Štev. 78.
V LJubljani. t petek, dne 8. aprila 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: ss
Za celo lata naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 aa en meseo » . » 2 20 za Nemčijo celoletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35"—
S V upravništvu: ss
Z« oelo leto upre) . K 22*40
za pol leta » četrt »
11-20 5-60 1-90
za en meseo » Za pošiljanje na dem 20 na mesec. — Posamezne Ste*. 10 t.
SLOVENEC
Inserati:
Enoatolpna petltvrsta (72 mm): ... po 15 T
za enkTat za dvakrat . . . za trikrat . . . za več ko trikrat
13 10.>
9 >
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popnst.
vsak dan, izvzeatfi nedelje h praznike, ob 5. nri popoldne.
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih ulietfc štev. t/m. Rokopisi ae no vračajo; aefranklrana pisma so ne = sprejemaj«. — Brednlifceia telefon« Stav. 74. —
Političen Ust za slovenski narod.
Vpravnlitvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. o. = Sprejema naročnino, tnserate in reklamacije. ===== Doravniškeea teleiena Stev. 188. -
Današnja Številka obsega 4 strani.
Trializem In n. Dobernii.
Gospod Dobernig je eden izmed najbolj pridnih poslancev, kar jih imajo nemški nacijonalci. Ker polje v njegovih žilah pristna slovenska koroška kri, ga tajne podzavestne nai"avne simpatije neprestano vlečejo k slovenskim problemom. In ker mož tudi dobro zna slovenščino in marljivo bere naše časopisje ter z našim ljudstvom občuje, je o naših težnjah in potrebah precej dobro poučen. Skratka, če bi mož ne bil zatajil svoje matere, bi mu ne bilo nič očitati. Tako pa je njegov življenjski cilj pobijati slovenstvo s tisto zagrijenostjo, ki je lastna rene-gatu in pomeni protiutež zoper glas krvi in vrojenega materinega jezika.
Gospod Dobernig si je postavil za življenjski cilj, opozarjati in mobilizirati nemštvo zoper jugoslovansko nevarnost, zoper trializem. V nasprotju z onimi kratkovidnimi in ne po lastni krivdi umsko zaostalimi alpskimi Nemci, ki Slovencev iz samega zaničevanja sploh niti opaziti nočejo, se je bistroumni, iz zdravega slovenskega koroškega življa porojeni Dobernig povzpel tako daleč, da Slovence vpošteva in z njihovo darovitostjo ter organizacijsko spretnostjo resno računa. Njemu Slovenci niso »dumme Kraner«, ampak Nemcem zelo nevaren in zlasti nemške koroške planince glede na inteligenco daleč nadkriljujoČ element. Zato pa alpske Nemce neprestano svari, naj ne omalovažujejo okrepitve slovenskega ljudstva, zlasti pa ne njegovih politi-ških trialistiških teženj. Gospod Dobernig je tudi tisti, ki je prvi opazil, kako so ravno Kranjci umetnemu nemškemu nadvladju na Koroškem nevarni, in on je tisti, ki vsakokrat jako resno na-gubanči čelo kadar bere v naših listih, da se je kod na Koroškem ustanovila slovenska hranilnica ali pa izobraževalno društvo. In da pripada slovenska Koroška Vseslovenski Ljudski Stranki, to je največja skrb mnogodelavnega ponemčenega državnega poslanca.
Te dni je gospod Dobernig na Koroškem že dvakrat govoril, in sicer v Velikovcu pretekli ponedeljek o koroški vzhodni železnici in »Kranjskem vetru«, to sredo pa v Celovcu pri seji nemškega »Volksvereina« za Koroško o trializmu. Kar je o slednjem povedal, ni prav nič zanimivo, treba pa zabeležiti. Dobernig je opisal panslavistično gibanje, vseslovanske kongrese in tria-listični program, ki hoče hrvaške in slovenske dežele, neizvzemši Koroško in Štajersko južno od Drave združiti v eno skupino. Jugoslovanski problem je pereč in se mora rešiti. Zoper rešitev, ki bi raztrgala Koroško in Štajersko, pa zaprla Nemcem pot do Adrije, se bodo Nemci seveda za življenje in smrt borili; za rešitev, ki bi zgolj Bosno z Avstrijo združila, Nemci tudi ne morejo biti, kor bi potem v državi padli od 35:8% na 33:3%, pač pa morejo biti Nemci za rešitev, ki bi Bosno združila z Ogrsko. Treba torej, da se Nemci združijo z Mažari, da slednjim pomagajo Bosno požreti.
Te misli so kaj malo originalne, saj je nemško-mažarski blok odnekdaj v Avstriji vladal in je oče nesrečnega dualizma. Gospod Dobernig je veliko pi'ezrl, na kar pa ga ne bomo opozarjali. Mi moramo iz protitrialistiške in protijugoslovanske agitacije, ki jo Dobernig zdaj v velikem štilu pri alpskih Nemcih organizuje, le ta nauk posneti: Slovenci, ne pustimo iz oči Koroškel Nemštvu se na Koroškem, če izvzamemo Rožno dolino, tla velikobolj majo, kakor sami mislimo. Slovenski kmečki živelj se ne dd in ne d& potujčiti, tudi popolno pomanjkanje šol ne bo slovenskega koroškega življa uničilo. Nemci fo dobro vedo in svojo pozicijo sami matrajo za slabo. Že danes ie vsake-
mu razsodnemu politiku jasno da bo moralo priti do sporazuma med obema narodnostima, ker se slovenstvo v nemštvu ne bo potopilo. Mi si pa zavoljo trializma ne bomo pustili zrasti toliko sivih las na glavi, kakor ubogi gospod Dobernig. Za nas je zadosti, da se koroški Slovenci čezdaljebolj okrepijo na gospodax'slcem in kulturnem polju. Da se to zgodi, za to bomo delali dalje, potem naj pa le gledajo Nemci, kako bodo prišli do Jadranskega morja!
Gospod Dobernik, vi pa le tuhtajte dalje težavni problem trializma!
»Hrvatski katoiički narodni
«i
savez
se je včeraj ustanovil v Zagrebu. Društvo bi se bilo moralo pravzaprav po zgledu nemškega »Volksvereina« imenovati »Hrvatski pučki savez«, kakor je začetkoma nameraval tudi škof dr. Mahnič, ki je dal zanj inicativo, a ustanovni občni zbor je včeraj ime. izpre-menil, kar pa je seveda popolnoma nebistveno. Udeležencev je bilo blizu 200, večinoma duhovščina vseh strank in akademiki. Bili so navzoči n. pr. gg. škofa Mahnič in Krapac, poslanci Rit-tig, Tomac, Jemeršič in Bauer, torej možje najrazličnejšega političnega mišljenja, kar dokazuje, da se hoče novi savez postaviti na čisto nepolitično stališče in kar je treba popolnoma odobravati. Pogoj za prospeh je le ta, da bodo katoličani najrazličnejših političnih nazorov morali v kulturnih katoliških težnjah in socialnogospo-darskem delu za ljudstvo iti in delati skupaj, kar pa je na Hrvaškem spričo izrazitega frakcionelnega čustva n'e-lahka stvar. Zato bo po našem mnenju poglavitna naloga novega društva vzbuditi zmisel za katoliško solidarnost, zlasti med duhovščino.
Prvi je govoril kaplan Čunko, ki je te ideje izvajal: Društvo je nepolitično, njegov namen le kulturen in go-spodarsk. Delalo bo s predavanji, ljudskimi shodi, društvi, knjižnicami, časopisjem in gospodarskimi organizacijami. Prvo je, da se reši kmet judovskih krempljev. Društvo bo demokratično. — Drugi govornik Stepinac želi, da se društvo ne omeji samo na p u k , na ljudstvo, ampak tudi na inteligenco in aristokracijo, katere je na Hrvaškem veliko katoliškega mišljenja. Tretji govor dr. Ortnerja, ki pravi, da je društvo nepotrebno, ker že obstoja »Hrvatska pučka prosvjeta« in graja, da se je na ustanovni shod povabila sama duhovščina, zbudi ostro debato. Nato se izpremeni po dolgotrajni debati naslov in se vsak paragraf pravil natančno pretrese in o vsakem obširno debatira, na kar se pravila z več izpremembami sprejmo. Med drugim se naslov »krščanski« dosledno izpremeni v »katoliški«. — Nato se izvoli upravni odbor, ki je jako obsežen. Izvoljeni so vanj gg.: Alfirevič Antun dr., Andrlič Vilko, Bačač, nadučitelj, Barič Stjepan, Binički Fran dr., fra Ci-kojevič, Čunko Mato, Deželic Velimir, Galovič Ferdo, GalovičTGrga, Gjanič Stjepan, Grašič I., Hegedič Vjekoslav, dr. Homotarič, Huzek Stjepan, Ivanek Vilko, Jemeršič Ivan Nep., Ivatalinič Božo, Kocijanič Juraj, Marakovič Ljuba dr., Marku lin Stjepan dr., Posavac Franjo, Ritig Svetoslav dr., o. Rodič Rafael dr., Ružič Ivan dr., Striži^ Bogoljub, Šatajovič Dane dr., Škarpa Fr., o. Škrivanič Bernardin, Tomac Juraj, Violoni Ilija dr. — Nadzorni odbor: Novosel Mato dr., Lončarič Josip dr., Mahnič Antun dr., Lang Josip dr., Tkalčič Mijo, Horvat Rudolf dr.
Novemu društvu želimo največje uspehe v blagor hrvaškega katoliškega ljudstva I
Omenimo, da je bilo pri glasovanju tudi precej slovenske duhovščino.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 8. aprila. Krščansko-soc. stranka ima v četrtek 14. t. m. klubovo sejo, v kateri se zavzame stališče glede na 182-milijonsko kronsko posojilo.
L v o v, 8. aprila. Predsedstvo in parlamentarna komisija Poljskega kola imata 14. t. m. ob 10. sejo. Klubovi člani so pozvani, naj se prve zbornične seje gotovo udeleže.
D u n a j, 8. aprila. Gosposkozbor-nična justična komisija se bo približno v 8 ali 14 dneh pečala z novelo državljanskega prava.
Dunaj, 8. aprila. Bienerth se je zadnji čas posvetoval z nekaterimi voditelji čeških deželnozborskih strank o delozmožnosti češkega deželnega zbora. Uspeh ni bil ugoden. Pred jesenijo Bienerth zato najbrže ne prične z novimi pogajanji.
NOVE KAZENSKE POSTAVE.
Dunaj, 8. aprila. Pravosodna uprava namerava zbornici predložiti načrt kazenske postave in želi, da bi bil kmalu rešen.
NOVE BOSENSKO - HERCEGOVSKE POSTAVE.
Sarajevo, 8. aprila. Izdani sta dve novi postavi. Prva določa, da bodo pravne posledice pri političnih in navadnih hudodelstvih in pregreških zastarele v tistem času, kakor v Avstriji. Nadalje so izdali postavo v varstvo pismene tajnosti Izdali so tudi nove poštne tarife, ki znižujejo prejšnje poštnine od 60 na 40 in od 20 na 10 h.
PRESTOLONASLEDNIK V KOPRU.
Koper, 8. aprila. Prestolonaslednik Franc Ferdinand si je ogledal včeraj Koper.
OGRSKE ZADEVE.
B u d i m pe š t a, 8. aprila. Uradno se dementira »Egyertertesovo« poročilo, da bi bili aboliirani procesi proti socialistom in nacionalistom na pre-stolonaslednikovo posredovanje. Vzlic temu se pa vest v javnosti vzdržuje.
Budimpešta, 8. aprila. Ogrsko časopisje graja, da se za okoritske požarne žrtve premalo skrbi in da svojci ponesrečencev niso dovolj preskrbljeni. Khuen je zato ukazal strogo preiskavo.
Budimpešta, 8. aprila. Poljedelski minister grof Serenyi je izjavil, da sprejme kandidaturo v Miskolczu.
Budimpešta, 8. aprila. Finančni minister Lukacs je obiskal včeraj kabinetno pisarno. Konferiral je tudi več časa z Bilinskim. Honvedski minister Hazay sc je posvetoval o raznih resortnih zadevah v vojnem ministrstvu.
TRG KHUEN HEDERVARYJA V ZAGREBU.
Zagreb, 7. aprila. Po sedemletnem odlašanju je dobil trg pred srednjimi zavodi zopet svoje staro ime »Trg Khuen IIedervaryja« ter so bile te dni nabite nove napisne plošče. Vsako noč čuva te plošče stražnik.
ZAPRTA ČEŠKA ŠOLA.
Praga, 8. aprila. »Narodni Listy« poročajo, da so z orožniško asistenco zaprli češko šolo v Poštorni.
WAHRMUND V PREISKAVI.
Prag a, 8. aprila. Državno pravd-ništvo je uvedlo proti VVahrmundu kazensko postopanje zaradi hudodelstva po § 300 (Ponižanje oblastvenih naredb in hujskanje proti državnim in občinskim oblastim) in po § 302 kazenske postave (Hujskanje na sovraštvo proti veroizpovedanjem). Zasledovanje jc povzročil Wahrmundov govor dne 27. februarja v Pragi na shodu krajevne skupine »Svobodne šole«. Govori se, da so uvedli postopanje proti VVahrmundu na ukaz justičnega ministra.
Praga, 8. aprila. Wahrmund do sedaj šo ni bil zaslišan, ker biva v Rimu. Na shodu 27. februarja jc izvajal VVahrmuud med .dr.usiiji; Kaioii&ka
cerkev je, če jo presojamo zgolj z verskega stališča, le stvar gotove konfe-sije, in sicer neke vrste družbe, ki sama sebe naziva edino izveličavno in nobeni drugi ne prizna enakopravnosti. Boj za katoliško stvar pomenja boj za intole-ranco in versko nasilstvo, boj za social-no reakcijo po srednjeveškem vzorcu. Cerkev danes ni nositeljica kulture, k večjem je le še nasilna nebistroumna politikinja. Ultramontanska cerkev razpolaga z dvema sredstvima, da odvrne od sebe propad: prilagoditev napredku, kar je v protislovju s konservativnim značajem cerkve, drugo sredstvo je pa evolucija. Ker cerkev ne more zanikati evolucije, organizira »klerikalne« stranke po ljudskih zastopstvih.
Dunaj, 8. aprila. V Wahrmundo-vi zadevi justično ministrstvo ni posredovalo. Tudi niso istinita, poročila, da se je uvedlo proti "VVahrmundu kazensko postopanje.
IZ VATIKANA.
R i m , 8. aprila. Dosedanji nadškof v Lucci, kardinal Lorenzelli, nekdanji pariški nuncij, bo prideljen kurialni upravi. — Tajnik obredne kongregacije je postal škof Fontaine.
> / i
MttHLHEIMSKA NESREČA V PRUSKI ZBORNICI.
Berolin, 8. aprila. Železniški minister Breitenbach je podal v včerajšnji seji pruske zbornice obširno po-, ročilo o znani Miihlheimski nesreči. Povzročil jo je strojevodja ekspresnega vlaka. Ministrova izvajanja so poslanci poslušali stoje.
ZOPER FINSKO AVTONOMIJO.
Helsingfors, 7. aprila. Finski deželni zbor, ki se je sešel včeraj, je energično protestiral zoper carski reskript, s katerim se pooblašča duma, da določi »ruske pravice« glede na Finsko. Načelniki vseh strank, tako agrarci kakor socialisti, starošvedi in mladošvedi so označili ruski projekt za nečuveno kršenje finske avtonomije. Rusija nima do Finske nobene pravice, marveč je Finska z Rusijo glasom pogodbe leta 1809, s katero je švedski kralj Karol XIII. Wasa odstopil svoje pravice carju Aleksandru I., zvezana zgolj s personalno unijo in je car Aleksander I. zase in za svoje naslednike slovesno prisegel finsko avtonomijo spoštovati. Ves izobraženi svet spremlja boj zavednih in izobraženih Fincev zoper peterbur-ške stare in moderne reakcionarje s prisrčnimi simpatijami.
POULIČNI NEMIRI V BREMENU.
Bremen, 8. aprila. V sredo zvečer so bili tu veliki poulični nemiri. Na »Marktplatz« se je podalo kljub policijski prepovedi več tisoč demonstrantov. Policija je energično nastopila proti njim. Bili so s palicami in s sab« ljami po demonstrantih in jih več zaprli. Z aretiranci jc policija zelo grdd ravnala. Zamašili so jim celo usta in jih bili s pestmi. Policija je zaprla tudi čisto nedolžne ljudi in jih pretepala s pestm.i. Ljudstvo jc zato skrajno razburjeno.
ALBANSKA VSTAJA.
Carigrad, 8. aprila. Albanska vsta ja povzroča turški vladi velike skrbi. Nič več ne zakrivajo, da je vstajaj zelo resna. Vlada je izdala najodloč-nejše odredbe. Iz Skopelj poročajo, da albanska vstaja grozno narašča. Bolnišnice so prenapolnjene ranjencev« Ubitih je bilo veliko oseb.
Solun, 8. aprila. Vlada je prO-> glasila v Prištini obležno stanje. Koncentrirali so dvanajst bataljonov.
B e 1 g r a d , 8. aprila. V severni Albaniji sc vstaja vodno bolj bliža srbski moji. Peč in Jakovico je že obstre-Ijavala turška artiljerija. Topovi neprestano grome. Turški vojaki sicer zmagujejo, ker so boljšo oboroženi kot vstaši, a število žrtev je veliko. .VstaSi imajo tvcUku izgube, Veliko hiš so za*
žgale granate. Branilci so izvršili sa-moumore, ker se niso hoteli vdati turškim vojakom. Del vstašev jo že pobegnil v gore.
KOLERA NA JAVI.
Trst, 8. aprila. Mornariška oblast naznanja, da je nastala v Samaranu (Java) kolera.
Dnevne novice.
-j- Otrok, ki ga hočejo utajiti. »Slovenski Narod« bi rad popolnoma utajil komunike o seji »Zveze juž. Slavena« in piše tako, kakor bi komunike — ta sad grešne zveze — kar z oblakov padel v uredništva dunajskih listov. Včeraj »Narod« trdi, da tudi »Bosnische Korrespondenz« ni bila tista, ki je priobčila famozni komunike. Na to odgovarjamo: Komunike so dobili dunajski listi od »Bosnische Korrespondenz«. Če •je »Narod« naročil »Bosnische Korrespondenz« izza tistih dni, je dobil le tiskano korespondenco, komunike je pa priobčila »Bosnische Korrespondenz«, ki ima zvezo z »Zvezo južnih Slavena«, hektografirano, kakor se spravlja v svet kaka nujna stvar in tako hektografiran komunike so dobili /dunajski listi. Tako je in nič drugače. »Narod« se je torej zopet blamiral! Namesto, da »Narod« nam očita laž, naj bi poiskal tistega, ki je v »Bosnische Korrespondenz« dal tak komunike! Po intervivu z dr. Šusteršičem smo mi na korist dobri stvari na razna zavijanja in zbadanja molčali in tudi danes le kratko odgovarjamo na »Narodove« impertinence. Zavest imamo, da smo mi povzročili, da se je komunike moral preklicati!
»Narod« in »Paradiž«. Kdo bi mogel dvomiti, da se ne bo na naš predvčerajšnji uvodnik oglasil organ, ki je na Slovenskem najbolj kompetenten razpravljati o morali — namreč devi-Škočisti »Slovenski Narod«, to je tisti »Narod«, ki sistematično skozi leta in leta s feljtoni, noticami in slikami a la »Žrtev razmer« tako spretno deluje za povzdigo etičnih čuvstev med našim ljudstvom. Zato se tudi topot ni čuditi, 'da se je »Slov. Narod« oglasil in dal odgovor za tiste, ki molče, in ki tudivedo zakaj molče. Da »Narod« ni iz izključno političnih mo-itivov škandalozne paradiške zadeve zatajil, bo menda jasno tudi človeku, jki se ni brigal nikoli za politiko med Slovenci; tisti njegovi oziri na prizadete rodbine in dekleta, so čisto navadno vsakdanje licemerstvo. Kajti če bi se šlo kedaj »Narodu« za te ozire, bi ne obešal nečednega perila na veliko cesto tudi tedaj ne, keaar se ne gre slučajno za kakega pristaša njegove stranke. Zato je pa tudi povsem umevno, da se je v svoji sinočnji notici ta dični Ust zagnal v našo duhovščino, pogrel stare, deloma zlagane, deloma pretirane afere in jih po svoji stari navadi podtaknil celemu stanu. Mi še n i k o 1 i nismo pisali v takem tonu n. pr. o liberalnih advokatih ali učiteljih, če je kdo izmed njih grešil, ker ne delamo nikoli odgovornega celega stanu za grehe posameznika! »Narodov« okus je seveda drugačen; kakor povsodi, tudi tukaj bolj izbran in plemenit. Pa ne glede na to: »Slov. Narod« je tudi velekultu-ren list! Mnenja izvedencev in fakultet nimajo zanj nobene veljave — in bolnik, blazen človek ali psihopat, je za svoja dejanja navzlic vsem izvedencem in fakultetam pod vsakim pogojem odgovoren, kakor hitro ni pristaš liberalne stranke in ne nosi tistega žalostnega prostomišljenja na sebi, katero propagira »Slovenskega Naroda« usmiljenja vredna inteligenca! Vemo tudi, da bi razun »Slov. Naroda« tako delalo tudi mnogo njegovih prijateljev, katerim je po nesreči dana moč in pravica v roke, Če bi ne bilo v Avstriji še večjih mest, kakor je naša obžalovanja vredna Ljubljana. A mi nismo storili ne enega ne drugega: mi nismo zlobno in lice-mersko napadali ne stanu ne bolnikov, in še več — tudi tistega nesrečnega mladega človeka ne, ki je zabredel in zato tudi prejel kazen. Kar smo grajali mi, je bil sistem; in klicali smo na odgovor tistega, ki ni skrbel za to, da se taki in podobni dogodljaji sploh ne mog6 prigajati. Kdo je večji zločinec, ali komaj odrasli otrok, kateremu dam gorečo svečo v roko in ga pošljem v klet. napolnjeno s smodnikom — ali tisti, ki ga spravi v tako situacijo, da pride z apodiktično gotovostjo sam in da spravi druge v greh in nesrečo! Komaj odraslega dečka spuščati po cele noči v spalnice deklic, dečka v najnevarnejši njegovi dobi, ko nista niti volja niti značaj dovolj utrjena, — če to ni več kot nepremišljenost, potem res ne vemo, kdaj naj bi rabili ostrejše besede. Kje na celem svetu se je kaj
takega še zgodilo — in še več: kje kaj takega zagovarjalo? Če torej kdo dela iz te žalostne zadeve politikum, nismo to mi — ampak so to prizadeti liberalni krogi oziroma njihovo glasilo brez odgovornega urednika, »Slov. Narod«! Mi v tem slučaju lahko povsem pozabimo na strankarstvo, pozabimo nase in na slovenske liberalce — in vendar ostane vse to, knr smo napisali čista resnica — zn vsakega kulturnega človeka katerekoli narodnosti in političnega prepričanja. Tisti »Narod« pa, ki je Že davno vso vesoljno kulturo v zakup vzel, se tudi pri tej priliki ni mogel zdržati, da se ne bi na svoj infamni način, z vso, potom dolgih let do najvišjih nižin razvito podlostjo ne zagnal v — škofa. To vsak vč, da škof ni nikoli nobenemu dajal priložnosti pasti v greh, ampak je narobe tudi s evojo knjižico hotel od posameznikov in ljudstva le odvrniti priložnosti in vzroke, da se nravno popači, dočim paradiški slučaj kaže ravno narobe — ln mi bi tak sistem grajali, naj ga ■">* "Ivi liberalec ali krščanski socialec ali culu-kaferl Kakšen sistem pa je to, ako so djali nesrečnega učitelja, ki je, kakor »Slovenski Narod« včeraj s takim pato-som povdarja, »veljal za jako spodobnega, vrlega in poštenega človeka«, za nadzornika v spalnico k dekletom? S temi besedami je »Narod« ta sistem sam nehote najlcrutejše udaril. Torej le več doslednosti, gospodje . liberalci, ki zaradi raznih pogre^kov enega duhovnika napadate vse, dočim se mi kot kulturni ljudje še nikdar nismo zoper učiteljski stan borili s pregrehami njegovih posameznikov in se tudi nikoli ne bomo. Napadamo in bomo pa še napadali in dosledno bičali sistem, ki tako modro pedagoško po načelih svobodne evolucijske morale ustanavlja »paradiže«, kamor deva za stražnike k dekletom mlade ljudi, ki se ne znajo obvladovati. To smo vam hoteli povedati, če pa bo »Narod« še dalje tako zavijal kakor včeraj in opletal na znani način okoli sebe, bomo o celi stvari še nekoliko podrobneje in jasneje govorili. Če bo kdo prizadet, naj se potem zahvali »Slovenskemu Narodu« in načinu njegove nizkostoječe nekulturne polemike!
+ članice in člani zvršllnega odbora slovenskega krščansko-socialnaga delavstva se naprošajo, naj pridejo v nedeljo, 10. t. m., v S. K. S. Z^ ker se gre za neko zelo nujno zadevo,"ki mora biti takoj rešena. Seja je sklicana ob
9.	uri dopoldne, ker je v Ljubljani ob
10.	še neko drugo velevažno krščansko-socialno zborovanje.
-f II. glavna skupščina »Hrvatskog Krščanskog Radničkog Saveza« bo v nedeljo 24. aprila 1910 v dvorani »Ka-toličkog djetičkog društva« Trg. Lad. Pejačeviča, 15. Skupščina se otvori ob 9. dopoldne, v cerkvici sv. Roka bo ob 8. uri zjutraj sv. maša. Želeti je, da se glavne skupščine udeleže tudi zastopniki in zastopnice slovenskih krščansko socialnih delavskih organizacij. Kdor želi se sestanka udeležiti, naj to nemudoma naznani tajniku Zvršilne-ga odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva Ivanu Nep. Goslin-čarju, Ljubljana, Katoliška tiskarna. Naznanilu naj se priloži znamka za 10 vinarjev, da se vpošlje vstopnica k zborovanju.
—	Odlikovanje. Čast. p. Nareis Radek je bil odlikovan s častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje v redu usmiljenih bratov. Odliko-vanec je bil pred več leti prior v Gradcu in v Šent Vidu na Koroškem, zadnje desetletje pa biva v Kandiji, kjer še zdaj opravlja svoj posel kot lekarničar. Mi mu pa želimo zdravja še mnogo Ist!
—	V »Ljudskem Domu« v Kranju se igrajo v nedeljo, 10. aprila tretjič sijajno uspeli »Rokovnjači«. Odbor društva se je za to ponovitev odločil, ker je zadnjič veliko okoličanov moralo brez vstopnic oditi. — Začne se igra točno ob %4. in konča ob 7. Tako je mogoče, da se je udeleže tudi gostje iz tržiške, jeseniške in škofjeloške nroge, ker je začetek in konec igre tako uravnan, da je prihod in odhod z vlaki lahko mogoč. Ker so sedeži po 1 K in po 80 vin., stojišča po 50 vin., je upati obilne udeležbe, posebno, ker ste prvi dve predstavi res sijajno uspeli! — Zato, kdor se hoče res zabavati in imeti obenem duševni užitek — v nedeljo v »Ljudski Dom« v Kranju!
—	V komisijo za llcencovanje bi* kov plemenjakov je deželni odbor poleg živinozdravnika imenoval za dobo treh let sledeče člane oziroma namestnike: Za okraj Črnomelj: Član Martin Matjašič, deželni poslanec, Rosalnice, namestnik Andrej Lackner, hotelir, Črnomelj; Kamnik: Matija Wieltschnig, oskrbnik, Križ, namestnik Valentin Benkovič, posestnik, Kamnik; Ljubljana (mesto) : Franc škof, Korunove uli-
co 14, namestnik Jakob Golli, Trnovska ulica 1; Ljubljana (okolica): Franc Žitnik, Lanišče, namestnik Miha Dimnik, deželni poslanec, Šmartno; Logatec: Fran Drobnič, deželni poslanec, Nova vas, namestnik Andrej Debevec, podžupan, Begunje pri Cerknici; Novo mesto: Fr. Dular, deželni poslanec, namestnik Josip Zurc, župan, Kandija; Postojna: Jakob Cucek, Nova Sušica 17, namestnik Jožef Ferjančič, župan Budanje; Radovljica: Jakob Jan, Gorje, načelnik živinorejske zadruge, na-na gorica; Kranj: Baron Lazzarini, ve-leposertnik v Smledniku, aamestnik Jakob Bušar, načelnik živinor. zndvu-mestnik Ad. pl. Kappus, župan, Kam-ge, Stražišče.
—	Umrl je v Solkanu znani krojaški mojster in posestnik g. Valentin Jug, star 51 let.
—	Za avskultanta je Imenovan g Fr. B o š k i n , pravni praktikant pri okrožni sodniji v Gorici.
—	Prošt Faidutti — tržašM škof? »Corrierc« pripoveduje, da je bil prošt Faidutti pozvan v Rim brzojavno ter da stoji ta poziv najbrže v zvezi z imenovanjem Faiduttija za tržaškega škofa.
—	Četvorke je povila 26 let stara žena Karolina Marinič v Vedrijanu v Brdih. Dva dečka sta takoj umrla, deklica in en deček pa živita.
—	»Jelen«, »jelen«! Pred nami leži saldiran račun rastlinske destilacijo »Jelen«, koie lastnik je Anton .Teleneo v Logatcu. Vse je izpolnjeno slovenski, le potrdilo, da je račun poravnan, se glasi v blaženi nemščini: »Bezahlt 5. Apr. 1910.« In taka potrdila se dajejo v roko slovenskim odjemalcem! Za1; a j pač to, gospod Jelenec? Ali je slovenski jezik dober samo za reklamo? Ko imate pa enkrat od slovenskih strank denar v rokah, potem jih žalite z nemškimi potrdili! Kako naj imenujemo tako ravnanje? »Kdor zaničuje se sam . . . .«
—	K vlomu v senoreško cerkev. Iz Senožeč se nam piše: Od leta 1859., ko se je izvršila od vojakov tatvina v se-nožeški župni cerkvi, do noči med 6. in 7. aprilom letos, je bila varna ta cerkev pred vlomilci. Dodatno k poročilu o tej tatvini se nam poroča še naslednje: Vlomilo se je pri stranskih vratih z dletom. Odprli so tatovi oba stranska ta-bernakeljna pri malih oltarjih. Pri velikem oltarju so pa morali, kakor vse kaže odpreti tabernakelj s svojim ključem tatovi. Iz tabernakeljna so vzeli monštranco, sv. hostijo so pustili na oltarju. Iz ciborija so pometali po oltarju sv. hostije; ciborij sam pa odprt pustili na velikem oltarju. Odnesli so po-srebren križ iznad tabernakeljna. Spravili so se na vzidano omaro za sveta olja, katero so vrgli iz zidu. in tudi na vzidano pušico, katera je prevrtana z dletom. V zakristiji so pobrali dva ke-liha; patene so pustili, odprli vse oma-rine predale in zmetali navprek razno cerkveno obleko. Dopadla sta se jim tudi dva čolnička za kadilo. Pri zakri-stijskih vratih so razdrli monštranco in kelihe in jih zavili v bombaž in v obrisno ruto. Za spomin so ostavili na tem prostoru železne droge, ki vežejo pri monštranci spodnji in zgornji del, kakor tudi razbito monštrancino steklo in pa kos žarka pri monštranci. Dve sveti hostiji ste ležali na tleh v zakristiji, nekaj so jih pa tudi odnesli. Vsa tatvina se je izvršila ponoči, ko je nilo zelo temno, in ob silnem nalivu dežja. Škode je gotovo do dva tisoč kron. Orožništvo pridno zasleduje vso zadevo. Kakšni uspehi so doslej, piscu teh vrstic ni znano dosedaj. Sumi se, da so ti ljudje v zvezi z raznimi vlomilci, ki se pojavljajo dan za dnevom po raznih mestih.
—	Vojakl-planlncl so odšli včeraj zjutraj iz Gorice v gore. Razdele se na Kanal, Volče, Tolmin, Kobarid in Bre-ginj. Jeseni se vrnejo v Gorico.
—	Slovenca ponesrečila v Ameriki. Iz Clevelanda se poroča 25. marca: V tovarni Mechanic Rubber Co. sta se ponesrečila rojaka Jernej Krašovec in Martin Šulc. Prvemu je odtrgal stroj prste na roki. Drugega je pa stroj tako zdelal, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer bo ležal dalj časa in kjer mu bodo najbrže odrezali tudi roko.
—	Kranjskagora in nameravane nove železnice. Občinski svet v Kranj-skigori je že pred časom sklenil na predlog prvega občinskega svetovalca Al. Petermana naj se pozivlje pristojne oblasti in tozadevne interesente da naj se gradi nameravana železnica Sveta Lucija—Bovec mesto do Trbiža—Bela-peč skozi Trento—Pišnico na Kranj sko-goro. Kakor se nam je poročalo, je tozadevno posredoval pri deželnem glavarju Fr. pl. Šukljeju kot predsedniku kranjskega deželnega železniškega sveta, občinski odbornik Kranjakegore g.
Peterman, in sicer pred malo Časa G. deželni glavar pl. Šuklje je obljubil da sc bo o tej zadevi natančno informi ral ter polom ukrenil potrebno v pric naše Kranjskegore, ki je kot ona naj skrajnojših točk na Kranjski proti Ko. roški zelo ogrožena od nemškega kapitalističnega navala. Želimo Kranjsko-gorčanom veliko uspeha in poživljamo gospode, ki imajo opraviti z načrti no-vih železnic na Kranjskem, naj se ozirajo na njihove želje in naj pri korakih, ki jih bodo tozadevno naredili, po-vdarjajo, da je ta zveza tudi z vojaškega strategničnega stališča mnogo bolj pripravna.
-- Avstrijski kreditni zavod. Vče-raj jo bil na Dunaju občni zbor delni-čarjev c. kr. priv. avstrijskega kredit, nega zavoda za trgovino in obrt. Predložena bilanca za leto 1909 izkazuje 15 596 825 K 26 h čistega dobička, za 1,167.909 K 37 h več nego v prejšnjem letu. Občni zbor je sklenil od tega dobička uporabiti 10 odstotkov na 120 milijonov kron znašajočo delniško glavnico za dividendo, to je po 32 K za delnico, nadalje prenesti 1,786 000 K na novi račun in pripisati 1 milijon kron izrednemu rezervnemu zakladu, ker je redni rezervni zaklad z 62 milijoni K že dosegel po pravilih predpisano maksimalno višino.
—	Novo poštno nahiralnico so dobili te dni v Ricmanjih. Poštno zvezo bo imela s c. kr. poštnim uradom v Borštu.
—	Razpisane učiteljske službe. V
šolskem okraju Litija so v stalno na-meščenje do 1. maja t. 1. razpisane sle-cleče učiteljske službe: Nadučiteljsko mesto na štirirazrednici v Št. Vidu pri Zatičini, voditeljski mesti na enoraz-rednicah v Prežganju in Kolovratu in po eno učno mesto na štirirazrednici v Št. Vidu pri Zatičini in na dvorazred-nici v Izlakah.
—	Mednarodna lovska razstava na Dunaju. Za mednarodno lovsko razstavo na Dunaju določene razstavne predmete je treba poslati do 12. aprila na Dunaj. Pošiljatev mora plačati oni, kdor razstavlja, medtem ko se vrne poštnine prosto.
—	Slov. katol. Izobraževalno društvo v Radovljici priredi v nedel jo, dne 10. aprila, ob 7. uri zvečer v prostorih hotela »Bastel« gledališko predstavo. Spored: 1. Govor: Odkod ime Radovljica? 2. »Repoštev, duh v krkonoških gorah«, čarobna burka v petih dejanjih. 3. »V ječi«, burka iz vojaškega življenja v enem dejanju. 4. Prosta zabava.
—	K obilni udeležbi vabi odbor.
—	»Društvo slovenskih katehetov« naznanja, da je prva izdaja učnega po-močka za nižje razrede ljudskih šol »Kratka razlaga božjih zapovedi« pošla. V tisku je nova izdaja. Dobiva se izvod po 4 vinarje v prodajalni »Katol. tisk. društva« (preje H. Ničman) v Ljubljani. Pri večjem številu nekaj namečka.
—	»Leonovo društvo« za Hrvaško je 5. t. m. priredilo v Zagrebu dve predavanji. Prvi je predaval škof dr. A. Mahnič o »Sociološkem momentu v filozofiji«, drugi pa dr. F. Binički o »kulturnem boju«.
—	Zgorela Je zidanica posestniku Udovču iz Homa; izteklo je 45 veder vina. Zavarovan ni bil nič.
—	Po nesreči se je obstrelila osemletna deklica Ana Cankovič iz vasi Pi-nesič blizu Dignana pri Pulju. Dekleta so stariši pustili doma samega. Ko je igrala z nekim samokresom, se je sprožil in jo hudo ranil v trebuh.
—	Razglas. Na podlagi zakona z dne 6. avgusta 1. 1. o živinskih kugah § 42. vpiljalo je c. kr. okrajno glavarstvo za občine Brezovica, Dobrova, Do-brunje, Ježica in Rudnik pasje znamke. Vsak pes mora imeti znamko na vratnem ali prsnem jermenu pritrjeno, iato tudi tedaj, kadar ni kontumaca. Pse brez teh znamk odvzel in usmrtil bode konjač; proti lastniku se pa bode kazensko postopalo. Vsak lastnik psa naj takoj vzame pri svojemu županstvu za vsacega psa po eno znamko, za katero ima 20 vinarjev plačati. Ta razglas stopi v veljavo z 18. aprilom 1.1.
—	C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 30. marca 1910.
—	Smrtna kosa. V Št. Vidu pod Ptujem je umrl 5. aprila veleposestnik in usnjar J. Friedl, star 76 let. — V Colju je umrla 5. aprila 82 letna gospa Marija Potrato, roj. Pavlin, vdova po računskem svetniku.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo za šentpetersko Posavje priredi v nedeljo 10. aprila v prostorih pri Kebru v Šmartnem zabaven popoldan s petjem, deklamacijami, govorom in srečo-lovom. Začetek ob 4. uri popoldne.
—- Katol. slov. Izobraževalno tiru« štvo na Selu vabi k prireditvi v nedeljo 10. aprila, popoldne ob 5. uri, v salonu Dri g, OraŽmu, Spored: Rožico.
Cuj lombardsko petje. Poje društveni mešani zbor. Deklaraacija: »Meta in Jaka«. Govor. »Nožka iz Bleda«, narodna igra v petih dejanjih. »Tri sestre«, igra v treh dejanjih, spisal dr. Jan. Ev. Krek.
—	Kmetijski tečaj za učitelje na Grmu. Deželni odbor priredi meseca julija na deželni kmetijski Soli na Grmu tritedenski kmetijski tečaj za učitelje, ki bo obsegal Udnevni poduk v kmetijstvu in entedenski poduk v zadružništvu.
—	Neznana ženska ponesrečila. Utopljenko so našli v četrtek, 7. t. m-, dopoldne ob 10. v Ljubljanici pod vasjo Slape. Po zunanjosti soditi je beračica, srednje bolj suhe postave, stara čez 50 let. Utopljenka tu ni znana, nahaja se
v	mrtvašnici pri D. M. v Polju. Utopljenka je v sredo govorila poleg Ljubljanice s Heleno Novak, kateri je rekla, da gre v bolnico. Nakrat se je neznanki odprla žila. Novak je šla po voz, da bi žensko prepeljali v bolnico, neznanka se je pa Sla izpirat k Ljubljanici, kjer je izgubila ravnotežje ter padla v vodo.
—	Ustrelil se je v Pulju vojaški podintendant Viktorij Zubryski. Pokojnik si je hotel že enkrat končati življenje, pa ga je njegova žena še o pravem času odvrnila od njegovega groznega namena. Vzrok: huda bolezen.
—	Neprijetno svidenje. Posestnik Ivan Hrovat v št. Jerneju ima na svoji kašči več golobnjakov, kjer imajo go-Jobje in postolke vsak v svojem oddelku že celo vrsto let svoje mladiče. Po-Stoike so si bile to pravico v gostoljubni biSi bolj s silo izvojevale in priborile ter si te zastarane pravice ne dado kar teko kratiti, kakor se je to videlo te dni. Priletele so namreč iz toplega juga v svoja poletna bivališča ter si ne-paudoma poiskale priljubljeno stanovanje v kašči. Tu pa jih jo čakalo veliko razočaranje: v njihovi odsotnosti
vi	je dvojica golobov napravila gnezdo ha postoljčjem mestu ter izvalila dva slabotna mladiča. Vnel se je ljut boj, boj za obstanek. Podlegla sta goloba, postolka pa je pograbila golobčka ter ga zanesla gospodarju pred prag, za prvim tudi druzega, češ, ali tako varuješ naše imetje? Zdaj pa zopet vlada imir med golobi in postolkami.
* Pletarska obrt v Bosni. Lani je bilo jgz Bosne odposlanih 500 vagonov sliv; ta to je bilo treba okolo 50.000 košar po 20 do 25 kil vsebine. Košare so stale »kolo 28.000 kron in so se vse zunaj de-lele naročile. Da ostane odslej ta denar floma in se pomore kmečkemu ljudstvu po zimi do zaslužka, uvede se v Brčki in Gradačcu pletarska industrija. Za izvoz češpljeve mozge pa se v istih
Hrvafikt Ust ▼ Albaniji. Lekarnar M. H. Pardo v Skadru, rojen dalmatinski Hrvat, bo začel izdajati list »Sunce« v hrvaškem, turškem, albanskem in Italijanskem jeziku. List bo zastopal pravaški program iz leta 1894.
Razne stvari.
Fotografija v barvah. Neki Rus, ki Živi v Strassburgu, je iznašel način, kako se da fotografirati v barvah, in s tem bi bile izpolnjene že davne sanje. Limijerov sistem je bil dosedaj samo v stanu, da proizvede diapozitive. Kopij pa se ne d& napraviti po tem posrednem postopanju. Na način Rusa Lude-na je možno v barvah tako hitro in tako zanesljivo fotografirati, kakor z navadnim postopanjem. Natančneje porodilo bodo nemški časniki šele prinesli, sedaj javljajo samo to kratko notico. Barve so nenavadno svetle. Ta iznajditelj, ki mu je šele trideset let, že dela šest let za barvano fotografijo. Najprej je bil nastanjen v Švici, a ker je Rus in je delal s tujimi kemikalijami, so ga izgnali. V Strassbui-gu je dobil podpore od vseučilišča in od nekaterih zasebnikov, kar je pospešilo iznajdbo. Luden priglasi patent.
Nesreča na Vezuvu. Na vezuvški železnici sta trčila dva vozova. Ubit je bil pariški hotelir Bolenard, njegova žena je pa smrtnonevarno ranjena.
Šestkratno zastrupljenje z arzenl-kom. Iz New Yorka poročajo: Neka Kellner je bila obdolžena, da je zastrupila z arzenikom moža, tri otroke, sestro in svakinjo. Malo je manjkalo, da ni prišla na električen stol. A senzačno se je pojasnila zadeva. Državni pravd-nik kar ni moral verovati, da bi bila Kellnerjeva morilka. Ukazal je zato še enkrat natančno preiskati stanovanje. Pri preiskavi se je dognalo, da so bili posteljnaki prepojeni z arzenikom.
Nevarno je obolela v Curihu bivša srbska kraljica Natalija, ki je stara sedaj 50 let.
Elektrl5no dvigalo v cerkvi. V rimski katedrali, cervi sv. Petra, so zgradili električno dvigalo, ki vodi na vrh rrkve, odkoder se nudi krasen raz->,lecl nad večnim mestom. Tisoče in
tisočo tujcev prihaja vsako leto v Rim, da vidi starinsko krasote najstarejšega mesta celega sveta, ki ima zato tudi imo »večno mesto«. Sv. oče papež je dal zgraditi omenjeno električno dvigalo, ki bo vodilo tujca na vrh cerkve, na kupolo. Pred nekoliko dnevi je bilo izgotovljeno ter posvečeno v navzočnosti kardinala Rampolle in drugih visokih dostojanstvenikov.
Ženski lasje, Po vseh mogočih raz-iskavanjih in najrazličnejših statistikah se je neki Anglež spravil tudi nad ženske lase in prišel do naslednjih zaključkov: Ženske s črninii lasmi imajo na svoji glavi približno 70 Kilometrov las, pri tem, ko jih imajo plavke celo 135 kilometrov. Pri tem je tedaj mogoče dvoje, in sicer, da so črni lasje debelejši, ali pa redkejši od plavih, da ne dosezajo sumirani velike dolžine. Bolj verjetno je prvo; mnenje, da so črni lasje debelejši, kajti črn las nosi povprečno težo 113 gramov, ne da bi se utrgal, dočim ne drži plav las več nego 00 do 70 gramov.
Ponarejevalci denarja. Zanimiva so poročila tajništva francoske banke o ponarejevalcih denarja. Najrazličnejše osebe so se skušale v tej stroki. Eden najbolj prebrisanih zločincev pa e gotovo znani Giraud de Gatebourse, u je banko zalagal celih osem let z imenitno ponarejenimi bankovci po 100 frankov. Ironično pa je ta slepar na svoje ponarejene bankovce naredil v robu mal črn madež, v katerem je bil napisan ves paragraf 139 kazenskega zakona, ki govori o ponarejevanju denarja, seveda se je moglo brati samo s povečevalnim steklom. Drugače pa so bili njegovi bankovci popolnoma taki kot pravi. Giraud je sijajno živel kot kak knez, imel je krasno hišo v Parizu in grad v Saintonge, 12 lakajev, 10 konj v svojem hlevu in najlepše lovske pse. Prirejal je tudi najsijajnejše slavnosti. Nekega dne pa je stal vseeno pred sodiščem in v Saintogne najdeni ponarejeni bankovci so bili njegovi tožniki. Banka sama je imela od njega 1603 stofrankovskih in 144 dvestofrankov-skih bankovcev, torej vsoto 189.000 frankov, med tem ko je bilo najmanj ravno toliko ponarejenih bankovcev v prometu. Girauda so poslali v Cayenne v prisilno delavnico, a pri nekem begu je zašel v blatu, kjer so ga živega pojedli raki. Posebno prebrisano in origi-nelno je goljufal tudi znameniti ponarejevalec Leonidas Coidas. Ta je odrezal od 20 novih bankovcev z britvijo en košček in iz teh delcev setavil 21. bankovec, ki je sicer bil sestavljen iz 20 pravih delov, vendar pa jc bil vseeno ponarejen. Na ostalih 20 bankovcih je manjkalo tako malo, da so se le z malo težavo naredili zopet uporabni. Vendar take izvrstne ponareditve so zelo redke. Navadno računajo ponarejevalci na neumnost in nepazljivost ljudi in mar-sikak denar je ponarejen zelo naivno in okorno.
MuMte&e novice.
lj Gospodinjski tečaj za učiteljice
namerava deželni odbor prirediti v Marijanišču v Ljubljani. Trajal bo štiri tedne, in sicer v drugi polovici oktobra in prvi polovici novembra.
lj Višjega finančnega svetnika g. Ferdinanda Aviana je včeraj cesar sprejel v avdijenci.
lj Divizijske pionirske vaje v Ljubljani so se že pričele. Letos poveljuje divizijskim pionirskim vajam neki bo-senski nadporočnik.
lj Velika nesreča na Ljubljanici preprečena. V sredo, dne 6. t. m. popoldne okolu Vi na 3. uro je vozil neki čoln z vojakoma pijonirjema po Ljubljanici od šentpeterske vojašnice proti mostu do prisilne delavnice. Vojaka sta se učila voziti čoln. Poveljeval jima je neki nadporočnik 47. pešpolka. Ko pride čoln vedno bližje in bližje mostu, kjer je vocla zelo deroča, posebno sedaj, ko je Gruberjev kanal vsled čiščenja popolnoma zaprt in ker je bil Čoln zelo težak jih kar naenkrat zanese voda proti mostu in čoln je treščil ob most s tako silo, da se je popolnoma čez sredino prelomil. En vojak je takoj padel pod čoln, a drugi sc je nekoliko časa držal na polovici prelomljenega čolna, a je tudi potem zdrsnil v vodo. Častnik, ki jih je nadzoroval, je, ko je to videl, takoj kar oblečen skočil v vodo, da bi jih rešil. A kaj, ko je bila voda močnejša kot on. Tako so bili sedaj vsi trije v vodi med močnimi valovi. Voda jih je silno hitro nesla naprej. Klicali so vsi na vso grlo: »O Marija, pomagajte!« Bil je strašen prizor. Valovi so jih nesli in premetavali dalje in dalje in prišli so že do pralnico prisilne delavnice. Kar naenkrat prileti vojak Wiilenpart od straže v prisilni delavnici ter se sleče; iz pralnice mu pa dft
paznik Papež, ki se je tam nahajal, dolgo vrv ter si jo naveže okrog pasu ter skoči v silovite valove. Vrv je držal z veliko močjo poveljnik straže v prisilni delavnici, četovodja 17. pešpolka Pove. Vojak je najpreje rešil pri Hribarjevi tovarni nadporočnika, ga spravil na suho in tekel po suhem naprej tako daleč, da je dohitel prvega vojaka pri orožniški postaji na Selu ter skočil zopet hitro v vodo ter rešil tovariša gotove smrti, kajti ponesrečeni vojak jo že popolnoma onemogel« Tretjega ponesrečenca je voda zanesla h karme-litski cerkvi na Selu, kjer so ga rešili. Nadporočnika in enega vojaka so prepeljali v garnizijsko bolnico.
lj Za provizorna paznika v deželni prisilni delavnici sta imenovana Alojzij Bučar iz Kostanjevice in Martin To-mažič iz Most pri Ljubljani.
lj Brezbrižnost magistrata. Toliko in toliko se govori o higijoni, mnogo se je pisalo po časnikih, in tudi magistrat je že izclal tozadevno marsikake odloke, ki so zbudili vsled svoje pretirano-sti dostikrat mnogo smehu, a da bi se v resnici pazilo na higijeno z ozirom na ljubljansko prebivalstvo, o tem ne more biti govora. O ljubljanskih cestah in blatu se je že mnogo pisalo, a o ljubljanskih cestah moramo danes še nekaj omeniti. Kdor se je že sprehajal po manj obljudenih ulicah in cestah našega starega mesta Ljubljane, je gotovo opazil, kako je stopila iz te ali one hiše kaka ženska in zlila cel škaf pomij na cesto. Ravnotako kot na Turškem! Potem pa se pari ta nesnaga na solncu in vzduh jc tako krasen, da se mora držati človek za nos in usta. Mislimo, da bi bila dolžnost magistrata,, da pazi na take stvari, da se ne dogajajo ter res na ta način ukrenil kaj za higijeno mesta. Znan nam je slučaj, da na sv. Petra nasipu št. 59 hišna gospodinja vse kuhinjske ostanke in vodo zliva na cesto, ki je vedno mokra, tako da smrdi na sredi ceste, kot na pognojeni njivi. Za Ljubljanico pa je cel kup blata, ki se ga je tja nanosilo. Pa to ni samo ta slučaj, marsikje in vedno se jih lahko opaža. Ali naj vživajo sostanovalci smrad, ali ljudje, ki gredo na izprehod? Tukaj bi imel hvaležno delo magistrat. Seveda, če na rotovžu ne dado veliko na čednost, ker imajo celo uši, se tudi čednosti od meščanov ne more zahtevati.
lj Dramatičnega društva občni zbor se vrši jutri, v soboto dne 9. t. m., ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Radi važnosti občnega zbora pričakuje se obilo udeležbe.
lj Umrla je v Celovcu dne 5. t. m. po dolgi, zelo mučni bolezni gospa Ana Semmelrock, rojena Dimnik, mesarja in posestnika soproga in sestra gospe Marije Černe-Jemej, posestnice na sv. Petra cesti v Ljubljani. Preblaga po-kojnica bocli priporočena v molitev in prijazen spomin!
lj Poizkušen samonmor vojaka. Danes ponoči se je v sv. Petra vojašnici c. in kr. 17. pešpolka s svojo puško ustrelil ti-obentač Ivan Cedilnik in sc je zadel v pljuča ter se nevarno poškodoval. Ponesrečenec služi pri vojakih že četrto leto. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico.
lj Včerajšnji nabor v »Mestnem domu« se je vršil zelo mimo. Po mestu je semtertje kak mladenič pokazal nekoliko običajnega poguma, a za aretacijo pa policija ni imela nobenega povoda. Nekoliko živahnejše pa je bilo danes. Ovenčani s cvetlicami so bili ponekod veselejši, čul se je tudi kak »auf«, a do posebnosti ni prišlo. Policija je dopoldne aretovala zaradi kričanja le tri novačence.
lj Nabornik okraden. Pri včeraj-šnem naboru je bilo v »Mestnem domu« naborniku Andreju Ma stoku ukradenih iz žepa 20 K denarja. Tat je neznan.
lj Umrli so v Ljubljani: Vilibald Gril, polic, stražnika sin, dva meseca, Krakovski nasip 4; Terezija Rozman, ključarjeva hči, dve leti, Dunajska cesta 47; Konrad Vrtačnik. sprevodnikov sin, 3 mesece, Hranilnična. cesta 7; Alojzij Stražišar, šolski učenec, 13 let, Dolenjska cesta 41.
lj Mnogo društev šo zdaj ne ve, kdo ga je upravičen zastopati na zunaj in podpisovati vloge, ki se predlagajo raznim oblastvom. Društvo, ki si samo sebi sestavlja pravila, predlaga le teda; pravilne in veljavne vloge, če so podpisane od predsednika ali v njegovi odsotnosti od podpredsednika, nikakor pa ne zadošča tajnikov podpis, kakor se to splošno domneva. C.e je društvo po svojih pravilih vezano sklicati vsako leto svoj redni občni zbor, mora to vsaj 24 ur prej naznaniti pristojnemu obla-stvu. Izid volitve pa se mora v treh dneh prijaviti mestnemu magistratu in to tudi takrat, če je ostal ves stari odbor.
Telefonska ln brzojavna poročila.
VELIK POŽAR NA BLEDU.
Bled, 8. aprila. O polnoči je izbruhnil v Gradu silen požar. Gorele so tri hiše in gospodarska poslopja. Za vas je bila največja nevarnost. K sreči jo močno deževalo. Gasilci so vrlo gasili.
BIENERTHOVE KONFERENCE.
Dunaj, 8. aprila. V sredo, dne 13. t. mes., je povabljen razširjeni odbor »Slovanske Enote« k baronu Bienerthu, istotako predsedstvo Poljskega kluba in nemške narodne zveze. HRVAŠKA NARODNOPISNA RAZSTAVA.
Zagreb, 8. aprila. Včeraj je bil tu sestanek za hrvaško narodopisno razstavo leta 1911. PRESTOLONASLEDNIK V TRSTU.
Trst, 8. aprila. Prestolonaslednik se namerava 12. t. m. udeležiti slav-nosti v Trstu, ko izpuste v morje vojno Ladjo »Zriny«. Brionske otoke zapusti prestolonaslednikova rodbina 16. t. m. VREME.
Dnnaj, 8. aprila. Vremenska opazovalnica naznanja zboljšanje vremena.
PASIČ O NOVIH ŽELEZNICAH NA SRBSKEM.
Belgrad, 8. aprila. Pasič je izjavil, da zgradi Srbija novo železnico od Kra-gujevca ob Donavi. Iz Kragujevca bo vodila nova železnica v Niš in v Prištino, in če dovoli Turčija, čez Poč do Jadranskega morja.
VAJE ANGLEŠKE MORNARICE.
London, 8. aprila. V Severnem morju sc vrše letos pomorske vaje s 122 angleškimi bojnimi ladjami, 13 oklop-nicami, 50 razdiralci, 20 podvodnimi ladjami. Med velikimi ladjami je največ 10 dreadnoughtk.
PARNIK V OGNJU.
London, 8. aprila. V morski ožini nasproti Dowra je včeraj vsled neke eksplozije pričel goreti izseljeniški parnik, na katerem je bilo 900 ruskih in armenskih izseljencev. Parniki so potnike rešili in jih prepeljali v Koper. Od ponesrečeno ladje je mrtvih devet mož posadke.
ANGLEŠKI KRALJ V OBERAMER-GAUU.
London, 7. aprila. Kralj Edvard pride k pasi jonskim igram v Ober-amergau na Bavarsko. Kralj pride tja na povratku iz Marijinih varov.
MORNARIŠKA STAVKA V MAR-SEILLU.
Marsellle, 8. aprila. Zaradi mornariške stavke zasledujejo 550 mornarjev. S pomočjo vojne mornarice vzdržujejo promet poštnih parnikov. NAPAD NA BANKO. — ŠTIRI OSEBE USTRELJENE.
Pittsburg, 8. aprila. Štirje našemljeni roparji so napadli v Machinroko Viktorialbanko; dva roparja sta stra-žila vhod, ostala dva sta vdrla v bančne prostore in zahtevala kaso. Ravnatelj Friedmann se jc roparjema ustavil, ki sta nato ustrelila njega in tri bančne uradnike. Roparji so odnesli 25.000 kron. Policija jih je zasledovala, a roparji so med begom še ranili več oseb.
POBEGLI OBČINSKI SVETNIK.
Berolin, 8. aprila. Charlottenburški občinski svetnik in trgovec Maks Vogel je pobegnil. Zapušča 300.000 mark dolga.
Koroške novice.
k Velikovec. — Nedeljsko želez-nično zborovanje — nemškonacijonalna komedija. Slovenska stvar v velikov-škem okraju napreduje in nasprotnikom se majejo tla. Zato je pa zopet treba iti na lov na kaline. Nova vzhodna železnica, ki je še v zraku, jim mora priti prav. Sklicali so za zadnjo nedeljo dne 3. t. m. v Velikovec velikansko zborovanje; udeleženci — do 2500 glav — so bili po veliki večini Slovenci. Stvar sama na sebi je seveda dobra, in le želeti je, da bi se nade tudi izpolnile. Toda cela prireditev kaže, da je bila to le nemškonacijonalna komedija. Na Dunaju se nekaj kuha in treba je zopet med ljudstvo. Da so ne varamo v svojem mnenju, za to govorijo dejstva, da so sklicali ta shod politični in nemšku-tarski »bauernvereini« velikovškega okraja, na čelu jim sklicatelj znani nemškutar in priganjač za nemško-nacijonalno stranko, slovenski (?) potovalni učitelj J. Schumy. Na listi govornikov ni bilo nobenega, izmed naše stranke, dasi imamo ravno v tem okraju svojega slovenskega deželnozbor-skega poslanca; pač pa so govorili sami zagrizeni nacijonalci; benediktinca Odilo Frankel-na iz št. Pavla so naj-brže lo radi lepšega pustili govoriti. Da bi se pa kljub temu izmed zborovalcev nihče od našo stranko n« mogel ogla-
siti k besedi, je preHsijdttiE Ižjavll, 'da po dogovoru nobenemu drugemu izmed udeležencev ne more dati besede. Tudi je poslanec Dobernig naravnost omenil v svojem govoru, da se morajo (nacijonalci namreč) tudi zato potogo vati za to železnico, da si ljudi obra ni jo, in zraven udaril po Kranjcih, češ: »Iz Kranjske sem piha veter, ki ga mi še posebej ne maramo«. Končno se jo omenila le predloga za vzhodno železnico, ki sta ju stavila v državnem zboru nemškonacijonalna poslanca čare in Nagele; zamolčali pa so dejstvo, da •jo tak predlog stavil tudi naš poslanec g. Grafenauer. Mi pa bomo že poskrbeli, da bomo to politično komedijo ljudstvu pokazali v pravi luči.
Znanost ln umetnost.
*	Mladeničem! Knjige I. zvezek: Obramba ver e. Spisal Ant. Bon. Jeglič, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Ne moremo si kaj, da ne bi na to knjigo, ki je bila tudi že v »Času«, »Mladosti« in »Domoljubu« priporočena kot delo, ki ga je treba kar naj-iopleje pozdraviti in priporočiti, vnovič opozarjali. Naše mladeniško gibanje, ki tako lepo procvita, rabi te knjige, rabi pa jo tudi vsak katoliški Slovenec, rabijo jo vsa društva in vsi društveni voditelji, ki hočejo utrjevati in izobraževati ljudstvo v temeljnih resnicah katoliške vere. Knjiga je pisana zelo poljudno in jasno ter ima zelo bogato vsebino: obravnava razloge vere, začetek krščanstva, svetost in čudodelnost Kristusovega nauka in življenja, nezmotljivo učeništvo cerkve in njeno rvzvišenost, pristnost evangelijev in razloge odpada od vere. Knjiga nuja lahko, mnogovrstno in prekoristno snov za mladeniške večere, razgovore in predavanja, pa tudi za samostojno berilo doma. Naroči se v »K a t o-1 i š k i B u k v a r n i v Ljubljani.
*	Dr. Krek: Turški križ. — Tri sestre; ljudski igri. Cona izvodu 1 K, 10 izvodov 8 K. Dobiva so v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano in pri kat. slov. izobraževalnem društvu y Selcih nad Škofjo Loko.	(4)
/ š Slovenska zmaga. Iz Maribora smo dobili brzojavko, da so Slovenci pri občinskih volitvah v Polički vasi sijajno zmagali v vseh treh razredih.
š »Živnostenska banka« je kupila •v Gradcu hišo št. 13 na glavnem trgu. •Nemci so vsled tega grozno razburjeni in napadajo posebno posestnika, gospoda Rudolfa Markla, ki jo je prodal. 'Zakaj se Nemci nakupa te hiše tako strašno boje, nam ni znano. Ali je morebiti to začetek »slovanske nevarnosti« v Gradcu?
š Blamaža mariborskega občinskega sveta, ki je predvčerajšnjim slovesno protestiral, da je ministrstvo slovenske obrtno - nadaljevalne kurze na Štajerskem podvrglo ljubljanskemu naclzorništvu, češ da to pomeni »začetek razparanja štajerske dežele v smislu trializma«, postaja čezdalje bolj večja. Danes namreč nemški listi objavljajo, da se jc šlo 1. le za drž. obrtne šole, ne pa za obrtno-nadaljevalne kurze, ki jih dežela podpira ; 2. pa sta se slovenski obrtni šoli v Šoštanju in Žalcu že leta 1907 in sicer 30. julija podredili slovenskemu nadzorniku v Ljubljani — letos se je to zgodilo le še za slovensko obrtno Šolo v Šentjurju! Sicer pa nemški poslanci nimajo nič proti temu, ker pravijo, da je boljše, če se slovenski pomočniki vzgajajo za Slovence, ker so potem menda menj sposobni za konkurenco. Mariborski občinski svet se je torej s svojim slovesnim protestom tako blamiral, da se bolj ni mogel. Ileil!
š Stavka v Trbovljah, Iz Trbovelj smo prepozno za včerajšnjo številko dobili brzojavko: Včeraj ob desetih zjutraj se je zbralo do 400 delavcev od Einserja pred graščino in zahtevalo, da odslovi direkcija inženirja Martiny, ki je delavcem baje trgal pogodbeno plačo, ki se imenuje »gedin«. Ob šestih zvečer se je zbralo pri Lesjoku do 1000 delavcev. Govoril je socialnodemokra-tični vodja Sitter, ki je tolažil delavce, naj gredo na Šiht. Nekateri so mu ugovarjali. Zvečer je bilo že zopet vso na delu. Rudarski komisar je tukaj v so-cialnoclemokratičnem konsumu in zaslišuje pritožbe, delavstva. Želimo, da se ugodi upravičeni zahtevi delavstva.
—- šulferajn, Prihodnjo nedeljo se bodo v Mariboru podružnice nemškega šulferajna, na Spodnjem Štajerskem združile v Zvezo. Nemci delajo neprestano, do bi nas čimprej zatrli.
S Sinovi matere Germanlje. V odbor slovcnjebistriškcga nemškega telo-
vadnega 'društva so bili izvoljeni naslednji Vollblut-Nemci: Potsehiwau-schek, VVatzek, Mally, Kolletnigg, Mafc-tuseh, Sernko in Vollnitscli. In ti so km- sklenili prirediti »Sonmvendfeier«. Hajl!
š Obsojenci okoliške šole v Celju.
Vodja Gradišnik ter njemu udani učitelji Kranjc, Stante, Žagar, Voglar ter »rezervni častnik« Valenčič so izgubili pravdo proti katehetu P. Ludoviku Rantaša tudi pri prizivni obravnavi dne 7. t. m. Prvotna razsodba je bila potrjena v popolnem obsegu, navedeni učitelji plačajo tudi vse stroške že skoro pol lota trajajoče obravnave. Gospod učitelj Levstik, ki so ga njegovi tovariši tako črtili radi tega, ker je nadzoroval učence pri izpitu iz veronauka pred škofom, je dobil s tem popolno zadoščenje. Upajmo, da bodo kmalu višje šolske oblasti storile svojo dolžnost, da bodo na tej šoli normalne razmere! Gg. katehetoma P. Ludoviku Rantaša in Antonu Pučniku, ki sta radi tega, ker sta višji šolski oblasti na ljubo poročala resnico in pravico, morala še pred soclnijo izvojevati resnici priznanje, je k uspehu čestitati. Nju je zagovarjal dr. Benkovič, nasprotne učitelje, ki so izgubili, pa dr. Kukovec. Pri obravnavi so bili sodniki dr. Wenedikter, dr. Garzaroli, dr. Erhatič in dr. Krančič.
š V vlaku omamljen in okrajen.
Mesar in živinski trgovec Schauflinger iz Lambacha pri Kremsmunstru, se je peljal v noči od 4. na 5. t. m. proti Brucku ter bil na čuden način okra-den. V Gradcu je zahteval Schauflinger od sprevodnika boljši prostor, nakar mu je slednji odkazal oddelek drugega razreda, v katerem se je nahajal samo en gospod. Schauflinger je zaspal ter se prebudil, ko je vlak vozil na postajo Pragersko; začutil je v -ozu neznosen smrad, obenem mu je pa začelo postajati slabo. Izstopivši iz vlaka prešteje svoj denar ter zapazi, da mu manjka 600 K. Gotovo je, da je bil Schauflinger od sopotnika omamljen in potem okraden. Obdolženec, mož slabotne postave, je rekel železniškemu izprevodniku, da je polkovnik. Za storilcem se poizveduje.
š Skrivnostna tatvina. Na velikonočni ponedeljek med 12. in 1. uro po-clnevu je nekdo \ikradel v stanovanju zasebnice Marije Werth v Vrtni ulici v Mariboru železno kaseto s 30.000 kronami v knjigah in 190 kronami v denarju. Osumili in zaprli so huzarja J. Drenovskega, ki je za slugo pri vojaškem nadzdravniku dr. Karlu Visy. Sedaj je pa dobil dr. Visy brezimno dopisnico in poročilo, da je zaprti Dre-novsky nedolžen, ker je neznani pisec vse pokradel. Nadalje je še sporočil v madjarskem jeziku, da je kaseta skrita v drvarnici v kleti. Tat. je tudi zagrozil, da naj Drenovskega takoj izpustijo, ker sicer mu zna nekoč ponoči še slabo iti. Šli so iskat in so res našli vse med drvmi, le onih 190 kron gotovega denarja je manjkalo. Uvedena preiskava bode že spravila jasnost v zadevo.
POSESTVO
z gostilno in pekarno se proda v slovenski vasi na Koroškem. — Več pove upravništvo »Mira" v Celovcu. 874 4-1
POSESTVO
ležeče na lepem kraju na Gorenjskem s prodajalno, tobakarno, vinotočem, lepimi travniki, njivami in gozdi se proda za 30.000 kron. Zemlje je okoli 40 oralov. — Ponudbe pod Štev. 50 poštno ležeče, Smlednik. 901 3-1
O/ermva/lo
železnato J{ina-Vtno
HlgljonlOna faaatava aa Dunaju 1906: Drtavno odlikovaiije^ln daatni diplom k Blati
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljSa kri b je rekonvalescentom in malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Jzborni okus.
Večkrat odlikovana. Nad 8000 zdravnUklh spričeval.
SERRAVALLO, t. ii ki. dnmi dobavitelj
TRST-BarkovlJe.
Zahvala. ^
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega ljubljenega sina, brata in strica, gospoda
Stankota Drmelj
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečast. gosp. župniku M. Kerinu za njegove tolažeče obiske, kakor tudi blagorodnemu gosp. dr. Sdimirmaulu zdravniku iz Rajhenburga za trud in lajšanje bolezni blagemu pokojniku. — Presrčno se zahvaljujemo darovalcem lepih vencev in sploh vsem, ki so v tako obilnem številu, vzlic slabemu vremenu, spremili dragega rajnika na njegovi zadnji poti.
Iskrena, presrčna hvala vsem!
V Boštanju, dne 5. aprila 1910.
Žalnjitfl ostali.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736 0 mm.
Cu opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop. Srednj
Stanja barometra
» mm
732 5
7339 7346
Temperatura
po Celziju
8 1
5-2 56
Vetroti
«1. jug
sr. vzsvzh, sL svzh.
Nebo
dež
I
9«
a včerajšnja temp. 89', norm. 81°.
Tlizai: OJEISEL
Cene veljajo za 50 Budimpešta 8. aprila.
Pšenica za april 1910 .....	13-41
Pšenica za maj 1910. . . . ;	J318
Pšenica za okt. 1910 . . . . „	11*04
Rž za april 1910 . . „ « , ,	8-55
Rž za okt. 1910 . ... . i . ,	8'45
Oves za april 1910 ..... ,	7 21 Koruza za maj 1910
Efektiv: zdržneje.
604
Učenca
za usnjarsko obrt, starega okoli 15 let, krepkega, poštenih starišev sprejme takoj Val. Rihar, usnj. mojster, Polhovgradec.
naprodaj je
na Javorniku št. 5 vsa priprava in orodje za izdelovanje cementne streSne opeke.
Kupi se po nizki ceni.
995 3-1
I lil f 11 1
■	■	■	B	B	B	Bi
Lep močan doz za moštvo m
proda po jako ugodni ceni
županstvo v Boh. Bistrici.
: Za slaboRrvne in prebolele :
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BR. NOVflKOVIC, Ljubljana.
Posteljno vlago
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanl»«s" Velburg P 347 Bavarsko.	284 3!
Tri žlice
železnatega Tin« lekarja
Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Iz konkurzne mase Ivana Mi ki au ca,
trgovca v Ljubljani je po ceni na prodaj
Jeieior blairi
srednje velikosti, Kdor d jo hoče ogledati In kupiti, naj se do 20. t m. oglasi v pisarn! podpisanega upravitelja.
V Ljubljani, 5. aprila 1910.
972 2-1-v.. Dr«Anton Svigelj
.: , /	odvetnik » Ljvbljaal.
St. 4802.
9» 3—1

Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
rožnega zdravniha za oHrozji
S to službo je združena plača 1.600 kron in aktivitetna doklada 200 kron! Zastop zdravstvenega okrožja je pripravljen dovoliti okrožnemu zdravniku letno renumeracijo 1,200 kron za enkratno ordiniranje vsakih 14 dni v Osilnici in Banji Loki.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora
do 24. aprila 1.1.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 5. aprila 1910.
Voditelja hotela
I5£e npraoa hotelskega in kopališkega podjetja Grljan (Grlgnano) pri IKliramarn. Zahteva se znanje slovenskega in po možnosti drugih slovanskih jezikov, kakor tudi italijanskega, nemškega in eventuelno francoskega jezika. — Oferte s spričevali in z naznanilom zahtev in pogojev je vložiti pri ,»Tržaški posojilnici in hranilnici", registrovani zadrugi z omejenim poroštvom v Trstu, najkasneje ffiig 22. t. m. 993
izdajatelj: Dr, Ignaci) ŽitnUu
disk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik; Ivan Šteta