uri zvečer, ilx> imel Jurij Micheuz. domači glasbenik, čast, prirediti v dvorani nemškega viteškega reda koncert.
6*
83
Spored:
1.	Uvertura k operi »Prav imajo planetk od J. Mi-cheuza.
2.	Velike koncerine variacije (posvečene Nj. Vis. nadvojvodi Antonu Viktorju) s spremljavo orkestra. Zložil in izvaja koncertant.
3.	Nakit. 1'oloneza za 2 klavirja s spremljavo kontrabasa. Zložil J. Micheuz, izvajata gospodična Ana llerzu-mova in koncertant.
4 Uvertura k Čarobni piščalk od Mozarta.
5.	Fantazija na priljubljene motive za klavir 3- in
4-ročno.	Priredil in izvaja samostojno koncertant.
6.	Prosta fantazija na klavirju. Izvaja koncertant. Vstopnice je dobiti po 20 Kr. v knjigarni gospoda Pater-nollija in zvečer pri blagajni.
18.	(K str. 35) Na splošno željo bo Jurij Micheuz priredil v sredo, dne 2. novembra 1836, zvečer ob 7. uri, poslovilni koncert v dvorani nemškega viteškega reda.
Spored (k str. 36):
1.	Uvertura k operi »Prav imajo planeti«. Zložil J. Micheuz.
2.	Variacije na teme iz »Norme«. Zložil in izvaja kon-ccrtant.
3.	Uvertura k operi »Janez iz Pariza« od Boieldieuja.
4.	Fantazija na priljubljene motive iz opere -»Belizar«,
5-	in 4-ročno. Priredil in izvaja samostojno koncertant.
5.	Uvertura k operi ?Bela dama«.
6.	Prosta fantazija na klavirju. Izvaja koncertant.
NB. Vsakdo more oddati čisto napisano temo na posebej
za to določeno mizo v dvorani, od koder si bo izbral koncertant eno ali več od njih in bo po njih fantaziral.
19.	(K str. 38) Iz Ljubljane poročajo uredništvu: 14. t. m. je priredil g. Jurij Micheuz, rojen Ljubljančan, po 11-letni odsotnosti iz rodnega mesta, v dvorani nemškega viteškega reda koncert. Kot skladatelj in klavirski virtuoz je žel mnogo zasluženega odobravanja. Posebno je vzbudila splošno senzacijo njegova igra s komolcem, s katerim je v basu spremljal igranje obeh rok, skakal in celo hroma-tične teke izvajal z občudovanja vredno čistostjo. Uspešno sta ga podpirala pri tem koncertu naša domača talenta gdč
84
Ana Herzumora (pri klavirju) in g. Stoner. Iz Ljubljane poj de g. Micheuz v Trvst, da priredi tudi tam koncert.
20.	(K str. 39) G. Jurij Micheuz jc nastopil tudi v 1'rstu v mnogih uglednih privatnih krožkih z velikim uspehom in se je od tam spet povrnil v Ljubljano, kjer bo na splošno željo priredil še drugi koncert.
21.	(K str. 39) Neki Micheuz igra fantazijo za 3 do 4 roke z dvema rokama; na posebni mizi v dvorani mu predložijo iz občinstva razne teme, iz katerih si izbere poljubno in fantazira nanjo.
22.	(K str. 40) Prireditve so se vršile v veliki dvorani hišo nemškega viteškega redu. kjer so dajali tudi druge koncerte, med drugimi tudi koncert domačega skladatelja Micheuza.
23.	(K str. 40) Pianist in skladatelj Jurij Micheuz, ki se jc že pred nekaj časom nastanil na Dunaju, in našel mnogo zaposlitve v uglednih hišah kot klavirski učitelj, se ukvarja sedaj s komponiranjem komične opere, za katero mu je napisal besedilo eden najstarejših in najbolj priznanih dunajskih pisateljev.
24.	(K str. 41) Dve skladbi Jurija Micheuza »Bravurne variacije na temo iz .Norme'« op. 49 in »4 značilne ogrske skladbe* op. 30 sta pravkar izšli pri založbi Artaria v II. izdaji. To je pač dovolj zanesljivo spričevalo o uporabnosti teh klavirskih skladb. Variacije so posvečene g. Thal-bergu. 4 skladbe imajo naslove: »Želja«. »Radost«, »Up« in »Prisrčnost«. Oblika izdaje je elegantna.
25.	(K str. 42) Koncert J. Micheuza v torek, dno 19. marca 1839. opoldne ob pol 1. uri v dvorani Družbe prijateljev glasbe.
Spored:
1.	Koncert za klavir. Allegro. Adagio an Finale. V Allegru in Adagiu bo koncertant uporabil od občinstva v dvorani predložene teme in jih izvajal v prosti fantaziji z vmesnimi ritorneli orkestra; Finale je prosta koncertan-tova fantazija.
2.	»Pevčeva domovina«, pesem z besedilom Foglarja, ki jo je komponira.1 za glas. violončelo in klavir J. Micheuz. izvajajo pa jo gospodična Karolina Sack, c. kr. dvorna pevka, gospod Martinger, član orkestra c. kr. dvorne opere in koncertant.
85
3. »Elegantni Dunajčan«, veliki originalni in elegantni valček za klavir in »Elegantni Oger«, originalni in elegantni ogrski ples, ki ju je zložil in ju bo tudi izvajal koncertanl.
■A. »Briljaiitue variacije« na pesem »Ob mesečini« s spremljavo orkestra, ki jih je zložil in jih bo izvajal kon-certant.
5. :Non plus ultra«, kratka fantazija v 3- in 4-ročnem stavku, ki jo je zložil ter jo bo tudi izvajal v doslej še ne slišani obliki lastne iznajdbe Jurij Micheuz, posvečeno vsem klavirskim virtuozom kot glasbeni spomin.
26.	(K str. 45) Dunaj. V torek, dne 19. marca je priredil Jurij Micheuz klavirski koncert v dvorani Družbe prijateljev glasbe. Reklo bi se varati občinstvo in se smešiti, kdor bi se spuščal v nadrobno razsojo o tem, kar je bilo poduno na tem koncertu. Namesto ocene naj objavimo tu le javno napoved tega koncerta kot posebnost. — (Nato:)
Spored tega koncerta naj bo svarilo vsem, ki bi jim prišlo na misel, da se odrečejo pravilnosti v slogu, nategnejo glasbo na mučilnico in vtapljajo malenkostne domislcke v kalno močvirje zavitih okretov. Dokaj številno občinstvo je odšlo v najvedrejšem razpoloženju.
27.	(K str. 44) Dunaj. Gospod Jurij Micheuz, pianist. Ako naj bo merilo uspehu, da preklepetajo poslušalci poldrugo uro v prijetnem kramljanju in se potem med smehom in šalami razidejo. potem je prireditelj dosegel svoj cilj. Ne strašimo se trpke muke, da se samo na kratko ozremo na spored. Zgodovinsko pomembni akt slove dobesedno.
Non plus ultra. (Ali jc Blaž Bohdanovicz smešnega spomina. prosluli skladatelj Klopsiockovc Hermannsschlacht vstal od mrtvih?) — (In končno:)
Vzvišena skrivnost pa je bila v tem, da je pianist uporabljal poleg prstov levice še tudi njen komolec za udar. s čimer so se pojavljala telesna spakovanja, ki bi s svojo smešno«tj o izzvala veder nasmešek celo na Heraklitovem turobnem obličju. Kot se razume samo po sebi, je bilo vse to proizvod lastne tvornice in je bilo dokaj šolarsko, a s pavjim ponosom in z drzno domišljavostjo odbrenkano. Zaslepljeno samoljubje je bržkone sanjalo o velikanskem navalu (občinstva); kajti vsa orkestrska tribuna je bila pripravljena za sedeže kakor pri Lisztovih soarejah. Toda no-
86
beni krščanski duši se n.i zahotelo po njih iu le nekaj za-Monjkarjev se je usmililo zapuščenega praznega prostora.
28.	(K str. 46) Giasbu g. Micheuza jc ljubka in zadene posebno dobro duha lokalnega gledališča. Enako daleč je od običajne površnosti kakor tudi od neprimerne vzvišenosti, s čimer izpričuje ravno nadarjenost za to panogo. G. Micheuz zasluži najkrepkejšo spodbudo, da ostane, na započeti poti.
29.	(K sir. 47) V gledališču ob Dunujščici je ugajala glasba g. Micheuza h komični sliki »Krinka ali sovražnice moških*.. Zdi se, da je skladatelj našel pravo pot; .naj ne krene z nje prekmalu!
50. (K str. 47) »Krinka«, inlrigantska slika Schickha, kjer je uspešno prvič nastopila njegova soproga gospa Ja-ger, potem ko je izstopila iz dosedanjega angažmaja v gledališču v Jožefovem predmestju. G. Micheuz je napisal čudno zavito glasbo, ki pa je mestoma prav ugajala. Naj preide z ostalimi!
31. (K str. 47) 16. VI. je bila v gledališču ob Dunaj-ščici osinič. uprizorjena igra »Krinka«. Sodba z dne 9. VI. se je tudi tokrat kar najbolj obnesla.
52. (K str. 48) Glasbeni zavod v Pragi je priredil 16. in 17. VITI. javni izpit pred številnim občinstvom, ki je pokazalo zanj l-esuično zanimanje.
Pri tej priliki moramo omeniti skladbo za 2 klavirja, ki jo jc napisal za ta zavod dunajski skladatelj gospod Micheuz iir ki je bila zelo jrovoljno sprejeta.
33.	(K str. 49) Jurij Micheuz jc izdal kot 1. zvezek periodičnega dela pod naslovom »Gledališki biseri« variacije na priljubljeno romanco Sigre Gabussi. »Spavaj. spavaj lepo dete«, ki jih smemo tem bolj priporočati vsem pianistom. ker so komponirauc ne le«v sijajnem slogu, temveč tudi niso preobložene s težkočami. Skladatelj jih je založil na svoje stroške ter je namenil izkupiček prvih 100 primerkov pogorclcem v Ganserndorfu. "Zvezke je mogoče dobiti pri Mechettiju, Diabelliju in drugih trgovcih z umetninami.
34.	(K sir. 52) Jurij Michcuz, zaslužni skladatelj in pianist, je pravkar izdal pri založniku Troupenas velike bravurne variacije na »Normo«, mojstrovino Bellinija.
87
35.	(K str. 53) »Radost«, takšen jc naslov izvirnega ogrskega plesa iz baleta »Vilinski kralj« skladatelja Mi-cheuza, ki je skladbo tudi sani variiral.
36.	(K str. 54) Še eno novo delo g. Mickeiiza: sijajna četveroročna variacija na »Romeo in Julija« pri založniku Bonoldiju, Boulcvard des Italiens.
37.	(K str. 55) Za novo otvoritev klavirskih tečajev g. van Nuffela je g. Micheuz pravkar priredil veliko Thal-bergovo fantazijo iz opere »Robert-vr&g« za tri klavirje 12-ročno.
58. (K str. 63) Da, gospod moj. bodite tako dobrotljivi in, če ne razumete francoski, povejte mi. in takoj Vam bom pisala nemški. Odgovorite mi v tem jeziku, če Vam je ljubše.
39.	(K str. 63) G. Micheuz ima navado, da odhaja vsak dan kosit v restavracijo. Giblje se s težavo in bojim se." da se bo nekega dne zgrudil na cesti od šibkosti. Brž ko se povrne v hotel, se vleže. ker je prešibek, da bi se držal pokonci. Hvaležna sem nebesom. gospod, da mi jc neki dan pokazal g. Micheuz eno Vaših pisem in da mi je prišlo na um, prepisati Vaše ime v moj naslovnik.
40.	(K str. 63) Bodite tako dobri, gospod, in oprostite moji strašni pisavi, imam utrujene oči. Ali mi hočete povedati. če sem pravilno navedla Vaš naslov?
41.	(K str. 63) Gospod, ako ostane moje pismo spet brez odgovora, si bom mogla reči. da sem napravila vse. kar je bilo v moji moči. da ne ostanete brez vesti o smrti svojega ubogega strica g. Jurija Micheuza. Bila sem mu zelo naklonjena. Odkar je prišel v Francijo, sem se jaz. ena njegovih prvih učenk, vedno zanimala zanj. mu priskrbovala učencev itd. Pred dvema letoma je zbolel in si odtlej ni mogel služiti'kruha. Jaz in nekaj zelo redkih prijateljev smo ga s podporami, ki smo jih nabrali, poslali v bolnišnico. Letos poleti me je naprosil, da bi mu omogočila priti na kmete. Dala sem ga tja privesti, in tu jc umrl 1. septembra. Ubogi g. Micheuz. zapuščen od vseli, razen od nas. ki smo njegovi rodbini tuji, smo pa le čutili kot svojo dolžnost, da ga podpiramo. Umrl je brez slehernih sredstev in ni zapustil drugegu kot nekaj starih oblek, zaboj z notami in v Parizu nekaj dolgov. Kolikšni so le-ti. o tem nimam
SS
pojma. Ko jc bival v stanovanju Ruc Riclielicu št. 5, kamor ste naslavljali svoja pisma, ki mi jih je pokazal, je ubogi g. Micheuz zbolel. Prenesli so ga v bolnišnico in prodal je svojo opremo, ki pa je bila v tako slabem stanju, da jc: hišnica, ki ji je bila prodaja poverjena, izkupila komaj 30 frankov (o tem nisem ničesar vedela, izvedela sem šele pozneje). Ker ne bi mogla gledati, da bi tak genij, kakor je bil \aš ubogi stric, ncopaženo ležal na pokopališču, zato nabiram znova med prijatelji, da bi mu postavila kaj na grob. To bo kaj prav preprostega, ker ni sredstev, toda bo vsaj spomin. Ne morem si razložiti, gospod, da niste odgovorili na pismo župana našega kraja, kakor tudi na moje ne. Ce želite, da Vam vse to ponovim nemški, javite mi, in odgovorila Vam bom. kakor pač znam, v tem jeziku. Gospod, kadar kdo umrje v Franciji, je tri mesece časa (da se prijavijo dediči); po preteku tega roka bo odprl predstojnik (občine) tudi zaboj umrlega, če ne bi prijavili svojih dediščinskih zahtev, in če ni testamenta, bo zasegel vsebino. Hotela bi izvedeti natančni dan rojstva ubogega g. Miche-chcuza. da bi ga dala vklesati na nagrobnik.
Ne znam zelo dobro nemški, vendar dovolj, da Vam pišem v tem jeziku, ako Vam je tako ljubše, in tudi dovolj, da bi razumela Vaš nemški odgovor. Pozdravljam Vas, gospod.
42.	(K str. 65) Vid mi ovira pisanje. Pisala sem gospodu županu v Kamniku, a tudi ta ne odgovori, kakor Vi ne, gospod. To je čudno.
43.	(K str. 68) Meunecv, 7. septembra 1882.
Gospod, čast mi je, obvestiti Vas, da je g. Jurij Micheuz. učitelj glasbe, Vaš stric, umrl v Mennecyju dne 1. t. m.
Ustrezajoč želji, ki jo je bil izrekel nasproti gospe grofici Vaucouleuis dc Lanjamet, da bi prišel na kmete, mu je ta dama to omogočila in tudi poravnala vse stroške bolezni, kakor tudi vse pogrebne stroške ter kupila zanj prostor na inennecyjskem pokopališču.
Da ne bi bilo kakih ugovorov v bodočnosti, sem dal vrednote g. Micheuza, kakor tudi zaprt zaboj, ki vsebuje, kakor se zdi. skladbe (partiiure). shraniti na županstvu in sem o tem obvestil sodišče v Corbeilu.
89
Blagovolite mi pri odgovoru, gospod, navesti točni dan rojstva g. Micheuza.
Z odličnim spoštovanjem...
44.	(K str. 69) ljubljanskemu magistratu.
Dne 31. avgusta je umrl v Mennecvju (S. & O.) pri Parizu znani pianist in skladatelj Jurij Micheuz iz Ljubljane (star 78 let?). Ker je živel že nekako 4 leta le ml zasebnih podpor, jc zapuščina vsekakor zelo revna. Stari umetnik pa mi je često pripovedoval o nekem zaboju, kjer naj bi bili shranjeni neobjavljeni rokopisi. Med njimi so morebiti dela velike umetniške vrednosti. Zato si dovoljujem prosili Vašo milost, da priporočite morebitnim dedičem, naj se ne odpovedo dediščini svojega sorodnika, dokler ni pregledana od strokovnjakov.
S prošnjo, da mi indiskrecijo. ako jo to pismo vsebuje, blagohotno oprostite, ostajam z najodličnejšim spoštovanjem.
V Parizu, dne 4. septembra 1882.
P. S. Kakor sem izvedel na dan pogreba, je zaboj pod uradnim pečatom v Mennecvju (S. & O.).
45.	(K str. 70) Tu počiva Viljem de Lossundiere, rojen dne 7. oktobra 1809 v Saint Leuju na oioku Reunion, umrl v gradu Villerov dne 6. septembra 1880.
46.	(K str. 71) Izvedeli smo za smrt Jurija Micheuza. nadarjenega skladatelja, čigar dela so imela nekaj uspeha. Jurij Micheuz je prišel v Pariz leia 1846 in je priobčil v Franciji več klavirskih skladb, pri raznih založnikih. Živel je od izkupička izdanj in z dajanjem (klavirskega) pouka. Njegova rodbina je imela v Ljubljani (Ilirija) zelo lep položaj. Zanemaril pa je svoje zveze in rodbino ter se popolnoma posvetil glasbi. V mladosti je spoznal Beethovna in je bil prijatelj Czernyja in Fr. Schuberta. Preden je prišel v Pariz, je absolviral tečaj za harmonijo (kompozicijo) v »javnih tečajih« na Dunaju. Micheuz je umrl 1. septembra pri svoji učenki grofici de Vaucouleurs na gradu Villerov. Bil jc zelo star, roditi se je moral okrog leta 1805 ali 1805.
47.	(K str. 71) Jurij Micheuz. skladatelj in učitelj glasbe, je umrl skoraj 80 let star v Villeroyju.
90
III.
Bibliografija Mihevčevih sklaclb
A. INSTRUMENTALNE SKLADBE
I. Klavir
(originalne skladbe)
a) 2-roeno (»-ročno)
(z navedbo opusa)
1.	op. 14. 6 neue brillantc original Laibaeher Schicss-srait Deutsche (Tiinze) mit Coda. ed. Cappi & Co.. W.
2.	op. 17. La Pensee. Melodie d'etude. a) ed. Philipp, P. b) ed. Heu, P. (1847).
3.	op. 18. 2 Polonaises faciles et doigtees. a) ed. Witzen-dorf, W., (pred 1844). b) od. Chulliot, P. (1846).
4.	op. 20. Air varie. a) cd. Philipp, P., b) ed. Heu. P. (1846), c) ed. Ricordi, M. (1851).
5.	op. 34. Caprice. ed. Artaria, W. (pred 1844).
6.	op. 39. Magnificpie-AValzcr. a) ed. Mechetti. W„ b) ed. Berka & Co., W. (pred 1844).
7.	op. 42. Adelaidemvalzer. od. Mechetti, W. (precl 1844).
8.	op. 43. Originales Hongroises de Korompa. a) ed. Berka & Co., W. (1835), b) ed. Mechetti, W.
9.	op. 47. Elegie auf den Tod S. M. des Kaisers Franz 1. a) ed. Berka & Co., W. (1835), b) ed. Mechetti, W.
10.—13.	op. 50. Q u a t r c Hongroises originales et caracteristiques. Echos de Hongrie.
(Hongroises orienlalcs): Nr. 1. Le Desir. Nr. 2. La Joie. Nr. 5. L'Esperance. Nr. 4. La Cordialite. (Dcdiecs a Monsienr le Comte Fran^ois Berčnvi.) a) ed. Artaria. W. (1838), b) ed. Noel, P., c) ed. Mackar. P. (1873).
14. op. 63. Etude hongrois. ed. Schott. Bruxelles (1844).
93
15.	op. 67. Le Desir a Pari«. Etude de Concert. (A M"" la baron ne Leonie Gay de Vernon). a) ed. Girod, P., b) ed. Launer, P., c) samozaložba. P. (1846).
16.	op. 68. La Joie. Hongroise originale du ballet I.e Roi de Fees« de G. Micheuz. Variee pour piano (Donne a Kaschau au profk t les pauvres.) a) ed. Launer. P., b) ed. Latte. P. (1846), c) ed. Ricordi, M. (1851), d) ed. Girod. P.
17.	op. 69. Reverie damour. Romance originale, (a M"° la comtessc Mathilde Dessewf,fy). ed. Troupenas. P. (1845).
18.	op. 71. Plail-il! Valsc brillantc. a) cd. Launer. P. (1846). b) «1. Girod. P.
19.	op. 72. La Preferce. Polka brillante de salon, a) ed. Launer. P., b) ed. Schott, Mainz (1846). c) ed. Girod. P. (1874).
20.	op. 73. Le Relour. Morceau de salon. Andante et Allegro brillant. A M. S. Thalberg. a) samozaložba. P. (1846). b) ed. Philipp, P.
21.	op. 78. Ma dernierc priere. Transcription pour piano.
a)	ed. Cimbal. P. (1847). b) ed. Philipp, P.
22.	op. 79. Trois Fantaisies nationales. ed. Chabal. P. 25. op. 82. Mazourka brillante. a) ed. Troupenas, P., b)
cd. Girod. P.
24.	op. 83. Romance saus paroles. a) ed. Troupenas. P..
b)	ed. Girod. P.
25.	op. 84. Grande Valse elegante. a) cd. Troupenas. P., b) ed. Girod, P.
26.	op. 85. Souvenir de Londres. Nocturne. a) ed. Troupenas, P., b) ed. Girod. P.
27.	op. 86. Barcarolle. a) ed. Troupenas. P., b) Girod. P.
28.	op. 81.—86. Album de Salon. ed. Troupenas. P.
29.	op. 94. Souvcnirs de Fran?ois Schubert de Vienne. a) ed. Chabal, P., b) ed. Heugel, P. (1854).
30.	op. 95. La Gondola. Melodie originale (a M"° Caro-linc Arguiot). a) cd. Chabal, P. (1852). b) ed. Heugel, P. (1854).
51. op. 96. Nocturne. Melodie oiriginale (a son elevc MUe Salazie Barbaroux). a) ed. Chabal. P. (1852), b) cd. Heugel, P.
94
32.	op. 97. L'Eleganza. Etudc de salon (a son eleve, M"«1 Laure Provent). a) ed. Chabal, P. (1852), l>) ed. Heugcl, P. (1854).
33.—35.	op. 98. 3 Valses reunies. 1. Les Bords du Da-nube. — 2. Les Bords de la Seine. — 5. Les Bords de la Tamise. (Nr. 1. a son eleve M11*5 Marie Barbaroux) (Nr. 2. ii son eleve Sidonie Arguiot) (Nr. 3. a Miss S. Dodd). a) ed. Chabal, P. (1852), b) ed. Heugcl, P. (1854), c) ed. Grus & Cie., P.
"56. op. 99. Serenade. Melodie originale, a) ed. Chabal. P., b) ed. Heugel. P. (1854).
37.	op. 100. Laure ei Caroline. Deux Polkas-Maziirkas (ii M1,e Herselie Lohct). a) ed. Chabal. P. (1852), b) ed Heugel, P. (1854).
38.	op. 101. Souvenir de Tokav. Rondo pathetique et original (a son eleve Mlle Aline Mandcville). a) ed. Chabal, P. (1852). b) ed. Heugel. P. (1854).
59. Album de Piano, contenant: op. 93, 94. 95, 96, 97, 98. 99. 100. 101. ed. Chabal, P. (1853).
40.	op. 105. Venise. Andaniino (a M,lc Mathilde Cele-rier). ed. Heugel. P. (1854).
41.	op. 105. YaIse-tyrolienne (a son eleve M,lc 01ympc Martin de Flacourt). ed. Heugel. P. (1855, 1856).
42.	op. 106. Le Palinicr. Einde de salon (a son eleve MUe Horicnse Duboisec de Riccpiebourg). ed. Heugel, P. (1855).
43.	op. 107. Doux Reve. Nocturnc (a Mmc la baronno William de Keatiug). n) cd. Heu, P. (1857), b) ed. Grcgh. P., c) ed. Schlesinger, W. č) ed. Ricordi. M. (1858).
44.	op. 108. Le Reveil du printemps. Fantaisie-Mazurka (a M. Emile Vincent). ed. Philipp.. P. (1862).
45.	op. 109. Chant du Soir. Noctume (a son eleve MUe Josephine Perrelli). a) cd. Heu, P., b) ed. Grcgh. P., c) ed. Rouart, Lerolle & Cie, P.
46.	on. 112. Nr. 1. Priere du soir. Melodie. Fantaisie de salon (a Mmme Ch. Nusse). a) cd. Mackar, P. (1866). b) ed. Noel. P., c) ed. Bote & Bock. B. (1866).
47.	op. 112. Nr. 2. L'Espoir. Melodie (a M. Albert de So u za), a) ed. Mackar, P. (1866), b) cd. Noel. P., c) ed. Bote Bock, B. (1873).
95
48.	op. J12. Nr. 3. Les Regrets. Nocturne (a M. A. Mar-mcntcs). a) cd. Mackar, P. (1866), b) cd. Noel. P., c) cd. Bote & Bock, B. (1873).
49.	op. 112. Nr. 4. Le Sourire. Melodic-Valsc. a) ed. Mackar, P. (1866), b) ed. Noel, P., c) ed. Bote & Bock. B. (1873).
50.	op. 112. Nr. 5. Tendrcsse. Reverie (a MIU' Blanche Thomas). a) ed. Mackar. P. (1866). b) ed. NočM. P., c) ed. Bote & Bock. B. (1873).
51.	op. 112. Nr. 6. Souvenir. Mazurka (a M. E. G. V. van der Tloeft). a) cd. Mackar, P. (1866). b) ed. Noel, 1\. c) ed. Bole & Bock. B. (1873).
52.	op. 112. Si x Melodies s vrti p a t h i q u e s. Nr. 1.—6. a) ed. Mackar. P. (1866). b) ed. Noel. P., c) ed. Bote & Bock. B. (1837).
53.	op. 115. Souvenir de Crcil. Nocturne (a Mme Annu Roucher). ed. Heinz, P. (1867).
54.	op. 117. Souvenirs de Chopin. Nr. 1. Fantniaie. Nr. 2. Reverie. ed. Mackar. P.
55.	op. 118. Lachtaubc. Polka. ed. Bot.e & Bock. B.
56.	op. 119. Marche funebre a rEmpereur Maximilien. a) ed. Mackar. P. (1867), b) cd. Noel. P., c) cd. Bote & Bock. B.
57.	op. 120. Valerie. Fantaisie-Mazurka. a) ed. Napoleao. Rio de Janeiro. b) ed. Noel. P., c) ed. Bote & Bock, B.
58.	op. 121. Consolation. Reverie. a) ed. Mackar, P. (1873), b) ed. Noel. P., c) ed. Bote & Bock, B.
59.	op. 122. I^i Gaiete. Fantaisie-Galop. a) ed. Mackar. P. (1872. 1877, 1878), b) ed. Noel. P. (izšla tudi olajšano).
60.	op. 124. Fern vom Vaterland (Pairie absente). Fantasie iiber ein Originalthenia. (Fantaisie sur un Theme original.) a) cd. Fiirstncr, B.. b) v zbirki: Les joyaux du piano. Langlois, P. (1871. 1907), c) ed. Arnold. Dresdcn (1872).
61.	op. 126. Baiser-s d°oiseaux. Caprice-Nocturue. a) ed. Ivanglois. P. (1873), b) ed. Napoleao, Rio de Janeiro. c) ed. Schirmcr, Nevv York. č) ed. Choudens, P., d) ed. llachette. P. (1907, 50. izdaja).
62.	op. 127. La Joie des Anges. (Engelsfreuden). Capri-ce-Nocturne. a) ed. Langlois. P. (1874, 1878). b) ed. Bote & Bock, B. (1880, 1885), c) ed. Willcocks. London, č) ed. Jur-genson. Leipzig, d) ed. Hachette, P. (1907).
%
65. op. 129. Berceuse-Imprcmptu. cd. Chatot, P. (1874).
64.	op. 133. Ujic fleur. Maznrka. ed. Letluc, P. (1875).
65.	op. 154. Voeu silencieux. Romance sans paroles. ed. Girod, P. (1876).
66.	op. 155. Lina. Valse de salon, a) ed. Noel. Pi. b) cd. Colombier. P. (1875), c) ed. Mackar, P. (1876).
67.	op. 156. Valse gracieuse. ed. Ledne, P. (1877).
68.	op. 157. Les Reveries dc Berthc. Melodie-mazurka. ed. Ledne, P. (1877).
69.	op. 138. Tournoi. Galop. ed. Ledne, P. (1877).
70.	op. 142. Impromptu. ed. Girod. P.
71.	op. 143. Les Larmcs d'une Reine (Die Thranen einer Konigin). Reverie sur la molodie prčferee de Mar.ie-Antoi-nette. a) ed. Langlois, P. (1877). b) ed. Bete & Bock. B. (1880—1885), c) cd. W.illcocks. London, č) ed. Jurgenson, Leipzig, d) ed. Langlois. P. (1907).
72.	op. 144. La Svmpaihie. Fantaisie de salon. ed. Chatot. P. (1878).
73.	op. 145. Fantaisie-Maizurka. Morcean de salon, a) ed. Chatot. P. (1878). b) ed. Hielard. P. (1883). c) ed. Eveil-lard. P.
74.	op. 146. Le Gondolier. Barcarolle. ed. Chatot. P. (1878).
75.	op. 148. Nr. 2. Bolero. ed. Iochem. P. (1878).
76.	op. 150. Adieu a Trianon. Melodie. a) cd. Lissarague, P. (1878), b) cd. Eveillard, P.
77.	op. 152. Noeturne. ed. Girod, P. (1878).
78.	op. 155. Combat de Coqs. (Der Hahiienkampf.) Polka, a) ed. Langlois, P. (1879), b) ed. Bote&Bock, B. (1880—1885); c) ed. Willcocks. London, i) ed. Chapell. London, d) ed. Hachette, P. (1907).
79.	op. 154. Les H.irondellcs du Presbvtere (Die Klo-sterschwalben). Noeturne. a) ed. Langlois. P. (1879). b) ed. Bote & Bock, B. (1880—1885), c) ed. Willcocks, London, č) ed. Hachette, P. (1907. 10. izdaja).
80.	op. 155. Le Bourdonncmcnt daibeilles. (Der Bienen-sčhwarm.) Caprice de genre. a) ed. Langlois, P. (1879). b) ed. Bote & Bock. B. (1880—1885), c) ed. VVillcocks, london, č) ed. Hachette. P. (1907).
7 Jurij Mihevcc
97
81.	op. 156. L'AlIeluia des Oiscau*. (I)er Voglein Lob-ge.ang.) (Rejoicing of the birds.) Invocation. a) ed. Langlois. P. (1879). b) cd. Bote & Bock. B., c) cd. VVillcocks. London, č) ed. Dilson. London, d) ed. Mc. Kinlcv. I.oudon. e) ed. Presser. London, f) ed. Sehirmcr. New-York, g) cd. Gniina-raes. Rio de janciro. Ii) ed. Napoleao. Rio de Janeiro, i) ed. Jurgenson, Leipzig (Moskva), j) ed. Kastner. Leipzig, k) cd. Elkan, London. I) ed. Mieho\v. P., m) ed. National inusic company, London, n) cd. Hachette, P. (1907).
82.	op. 157. Nids et Berccaux. (Nest und Wicge.) Re-verie. a) ed.' Langlois. P. (1879). b) ed. Bote & Bock. B. (1880—1885). c) ed. VVillcocks. London, č) ed. Langlois P. (1907).
85. op. 158. So upi rs de Romeo. Serennde. Priere. a) ed. Langlois. P. (1879). b) cd. Bote & Bock. B. (1880 -1885). c) ed. Willcocks. London, č) ed. Jurgenson. Leipzig.
84.	op. 159. Les Baisers d'une Etoile. (Sternenkiisse). a) ed. Langlois, P. (1879). b) ed. Bote & Bock. B.. c) cd. VVillcocks. London, č) ed. Pomier, P., d) ed. Chapell, London.
85.	op. 161. Lucifer. Galop •brillant. a) ed. Langlois. P. (1879), b) ed. Bote & Bock. B. (1880—1885). c) v zbirki: Les Fetcs du piano, ed. Langlois. P. (1880). č) v zbirki:. Les Joyaux <l(i piano, ed. Langlois, P. (1907).
86.	op. 161. Fleurette. Mazurka de salon. ed. I.educ, P. (1883).
87.	op. 162. I/Oiseau messager. Melodie. a) ed. Gallet, P. (1899), b) ed. lochem. P. (1880).
88.	op. 163. La Voliere. Fanlaisie. Ramage d"oiseaux. a) ed. Heinz, P. (1878), b) ed. Eveillard. P. (1887).
89.	op. 164. Mignon aux chansons. a) ed. Langlois, P. (1907). b) ed. Eveillard. P.
90.	op. 165. Le Chalet-Paradis. Mazurka styricnne. ed. Heinz. P. (1878).
91.	op. 167. 20 exercices enfantins sans octaves et doig-tčs. a) ed. Brandus, P. (1879). b) ed. Jaubcrt, P.
92.	op. 169. Chant du soir. Nocturne. ed. Heu, P. (1865). 95. op. 170. Serenade. ed. Girod. P. (1879).
94. op. 171. Na ples. Tarantelle. a) ed. lochcin, P. (1879), b) ed. Eveillard, P.
98
9>. op. 172. Ga i vovageur. Galop, a) ed. iochem, P. (1879, 1883), b) ed. Noel, P.
96.	op. 173. Nr. 1. Depart de 1'hirondelle. Melodie. a) ed. Iochem, J'. (1879. 1880), b) ed. Noel, P., c) ed. Chou-dens, P.
97.	op. 173. Nr. 2. Retour des Faneuses. Rentree villa-gcoise. a.) ed. Iochem, P. (1879), b) ed. Noel, P.
98.	op. 173. Nr. 3. Chasseurs en campagne. a) cd. Iochem. P. (1879), b) cd. Eveillard, P.
99.	op. 174. Gaiete dc coeur. Caprice. a) ed. Iochem, P. (1879), b) ed. Lesignc, P.
100.	op. 176. L'Hirondelle et le Berger. Melodie de con-cert. ed. Couderc, P. (1879).
101.	op. 177. Echos des Pyrenecs. Valse brillantci cd. Couderc. P. (1880).
102.	op. 182. Scherzo brillant. ed. Girod. P. (1880).
103.	op. 184. \Vclcome. Galop, a) ed. Heinz, P.' (1880), b) ed. Eveillard, P.
104.	op. 186. La Fontaine qui pleure. (Der Springbrun-nen.) Morceau de salon, a) ed. Langlois, P. (1907), b) cd. Boie & Bock, B. (1880—1883), c) ed. Willoocks, London.
103. op. 187. Bonheur disparu! (Yerschwundenes Gliick!) Reverie. a) ed. Bote & Bock. B. (1880—1883), b) ed. Will-cocks, London, c) cd. Lnnglois. P. (1907).
106.	op. 188. Le Diable et son Train. (Der Teufelszug.) Galop, a) ed. Bote & Bock. B. (1880—1883), b) ed. Willcocks, Iiondon, c) ed. Hachettc, P. (1907).
107.	op. 188. (?) Toit de chaume. Reverie. ed. Blancard. P. (1880).
108.	op. 189. T^es Mandolines. Scrčnnde. a) ed. Bote & Bock. B.. b) ed. WilIcocks, London, c) v zbirki: Les Joyaux du piano, e<l. Langlois, P. (1907).
109.	op. 189. (?) Rosee d'Italie. Melodie-Mazurka. ed. Blancard. P. (1880).
110.	op. 190. (?) Conceri d'oiseaux. Reverie. ed. Chatot, P. (1881).
111.	op. 190. Argentine. Bluette. cd. Blancard, P. (1880).
112.	op. 193. Le fier Toreador. (Der stolzc Toreador.) Bolero. a) ed. Bote & Bock. B. (1880—1885). b) ed. AVillcocks, I.ondon, c) ed. Langlois, P. (1907).
99
113.	op. 1%. (?) Invocation. Fantaisie de Concert. ed. Chatot, P. (1879).
114.	op. 198. Reve de jeunesse. Morceau de salon. cd. Provost & Sciers, P. (1881).
115.	op. 200. Jcux de Colombes. (Taubcnspiele.) Fan-taisic-Mazurka. a) ed. Bote & Bock, B.. b) ed. Presser. London.
116.	op. 201. Villa des Roses. Mazurka de salon. ed. Heinz. P. (1880).
117.	op. 202. La Providence. Rcverie. cd. Heinz, P. (1880).
118.	o]). 205. Cabane dAlsace. Fantaisic-Mazurka. ed. Heinz. P. (1880).
119.	op. 204. Pompadour. Andante-Menuct. ed. Heinz. P. (1880).
120.	op. 206. Sons les lauriers-roscs. Reverie. a) ed. Mackar. P. (1885). b) ed. Noel. P.
121.	op. 210. Priere du scir. Transcription-Fantaisie de salon sur son op. 112. a) e<l. Mackar. P. (1885). b) cd. Noel. P.
122.	op. 212. Solcil couchant. (Sonnenuntergang.) Ca-price. a) cd. Enoch, P. (1882), b) ed. SiegcI, B. (1892—97). c) ed. Salzcr, Leipzig, č) ed. Eisoldi, B.
123.	op. 213. Priere de Mignon. Audantc religieux. a) ed. Heinz, P. (1882). b) ed. Eveillard, P., c) ed. Forsvtli. London.
124.	op. 214. Petite Polonaise. a) ed. Heinz. P. (1882), b) ed. Eveillard. P., c) ed. Forsyth. London.
125.	op. 218. Nuit sercine. (Sternennaclil). Caprice-Me-lodie. a) ed. Enoeh, P. (1881), b) ed. Siegel, B. (I892--97). c) ed. Salzer. Leipzig, č) cd. Eisoldt. B.
(Brez navedbe o p u s a)
126.—131. 6 Airs de bal let. Morceaux caracteristi-qnes. Nr. 1. Zika. Czardas liongrois. Nr. 2. Djemma. Danse dalmee. Nr. 3. Nanetta. Danse americaine. 4. Karczinska. Polonaise. 5. Peppa. Danse espagnole. Nr. 6. Cascadctte. Pa-risienne. ed. Salabcrt. P.
132. Alpeukoniggulopp. cd. Diabelli & C'o., W. (pred .1844).
100
153. Alpenkonigwalzer mit Trios und Coda. ed. Diabelli, W.
134 Attention. Murscli. ed. Fisoher, Ne\v-York. 135. Au pas. Marche militaire. a) ed. Mackar. P. (1877), b) ed. No€l, P.
156. Hal costumč. Quadrille. cd. Debert, P.
137.	Barcarolle. ed. Blancard, P. (1880).
138.	Berccusc arabe. Reverie. a) ed. Weiller, P., b) ed. Mandolino, Torino (za mandolino).
139.	Bluette. ed. Girod, P.
140.	Bolero. ed. Blancard. P. (1880).
141.	Cecilia. Valse. a) od. Mac-kar, P. (1873), b) ed. Noel, P.
142.	Cha.iit du depart (de Mchul). ed. Choudcns, P. 145. do 147. Collection rose. Moreeaux tres fa-
ciles. Nr. 1. Jours heureux. Gaprice-mazurka. Nr. 2. Petit Bolero. Nr. 5. Sturmmarche. Galop. Nr. 4. Marche militaire. Nr. 5. Air de chasse. ed. Janin & FiIs, Lyon (1900).
148.	Combat naval. Marine, ed. Langlois, P. (1875. 1907).
149.	Concert du Rossignol. Melodie. a) ed. Tnchem, P. (1880). b) cd. Gallet, P. (1899).
150.	Cortege dc Mandarins. Marche. od. Weiller, P.(1902).
151.	Cueillette des Roses. Mazurka. ed. Weiller, P.
152.	Dans les airs. Galop. ed. Coutarel. P.
153.	Dansc persane. Air de ballet. ed. Weiller, P.
154.	Der elegante Ungar. Hongroises originales et čle-gantes. (Rkp.? op. 50.?)
155.	Der elegante Wiener. Grande Valse originale et elegante. (Rkp.?)
156.	Einilicngalopp Nr. 40. ed. Mechetti, W.
157.	En Criinee. Episode de Malakoff. Polka Militaire. ed. Langlois, P. (1873, 1907).
158.	Esmeralda. Bolero. ed. Eveillard. P.
159.	Fleair de beauie. Valse. ed. Langlois. P. (1875). (V zbirki: Le meilleur conseiller des pianistes).
160.	Fleurs des salons. Melodie. ed. Provost & Scier, P. (1881).
161.	Fleurs du tropique. Polka-inazurka. ed. Blancard. P. (1879, 1880).
162.	Gavoite. ed. Blancard, P. (1880).
101
163.	Grands vcux et petits pieds. Bolem. ed. Lunglois, P. ((875).
164.	Henre joyeuse. (Frohe Stumle.) Transcription-Fan-taisie. a) ed. Langlois, F. (1879). 1») ed. Bote & Bock, B. (1880—1885). c) ed. Chappcll. London, č) cd. Hachette, P. (1907).
165.	Illvrie. Yal.se de concert. ed. Loret, P.
166.	Julia-Polka. ed. Cantin. P.
167.	Jenny. Polka (a ses eleves M11" Felicie et Jennv Corrid). ed. Heugel, P. (1856).
168.	Jespere. Polka (Rheinlander) (Nr. 141) pour les petilcs ni a in s. ed. Ricordi. M. (1848).
169.	Jespere. Polka, a) ed. Ricordi. M. (1848). b) ed. Troupenas. P., c) cd. Bonoldi Freres P. (1846). c) ed. Schott. Mainz (1850).
170.	Jours heureux. Ca.price-mazurka. a) ed. Iochem. P. (1877). b) ed. Janin, Lyon (1900).-
171.	Kaiharinengalopp Nr. 4. cd. AVilzendorF. W. (pred 1844).
172.	T/horloge du grand-pere. (Grossvater"s Uhr). Sou-venir denfance. a) cd. Langlois, P. (1879. 1907). b) ed. Bote & Bock. B. (1880-1885), c) ed. Chappel, London.
175. T .a Chasse. ed. Blancard. P. (1880).
174.	La Mori d'un hcros. (Desaix a Marcngo). Marchc funebre. ed. Langlois. P. (1873, 1907).
175.	La Musinc. Valse mignonne. ed. Blancard. P. (1880).
176.	La Parisienne. Cliant national (1830.). Transcritc et variee. a) ed. Mackar. P., b) ed. Choudens, P. (v istem zvezku dodutck: isia skladba za glas in klavir).
177.	do 186. La volierc enchantee. Dix bluettes faciles. ed. Enoch, P. (1881).
187. do 188. Loulou et Zizi. Dcux danses mignonnes. Nr. 1. Loulou, valse enfautine. Nr. 2. Viens. Zizi! ed. Eveillard. P. (1888).
189. do 191. 3 Lustlagerinarsche. ed. Mechetti, W. (pred 1844).
192.-Le	Ca ril Ion. cd. Blancard, P. (1880).
193.	Le Chant du patre. Souvenir du Tyrol. (a Mlle Prudence de Vaucouleurs de Lanjamet). ed. Tellier, P. (1880).
102
194.	Le Concert du printemps. Romance sans paroles. ed. Couderc, P. (1879).
195.	Le meilleur couseiller du piano. Mc-tliode tlicorique et pratique, divisče en 30 journees d'etudes, enseignement pour lous les ages. ed. Langlois. P. (1875), h) nouvelle odi i ion Hachette, P. (1907): Methode de piano. Le meilleur eonseillcr des pianistes. Enseignement du piano, methode. cxerciccs, etudes, preludes, fantaisies, ar-rangements.
1%. Le Soleil d'Austerlhz. Galon militaire. ed. Langlois, P. (1873. 1907).
197.	Le Sentier des lilas. Polka-mazurka. ed. Langlois, I'. (1879). (V zbirki: Les joyaux du piano. ed. Langlois, P. 1907.)
198.	Les Campagnards. ed. Blancard, P. (1880).
199.	Les C"houx ii la creme. Mazurka uationale. cd. \Veiller, P. (1906). (V zbirki: Vovage au pavs des friandises.)
200.	do 209. F e t e s de 1' E n f a n c e. Dix danses en-fantines i res faciles. Nr. I. Le Bal costume. Quadrille. Nr. 2. Le Chateau des llois. Polka. Nr. 3. T.e Jour de l'An. Valse. Nr. 4. Les Ocufs de Paques. Mazurka. Nr. 5. Mardi- Gras. Sehottisch. Nr. 6. I^s Chevaux de bo is. Galop. Nr. 7. Le Soulier de Noel. Polka. Nr. 8. Theatre Guignol. Valsc. Nr. 9. La Distribution des Prix. Mazurka. Nr. 10. Le Feu d*artificc. Galop. cd. Enoch. Pariš (1881).
210. do 215. Les F c t c s du Piano. Six morceaux dc salon. Oj). 186. 187. 188. 189. 193, 200. a) ed. Langlois, P. (1880). b) ed. Aslidovvn, London.
216.	Les Gloires frangaises. I.a defensc du drapeau (Epi-sode de Solferino). Galop dc bravoure. ed. Langlois, P. (1873, 1907).
217.	Madchen\\-alzcr. ed. Mechetti, W. (pred 1844).
218.	Marianna. Polka eleganle (a son eleve, Mine Marie Ranvier). a) ed. Heinz, P. (1863). b) ed. Fromont, P.
219.	Marche d'infanterie. ed. Hielard. P. (1883).
220.	Marche militaire. a) ed. Blancard. P. (1880), b) cd. Janin. Lyon (1900).
221.	Marche militaire tres facile. ed. de lauteur (samozaložba) (1831).
222.	Maurer- und Schlosser\\alzer. ed. Haslinger. W.
103
223.	Militiirmiirsche Nr. 1. cd. Spehr, Braunschweig.
224.	do 231. 8 Milkairmarsche der verbiindeten Trup-pcn. ed. Schlesinger, W.
232. do 237. S i x M o r c e a u x f a c i 1 e s e t d o i g -te s. Nr. 1. Pctit ecuyer. Galop. Nr. 2. Yvonne. Valse. Nr. 3. Marchc d'infanterie. Nr. 4. Senorita. Bolem. Nr. 5. Henri-ette. Polka. Nr. 6. Defile de cavalerie. Marelic, a) ed. Hie-•lard. P. (1883), b) ed. Choudens, P., c) Nr. (). ed. Noel, P. (1894).
238.	Ncueste Galoppe. ed. Witženilorf, W.
239.	Neueste Galoppc samt Trios. cd. Cappi & Czerny, W.
240.	Non plus ultra. Eine kurze Fantasie in drcy- und vierlitindigcm Satze. (Rkp.?)
241.	Nos petits Lanciers. Quadrille. (V zbirki »Les Ar-tistes en Hcrbe* Nr. 42.) cd. Enoch. P. (tudi olajsuua izdaja).
242.	Originaldcutsche \Valzer. Erstc Lieferung. ed. Wi-tzendorf, W.
243.	Originalgaloppe in einem Tone. cd. \Vitzcndorf. W.
244.	Originalinarsch. ed. Mechetti, W.
245.	Original Laibachcr Schicssstatt Deulschc fiir den Carncval des Jahres 1827. cd. Cappi & Czerny, VV.
246.	do 251. 6 Original Laibaclier Scliiesss'ta(t Deutsche (Tiinzc) fiir den Carncval des Jahres 1825 (litogrufirano, W.).
252. Oesterreichische Militairniarschc. cd. Schlesinger. B.
255. Parisiennc. Fantaisie-Ouverture. ed. Choudens, P.
254.	Pas a pas. Celebre exercice journalier de velocite. ed. Langlois, P. (1907).
255.	Pepita. Polka elegante. a) ed. Heinz, P. (1881), b) ed. Forsvth. London.
256.	Petit Caporal. Berceuse. cd. W<eiHer, P.
257.	Petit Bolero. Souvenir de Barcelone, ed. Janin, Lyon (1900).
258.	Proincnademarsch. ed. Mechetti. W.
259.	Ronde de Guignol. ed. Weiller, P.
260.	Rosee de saphirs. Polka-Mazurka. ed. Langlois, P. (1875). (V zbirki: I .es jovaux de la danse. ed. Langlois, P. 1907).
261.	Sem prebel I a-Walze r, ed. Mechetti, W.
262.	Sidlienne. ed. Blancard, P. (1880).
263.	Souvenir d'Etrčtat. Ba.rcarolle. ed. Heinz, P. (1879).
104
264.	Sovez heureux! Melodie. a) ed. Lisaarague. P. (1878), b) ed. Fromont, P. (1898).
265.	do 271. Tat ra. I aira-Matra. A oyage d n ns les Car-pathcs. Sept Melodie« originales. '
272.	Un angc a« ciel. Melodie. a) ed. Ravellet, P. (1881), b) ed. Loret, P.
273.	Valse sentimentale. ed. Spina. W. (1865).
274.	Valses. ed. Artaria & Co.. W.
275.	Zank-Walzcr. ed. Mollo, W.
b) 4-rc'čno
276.	do 277. op. 18. Denx Polonais.es faciles et doigtees. Nr. 1. G-dur. Nr. 2. D-dur. a) ed. Ricordi, M. (1851), b) ed. Challiot, P., e) ed. Philipp, P.
278.	op. 72. T .a Prcfčree. Polka brillante. ed. Girod. P. (1874).
279.	op. 136. Valse gracicnse. ed. Ledne. P. (1877).
280.	op. 137. Les Reveries de Berthe. Mclodie-Mazurka. e<l. Ledne, P.
281.	op. 138. Tournoi. Galop. ed. Led-uc. P. (1877).
282.	do 287. op. 168. Ravons de Soleil. Six mor-ceaux faciles. Nr. 1. Soleil du bon Dieu. Nr. 2. Heureuse jen-nesse. Nr. 3. Joycux printemps. Nr. 4. Feie aux champs. Nr. 5. Retour des bergers. Nr. 6. Soleil couohant. a) ed. Tochem. P. (1879), b) ed. Coutarel, P., c) ed. Napolcao. Rio de Ja-nei.ro.
288.	An pas. Marelic militaire. a) ed. Mackar, P. (1877), b) ed. Noe!, P.
289.	Danse persane. Air de ballet, arrange par Edin o n d M i s s a. cd. Weiller. P. (1903). (V zbirki: Voisin et voisine. Morceaux extra-faciles Nr. 12.)
290.	Gaiete. Fantaisie-Galop. ed. Noel. P.
291.	Gainmes concertantcs. ed. Langlois. P. (1907) (in v zbirki: Lc meilleur eonseiller du Piano. e<l. Langlois P.).
292.	Grands yeux et petits pieds. Bolero. a) ed. Langlois, P. (1907), b) cd. Napolcao, Rio de Janeiro.
293.	Jespcre. Polka, a) ed. Bonoldi (Pacini), P., b) cd. Ricordi, M. (1848), c) ed. Schott, Bruxcllcs.
N Jurij Mihevec
105
294 do 299. L'Aquarium. Six hlucttes inusicales. ed. Le-duc. P.
■500. L'Illyrie. Valse de concert. a) ed. Ravellet, P. (1881), b) ed. Loret. P.
301.	La Posle aux Nouvelles. ed. Langlois. P. (1875. 1907) (tudi v zbirki: Les Fetes du piano, ed. Langlois. P. 1907).
302.	Le Prix dhonneur. Marchc. ed. Langlois. P. (1875). 505. Marchc militaire t res facile. coniposee en 1821 a
l'occasion du Congres de Lavbach. (Der beliebte Laibacher Congress-Marsch.) a) samozaložba, b) ed. Mcchetti. W.
504.	Ouverture pour Concours et Distribution des Prix. ed. Langlois, P. (1875).
505.	Retour des bergers. ed. Coutarel, P. (1899).
506.	Rosee de saphirs. Polka-Mazurka. ed. Langlois. P. (1907).
c) 6-ročno
307.	An pas. Marche militaire. a) ed. Mackar. P. (1877), b) cd. Noel, P.
308.	Bolero. ed. Callet, P. (1899).
309.	La Poste aux Nouvelles. cd. Langlois. P. (1880) (V zbirki: Lc mcilleur couseiller du Piano.)
310.	Le Concert an Pcnsionnat. Collection de morceaux pour le concours. arranges par G. M. ed. lochcm. P. (1881).
311.	do 312. Le Jour du Triomphe. Deux niorceaux pour concours et distribution des Prix. Nr. 1. Avant le Concours — Ouverture. Nr. 2. Prix d'honneur-Marohe. ed. Hachette, P. (1907).
313. Le Prix d"honneur. Marche. ed. Langlois. P. (1875). 514. Lucifer. Galop brillant. ed. Langlois. P. (1907). (V zbirki: Les Fetes du Piano.)
315.	Ouverture pour Concours et distribution de prix. ed. Langlois, P. (1875).
316.	Sursuin corda! Marche c-elebre. ed. Langlois. P. (1880) (in v zbirki: Les Fetes du piano. 1907).
317.	Unc partie de chasse. Fantaisie. ed. Langlois, P. (1880) (in v zbirki: Les Fetes du piano, 1907).
106
č) 8-ročno (2 klavirja)
318.	An pas. Marche militaire. ed. Mackar, P. (1877).
319.	Skladba za 2 klavirja, izvajana dne 16. in 17. 8. 1840 v Pragi. (Rkp.?)
II. Klavir
(priredbe tujih skladateljev)
a) 2-ročno
320.	Adam (Ad.): Si jetais roi. Ouverture. ed. Leduc, P.
321.	Air favori de Marie Antoinette. ed. Williams, I.ondon.
322.	Bagnat (L.): Le Canal de Panama. Quadrille.
323.	Battmann (J. L.): Le petit Clairon. Fantaisic, pas redouble.
324.	Beethoven (L. v.): Andante de la premiere Sym-phonie. od. Leduc, P.
325.	do 333. Beethoven (L. v.): Neuf symphonies. (?)
334.	Bellini (V.): Var.iaiions bravoureuses sur Norma de Bellini. Op. 49. (Dediees a M. S. Thalberg.) Morccau de Salon, a) ed. Philipp. P., b) ed. Troupenas, P., c) ed. Arta-ria, W.. č) od. Diabelli W.
335.	Bilsc (B.): Sturmmarschgalopp simplifie. ed. Janin, Lvon, (1900).
336.	Boccherini (L.): Celebre menuet. ed. Mackar, P.
337.	Boccherini (L.): La Sicilienne. Transcription. a) ed. Mackar, P., b) cd. Leduc, P.
358. Boieldieu (A. F.): Fantaisie facile sur lopera »La fille invisible« (a Mllp Leontine Rolin). Op. 105. ed. Boieldieu. P.
339.	Boieldieu (A. F.): Polka de la »Dame blanche«. cd. Cotelle, P.
340.	Bordese (L.): Mignon regrettant sa patrie. Fantaisie pour piano ou harmonium.
341.	Bordese (L.): Maria Stuart. Reverie pour piano ou harmonium.
107
342.	Chunts nationaux de tous les pays. ed. Ledne. P. (1872). (V zbirki: Chefs d"oeuvre des gruiids maitres, Nr. 70, ed. Bij ou, P.)
343.	Chassaiguc (F.): Fantaisie sur la celebre romance »Elle aimait les lilas«. op. 192. ed. Noel, P.
344.	Coedes (A.): La helle Bourbonnaisc.
345.	Croisoz (A.): Phaelon. Galop.
346.	Danbe (J.): Marche bresilienne.
347.	do 349. Donizctti (G.): Trois Faniaisies sur Don PasquaIo. Nr. 1. (tres facilc). Nr. 2. (facile). Nr. 3. (Morceau de salon). Op. 77. a) cd. Heu. P., b) ed. Chabal. P., c) ed. Grus & Cie, P.
350. do 369. E c h o s des co m p os it e ur s classi-ques et moderne«. Nr. 1. Beethoven, Allegretto de la 27'- sonate op. 90. Nr. 2. Chopin 2me Valse op. 34. Nr. 3.Dus-sek, Chantons rhymen. op. 34. Nr. 4. Field, 5C Nocturne. Nr. 5. Handel. Le forgeron. Nr. 6. Hummel, Allegro op. 34. Nr. 7. Mendelssohn. Romance sans paro les op. 102. Nr. 8. Mozart, Allegretto de la 7C Sonate. Nr. 9. Schubcrt. La jeune mere. Nr. 10. Webex, Derniere Pensče. Nr. 11. E. Bach, Rondo. Nr. 12. Beethoven, Larghetto de la 26mo symphonic. Nr. 13. Clementi, Vivace op. 36. Nr. 14. Ilandel, Gavotte. Nr. 15. Haydn. Allegretto dc la 12e svmphonie. Nr. 16. J. P. Martini, Plaisir d'amour. Nr. 17. Mozart, Andanie de la 3e svmphonie (4-ročno). Nr. 18. Rameau, tambourin. Nr. 19. Steibelt, Lorage. Nr. 20. Weber, Invitation a la valse, op. 68. ed. Leduc, P.
370.	Etterlen (A.): Galop des Crccelles. Galop facile en feuille. ed. Noel, P.
371.	Fumagalli (A.): Le Chanteur printanier. Tyrolienne. a) ed. Langlois, P. (1894), b) ed. Pomier, P.
372.	Gabussi (V.): Variationen iiber die beliebte Ro-manzc der Sigra Gabussi: Dormi, dormi bel bambino. ed. Mechetti. W. (1840).
373.	Grisar (A.): »Bonsoir, Monsieur Pantalon!< Petii Rondeau de 1'opera, op. 91. a) ed. Bureau central de mu-siquc, P., b) cd. Gregh, P., c) ed. Rouart. Lerolle & Cie, P., č) ed. Ricordi, M. (1851).
374.	Haydn (J.): Serenade extraite du quatuor op. 3. Nr. 5. ed. Noel, P.
108
375.	Ilavdii (J.): Variatioricn iiber »Gott erhalte«. (Rkp. ali improvizacija'!*) -
376.	de Hoven (Vesque de Piittlingen): Turandot. Grau-de Fantaisie de Concert sur 1'operu de Hoven. Op. 55 l6"" partie dediče u M"1- Julie M. Jaccand, eleve de Mr. Mieheuz. 2čmc partie dediče a Mllc Claire Prache, eleve dc Mr. van Nuffel. a) ed. Philipp, P., b) cd. Heugel, P.
377.	Kcler (B.): Je penise a toi... Valse.
378.	do 380. Kune (A.): Heu res saintes. Trois transerip-tions religieuses.
381. do 386. Les Amusettes. Six bluettes musica-les. Op. 148. Nr. 1. Barcarolle de 1'Oberon. Nr. 2. Bolero. Nr. 5. Car na val de Vcnise avec variations. Nr. 4. Gavottc de Gluck. Nr. 5. Deux Tyroliennes. Nr. 6. Siurmgalopp. ed. Gallet. P. (1899).
587. Lindpaintner (P.): Introduction et Variations bril-lantes suivies d'une grandc Marche militaire sur un theme favori <lc 1'Opera le Yampyr. Op. 41. ed. Mechetti, W. (1830).
388.	Martini (J. P.): Plaisir d'amoiir. Fantaisic brillante. Op. 87. a) ed. Launcr, 1'.. b) ed. Girold. P.
389.	Mattei (T.): Le Printemps. Valse chantec.
390.	Mattei (T.): Souriez! Melodie-Valse.
391.	Marcailhou (G.): Reverie sur un theme de la ce-lebre valse Indiaim. Op. 114 (u M"1' Brouncau). u) ed. Ma-ckar. P., b) ed. Nogi, P. (1866).
392.	Meverbeer (G.): Fantaisie sur »L'Etoile du No rde. Op. 104 (a M"«1 Mathilde Cellerier). ed. Brandus, P.
393.	Mozart (W. A.): Adieu. Melodie allemande. Derni-ere peinsee inttsicale dc W. A. Mozart. Chante j)ar Roger. Transcription. Op. 113. a) ed. Mackar, P., b) ed. Noel, P.
394.	Ouverturcs celebrcs. (?)
395.	Paganini (N.): Caprice. Op. 31. ed. Artaria. W. (1828).
396.	Paganini (N.): Schcrzo (motif avec les clochc+tes). Op. 32. a) ed. Artaria. W. (1828). b) ed. Czcrnv. W., c) ed. Witzcndorf, W.
397.	Pugni (C.): Fantaisie sur »Le Pardon de Stella«. Iiallet. Op. 93. (Dediee a Miss Julia Mandeville.) a) ed. Heugel. P., b) ed. Chabal. P., c) cd. Boieldieu. P.
398.	Rossini (G.): Fantaisie sur »Robert Bruce«, op. 95. ed. Brandus, P, (1846).
109
599. Rossini (G.): Fantasia sull"Elisabetta. Op. 107. ed. Ricoidi, M.
400.	Rossini (G.): Rosinc (Barbier de Seville). Valse brillante. ed. E\.eillard. P.
401.	Rossini (G4: Trio de »Robert Bruce«, ed. Brandus. P. (1846).
402.	Roszaviilgvi: Rakoczv-Mursch. Celebre marche hon-groise. ed. Miller. Pesth.
405. Rotigct de Lisle: La Marseillaise. ed. Choudens. P.
404.	Schubert (F.): Soiivcuirs poetiques.
405.	Thoinas (A.): Fantaisie sur 1'opera »Le Songc dune n nit d'ete<. Op. 89 (a Mlle Ida Sengel). a) ed. Bureau central de mu<sique, P., b) ed. Escudicr, P., c) ed. Heugel. P., č) ed. Ricordi, M. (1851).
406.	Thoinas (A.): Fantaisie brillante sur 1'opera »Le C aicl*. Op. 88 (a Mllr Felicie Corriol). a) ed. Bureau central de musiquc. P., h) ed. Heugel. P.
407.	Thomas (A.): Fantaisie sur -Ravniond«. Op. 92. ed. Bureau central de inu.sique, P.
408.	Thoinas (A.): Fantaisie t res facile isur »La Tonelli«. Op. 102 (a M"'' Marie Escudicr). a) ed. Escudier, P. (1854), b) ed. Heugel, P.
409.	Varney (A.): Fantaisie sur le c-hocur des Girondins : Mourir pour la patrie«. Op. 80. a) cd. du Conservatoire. P., b) ed. Cendrier, P. (1848).
410.	Verdi (G.): Romance transcrite et variee de 1'opera »Luisa Miller«. Op. 90 (a Mlle Helmine de Glermont). a) ed. Bureau central de musique. P., b) ed. Ricordi. M. (1851).
411.	Verdi (G.): Fantasia sul Trovatore. Op. 108. ed. Ricordi, M.
412.	Verdi (G.): Fantaisie isur Rigoletto. Op. 106. ed. Ricordi, M.
415. Verdi (G.): Fantaisie sur Macbetli. Op. 69. ed. Bii-reau central de musique, P.
414.	Verdi (G.): Fantaisie brillante sur Mac-beth. Op.76. a) ed. Heu, P., b) ed. Ricordi, M. (1848).
415.	do 416. Weber (C. M.): Duo brillant sur la Derniere pensee. Op. 116. Nr. 1. Nr. 2. (a Mme la Princcsse de .Met-ternich). a) ed. Mac-kar, P., b) ed. Noel. P.
110
417.	Weber (C. M.): Grande Fanta isie sur 1 opera »Obe-ron«. Op. 81. a) ed. Troupenas, P., b) ed. Girod, P.
418.	Webcr (C. M.): Grande Valse brillanic sur lopera f.e Freyschutz«. ed. Eveillard. P.
419.	Weber (C. M.): Funtuisie tres facile et s aus octaves sur »Le Frevschutz«. a) e<l. Lambert, P., b) ed. Choudens. P.
420.	Variationen iiber Thenien aus dem Ballet »Die feindlichen Vulksstanune«. (Rkp.P)
421.	Ararialions brillantes sur un theme allemand: La Fete des ouvriers (Das Fest der Hamhverker). Op. 70. a) ed. l.auner. P., b) ed. Girod, P.
b) 4-ročno
422.	Adam (A.): Ouverture de »Si j'etais roi«. Op. posth. ed. Ijcduc. P.
423.	Un turnimi (J. L.): Avant le combat. Fantaisie-marche.
424.	Battmainn (J.L.): Les Eclos de Seville. Fautaisie-bolero.
425.	Battmann (J. L.): Ma charmante. Fantaisie-valse.
426.	Battmann (J.L.): Souvenir. Fantaisic-polonaise.
427.	Buttmann (J. L.): Sur la Mediterranec. Fantaisie-barcarolle.
428.	Bellini (V.): Variations brillantes sur »Romeo et JuJiettec. Op. 19. a) ed. Bonoldd, P., b) ed. Philipp, P., c) ed. Ricordi, M. (1851).
429.	Bellini (V.): Divertissement brillanf sur des inotifs de »Norma«, ed. Leduc, P.
450.	Bocchcrini (L.): Sicilienne. ed. Mackar. P.
451.	Bocchcrini (L.): Celebre Menuet du cpiintctte cn mi-majeur. cd. Mackar. P.
432.	Boieldieu (A. F.): Polka de »La Dame blanche«. ed. Cotelle, P.
433.	Botte (A.): Souvenir de Tange gardieu.
434.	Coedes (A.): Dubarry-Valse.
435.	Coedes (A.): La belic Bourbonnaise. Quadrillc.
456.	Deransart (E.): Sur les flots. Suite dc valses.
457.	Dessaux (L.): Les Eclaireurs de la Seine. Polka militaire.
111
438. Dessaux (L.): Eole. Galop.
4"9. Dessaux (L.): Pegase. Galop.
440. Dessaux (I,.): La Peruvienne. Schottisch.
44t. Dessaux (L.): Les petits baisers. Valse mignonne.
442.	Dcssaux (L.): Le petits polkeurs. Polka mignonne.
443.	Dessaux (L.): i.e Soir. Valse.
444.	Dcssaux (L.): La toilette du printemps. Valse bril-1 a nte.
445.	Dessaux (L.): Le Tour du moiide. Galop brillant.
446.	Dessaux (L.): Les Amazones. Galop brillant.
447.	Dessaux (L.): .Mazurka des epcrons.
448.	Dessaux (L.): L'ile des singes. Quadrille brillante.
449.	Dessaux (L.): The horse-guards. Quadrille anglaisc.
450.	Dessaux (L.): Reve de printemps. Mazurka.
451.	Dessaux (L.): La bcaute du diable. Polka.
452.	Dessaiix (L.): Barberine. Polka-Mazurka.
453.	Dessaux (L.): Les Chiens savants. Quadrillc mignonne.
454.	Dessaux (L.): Bucephalc. Galop. ed. Pond, New-¥ork.
455.	Fiseher (E.): Polka des petits oiseaux.
456.	Fiseher (E.): Engagee! Valse mignonne.
457.	Fiseher (E.): Dernieres violettes. Valse.
458.	Fiseher (E.): Le beau postillon. Galop.
459.	Godefroid (F.): L'hirondelle messagere.
460.	Guiraud (O.): Plioebus. Galop de Concert.
461.	Havdn (J.): Serenade extraite du Quatuor op. 3. Nr. 5. ed. Noel. P.
462.	Jervis-Rubini (G.): Dans Veitise. Silite de Valses.
463.	Jervis-Rubini (G.): Rayonsdesoleil. Suitede Valses.
464.	Kovvalski (H.): Danse teheque.
465.	Lcybaeh fj.): 2femc Bolero brillant.
466.	Mendelssohn (F.): Rondo capriecioso. ed. I.educ. P.
467.	Pessard (E.): Menuet des »Petits violoiis du Capi-taine Fracassc«. ed. Ledue. P.
468.	Ril le. de (L.): Babiole (operette). Quadrille.
469.	Rossilli (G.): Figaro. Quadrille sur des motifs du »Barbier de Seville«.
470.	RoszavolKvi: Marche dc Rakoczy. Celebre marche hongroisc. cd. I.educ. P.
112
471.	Scicrs (D.): Les Ecrevisscs bordclaises. Schottisch-krillante.
472.	Weber (C. M.): Invitation a Ja Valse. cd. Leduc, P.
473.	Weber (C. M.): Ouveriure du »Freyschutz«. ed. Leduc. P.
474.	\Veber (C. M.): Derniere ponsee. Morccau de salon. exlrait du duo brillaut pour deux pianos. op. 116. cd. Mačku r. P.
c) 6-ročno
475.	Adam (A.): Ouveriure de »Si j'čtais roi«. cd. Leduc, P.
476.	Bcllini (V.): Divertisserucnt brillaut sur des motifs de »Norma«, ed. Leduc. P. (1867).
477.	Bilse (B.): Sturmgalopp. ed. Janin. Lvon (1906).
478.	Boccheriui (L.): Celebre menuet. ed. Mackar, P.
479.	Busser (H.): Grande Marche de l'Exposition. ed. Noel. P. (1869).
480.	Croi.sez (A.): Le vovage d'une hirondelle.
481.	Croisez (A.): Phaeton. Galop.
482.	Guiraud (O.): Phoebus. Galop de Concert.
483.	Marcailhou (G.): Le torrent. Valse. cd. Leduc, P.
484.	Marcailhou (G.): Indiana. Grande Valse. cd. Leduc, P.
485.	Pcssard (E.): Menuet des »Pctits violons du Capi-taine Fracassec. ed. Leduc, P. (1878).
486.	Roszavolgyi: Marelic de Rakoczy. Celebre marche hougroise. ed. Leduc. P. (1907).
487.	Weber (C. M.): Ouverture dc »Frcvschutz«. ed. Leduc. P.
č) 8-ročno (2 klavirja)
488.	Beethoven (L. v.): Andante de la l6re Symphonie. ed. Leduc, P.
489.	Boieldieu (A. F.): »Jean de Pariš«, ed. Leduc, P.
490.	Dessaux (L.): Bucephalc. Celebre galop. ed. Leduc, P.
491.	Magnus (D.): Marchc russe. cd. Leduc, P.
492.	Mendclssohn (F.): Rondo capriccioso. ed. Leduc, P.
113
495. \Yebcr (C. M.): Oberon. O uverturo, ed. Leduc, 1'. <94. Weber (C. M.): Invitatioii a la Valse. ed. Leduc, i'.
495.	\Veber (C. M.): Duo brillant sur lu derniere pensee de Ch. M. de VVeber (a Mine la Princcsse de Metlernich). Op. 116. ed. Mackar, P.
496.	Weber (C. M.): Frevschutz. Ouverture. ed. Leduc, P.
497.	Mozart (W. A.): Don Juan. Ouverture. ed. Leduc, P.
d) 12-ročno (5 klavirji)
498.	Adam (A.): Ouverture de »Si jetuis roi«. ed. Leduc, P.
499.	Donizetti (C.): 5in"" Fantaisic sur »Don Pasquale«. cd. vati Nuffcl, P.
500.	Hacndel ((J. F.): Fugue. Op. postil, ed. Leduc. P. (1890).
501.	Weber (C. M.): Fantaisie sur "Oberon«. ed. van Nnffel, P.
III. Komorna glasba
502. Op. 58. Amusement pour le violoncelle avec pianoforte. Pariš.
505. Les petits Concerts du violoniste. Morceaux tres faciles pour violon & piano, arranges par Edmond Missa: Nr. 5. Berceuse a rabo de C. Micheuz. ed. Weiller. P. (1901).
504.	Priere du soir. Melodie pour violon et piano. ar-range pur C. Micheuz d'apres son op. 112 Nr. 1. ed. Mackar. P. (1886).
505.	Berceuse arabc. (V zbirki: Les prcmiers pas du mandolinistc. Morceaux tres faciles pour mandoline et piano par Ju les Cottin). ed. Weiller. P. (1900).
506.	Weber (C. M.): Variations pour le pianoforte avec accompagnement du violon sur un theme favori de 1'opera »Oberon«. op. 218. ed. Mechetti. W.
507.	Weber (C. M.): Les Sirenes. Barc-arollc de l"Oberoii pour piano et hurmonium.
508.	I/C Bijou. Polonaisc fiir 2 Pianofortes mit Beglei-lung eines Violon. (Rkp.?) (izv. 14. 10. 1836).
114
IV. Orkestralna glasba
509.	Koncert za klavir in orkester. AJlegro, Adagio. Finale. (Rkp.?) (lzv. 19. 5. 1839).
510.	Lustlager-Symphonie. (Rkp.?) (Tzv. 14. 9. 1856.)
511.	Scherzo nacli Paganinischen Themen, nach op. 31. (Rkp.?) (Izv. 14. 9. 1836.)
512.	Variations brillantes sur lair »Au clair de lune«. (Rkp.?) (Izv. 19. 3. 1839.)
515. Uvertura Nr. 3. A-dur. Pari & glasovi arhiv Gl. m. Ljubljana.
514.	Grandes Variations de Concert sur un theine original (Des-dnr) mit Quartett- oder Orchesterbegleitung. Glasovi za klavir, kvartet in orkester: ed. Cranz. Leipzig. (Izv. 14. 10. 1856.)
515.	Pugni (C..): Fantaisie sur j Le pardou de Stella«, eerite par Micheuz de Laybach en Ulvrie. Op. 95. (Rk]>.?)
B. VOKALNA GLASBA 1. Samospevi (dvospevi)
516.	op. 22. Die Turkenpfeife. Gedicht von Pfeffel. In Musik gesetzt fiir zwey Singstimmen mit Bcgleitung des Pianoforte und dem Herrn Joseph Freyherrn von Kielinaiins-egge. k. k. Hofralhe, des Leopold-Ordens Ritter ctc. etc. ehrfurchtsvoll gevvidmct. ed. Haslinger, W. (pred 1844).
517.	op. 78. Ma derniere priere, pour une voix avcc ac-compagneincut de piano. Paroles franka i ses ct allemandes de Herinann Maurer, traduclion anglaise de M. A. B. (a lady Jane Hay). ed. Chabal, P. (1847).
518.	Ida. Fleur de gaite. Paroles de E. Jaqui.not. Sopran ou tenor ct piano. ed. Schott. Mainz (1846).
519.	Le Flibustier Napolitain. Purolcs de E. Jaquinot. Romance pour voix de bassc et piano (a Mr. P. Klein), a) ed. Troupenas, P. (1846). b) ed. Brandus, P.
520.	Des Sangcrs Heimath. Gedicht von Foglar. (Glas, violončelo in klavir.) (Rkp.?)
115
521.	An Amalie. Gesang und Klavier. cd. Bermann, W.
522.	Cantiquc de Noel. Parolcs de Cyprien Dumazer. Ghant avec accompagnement d'orgue et piano. ed. Gallet, P. (1911).
2. Zborovske skladbe
523.	Cantique de Noel. Paroles de Cvprien Dumazer. Pour solo et choeur. Ed. Chatot, P. (1878). ed. Bote & Bock. B.
3. Zborovsko-instrumentalne skladbe
524.	op. 9. Der Wandercr und der Bach. (Sopran-potok in tenor-popotnik. ženski zbor-glasovi iz gor in orkester.) (1826.) Part. arhiv Gl. m. Lj.
C. ODRSKA DELA
525.	Das Feenkind. Ein Zauberspiel von Meisl. 1828.
526.	Ouverture zum Feenkind von G. M.. Compositeur, Mitglied des St. Anna Vereines in Wien. Als Eigenthum des Conservatoriums zu Laibach vom Verfasser eingesendet. Part. in glasovi arhiv Gl. m. Lj.
527.	Ein ungetreuer Diener seiner Frau. Spevoigra. Besedilo: Gleich. (1829.)
528.	Das Reimspiel. (1829.) Spevoigra.
529.	Die Radicalcur durch die Erfahrung. (1829.) Spevoigra.
550. Recht belialteu die Planeten. (1835?) Spevoigra.
531.	Uvertura k »Recht behalten die Planeten«, (rekonstruirana iz glasov, arhiv Gl. m. Lj.)
532.	Die Maske oder die Mannerfeiudinuen. Komična slika (komisehes Gemiihlde) v ireh dejanjih. Napisal T. Schickh (1840).
116
UPORABLJENI TISKANI BIOGRAFSKI VIRI a) Obsežnejši članki in navedbe v slovarjih
1.	Fridolin Kavčič: Jurij Mihelec. »Ljubljanski Zvon.-, 1895, stran 77/79.
2.	Dr. Josip Mantuani: Jurij Mihevec. j Nova miizika«, 1929, stran 9—11.
3.	Firmin-Didot-Hoefer: Nouvelle biographic generale. Pariš. 1850 et seq.. knjiga XXXV, str. 451.
4 Fetiš Biographie universelle des Musiciens. Pariš. 1864. 2™"1 ed., knjiga VI, str. 136.
5.	Fctis-Pougin. Supplement et complement. Pariš. 1880. knjiga H. str. 220,21.
6.	Wurzbaeh. Biogranhisrlics T.exikon des Kaisertliums Oe-sterreich, Wien, knjiga XVIII, str. 217.
7.	Larousse. Grand dictionnaire universel, Pariš.
8.	Keesbacher. Die philharmonische Gesellsc-haft in Laibach. 1862. str. 79.
9.	Riemann-Einstein, Musiklexikon. 11. natis, Max Hcssc. Berlin, 1929. str. 1178.
b) Pisma, omembe, kritike in sestavki v revijah in časnikih
10.	»Tutro«. Ljubljana: 16. I. 1924. str. 3 (dr. Čerin).
11.	»jutro«, Ljubljana: 18. I. 1924. str. 3 (Nestor).
12.	»Jutro«, Ljubljana: 8. V. 1927. str. 11 (pismo materi).
13.	»Slovenski narode, Ljubljana: 25. IX. 1882, str. 218 (ne-krolog).
14.	»Ljubljanski Zvon«, Ljubljana: 1899. str. 195 (pismo dr. Zupanca prijatelju Čopu).
15.	sl.aibacher Zeitung«, Ljubljana: 1854. str. 237 (napoved skladbe »Illyriens Tanze«, op. 45).
16.	»Illjrisches Blati-.. Ljubljana: 1859. str. 60 (napoved koncerta).
17.	»Carniola«. Ljubljana: 1909. str. 152 (dr. Valter šmid. poročilo o koncertu).
18.	»LVArt musical«. Pariš: 7. IX. 1882, sir. 287 (nekrolog).
19.	»Revue et Gazette musicale de Pariš«, Pariš: 23. XII. 1849, str. 404 (napoved skladbe).
20.	»Le Menestrelc, Pariš, Heugel: na raznih mestih.
117
21.	»Neues Wiener Tugblatts, Wien: 9. II. 1924 (Philipp L5we, članek).
22.	»AUgemeine Theaterzeitung«, \Vien: na raznih mestih. 2\ »AUgemeine musikalische Zeitung«, Leipzig. Breitkopf &
Hiirtel: na raznih mestih.
24.	»Allgcmcincr musikaliseher Anzeigcrc, \Vien. Tnbias Has-linger: na raznih mestih.
25.	^Vlusikalisches WochenbIattc, Leipzig: 21. IX. 1882. sir.460 (nekrolog).
26.	Verzeichnis aller Vorstellungen im k. k. priv. Theater in der Leopoldstadt seit Griindung clurch Carl Marinelli um 21. X. 1781 bis Ende Oktober 1860, dem Archiv gevvidmet von J. B. Lang. Regisseur dieser Biihne (rokopis).
BIBLIOGRAFSKI VIRI
a)	Katalogi knjižnic
1.	Knjižnice Slovenske filharmonije, bivše Glasbene matice in glasbenega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana.
2.	Bib!iotheque nationale. Pariš.
3.	BibIiotheque du Conservatoire. Pariš.
4.	Miisiksainmlung der Gesellschaft der Musikfreunde, Wien.
5.	Musiksanimlung der Stadtbibliothek. \Vien.
b)	Katalogi izdanj
6.	Fr. Hofmeister, Musikalien Katalog, od 1840 dalje.
7.	Pazdirek. Universal-Handbuch der Musikliteratur aller Zeiten und Volker, knjiga XX.
8.	Katalogi posameznih edicij.
KRATICE
op.	— opus (delo)
P.	— Pariš (pri založbah)
B._	— Berlin (pri založbah)
W.	— Wien (Dunaj) (pri založbah)
M.	— Mila no (pri založbah)
Gl. in. Lj. —Glasbena matica v Ljubljani
rkp.	— rokopis
part.	— partitura
gl.	— glasovi
2-r.	— dvoročno
3-r.	— triročno itd.
Opoinba. Arhiv ljubljanske Glasbene matice je bil po letu 1945 razdeljen med Narodno in univerzitetno knjižnico, knjižnico Slovenske filharmonije in knjižnico Akademije za glasbo v Ljubljani. Zato je treba iskati dela, ki so v knjigi pripisana arhivu ljubljanske Glasbene matice, v navedenih knjižnicah.
118
K A Z A T. O
L'vod na beseda....................................5
I. Skladateljevo življenje............................9
11. Mihevčcvo glasbeno delo.............73
Prevodi nemških in francoskih tekstov........79
111. Bibliografija Mihevčevih skladb......'. . . .	91
A.	Instrumentalne skladbe............9"?
I.	Klavir (originalne skladbe).........93
II.	Klavir (priredbe tujih skladateljev)......107
III.	Komorna glasba..............114
IV.	Orkestralna glasba .............113
B.	Vokalna glasba................113
C.	Odrska dela.................116
Uporabljeni biografski in bibliografski viri.......117
Pomen kratic...................118
Državna založba Slovenijo v Ljubljani Z a založbo Ciril Vidmar Tiskala Oljska tiskarna y Celju
f v V,«