Leto LXXIV*, št. ZZ4 Ltntrtlaaa, ponedeljek 29* Mptemte* 1941 XTX Cena 40 centa URKDNMTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDOJKVA UUCUL *. — BKLJUCSVO ZASTOPSTVO m te KnOfrrinm Italije ta Sl-ZS, Sl-*4, UNION« PUBBCICITA ITAUANA 8. A^, MLAJK) Sf-24. — Izhate vsak dan opoldne. Mesečna naročnina S.— L, Za Inozemstvo 10 L. OmCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di prorenienza ttalhma ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A«, MILANO. Uažnl sklepi ministrskega suef a Sodelovanje Stranke pri podeljevanju poslov javnega značaja — Za poviCl^o narodnega gospodarstva — Ukrepi za pravično razdelitev vojnih bremen Rim. 28. sept. s. Včeraj zjutraj se je sestal pod predsedstvom Duceja ministrski svet, ki je odobril razen običajnih ukrepov še naslednje: Na predlog Duceja Fašizma. Šefa vlade, zakonsk: načrt, ki določa preventivno posvetovanje PNF pri imenovanju služb in nalaganju davščin, ki so v javnem interesu in politične važnosti. Ukrep vzpostavlja direktno sodelovanje Stranke pri podeljevanju funkcij političnega in javnega značaja tako. da bodo izbrane osebe uživale največje zaupanje glede njih pripadnosti načelom režima. Zakonski načrt za zdravstveno pomoč dr-favnim. civilnim m vojaškim nameščencem. Pomoč se nanaša tudi na družinske čiane. V ta namen se ustanovi fašistični narodni zavod za pomoč državnim nameščencem. ZaKonsM načrt o pracfcnji planinske akropole v proslavo junaštva italijanskega al-pinca. Monumentalni spomenik »Alpinska akropola« bo zgrajen na državne stroške na Dosu Trente. Zakonsk načrt o decentralizaciji industrijskih podjetij, v zvezi z novimi hidro-elektrienimi napravami v Italiji. Načrt zakona hoče doseči industrijski razvoj v pokrajinah srednje, južne in otočne Italije. S tem načrlDm bo mogoče ustvariti obširna delovna področja za zmagovito domovino. Zakonski načrt o delni in začasni oprostitvi narodnih ribarskih podjetij in ribogojstva sleherne pridobitne davščine. Žakon^M načrt, ki podaljšuje za dve leti fiskalne olajšave za razvoj ribiškega brodovlja. Duce je poročal, da je bila žetev slabša, kakor se je pričakovalo, čeprav nekoliko boljša kakor 1940-XVIII. Proizvodnja je znašala L 1940 71 milijonov stotov. 1. 1941-XIX pa 71 in pol milijona stotov. Letošnja žetev ne krije potreb prebivalstva. Slabši je pridelek turščice, dočim so se zvišale potrebe za vojsko m za zasedena ozemlja Ministrski svet je na predlog Duceja določil splošno nakazovanje kruha na sledeči osnovi: 200 g na dan za vse, razen za proizvajalce, dodatek 100 % za delavce in delavke ter dodatek 100 g za težke delavce. Nakazovanje se prične 1. oktobra. V pokrajinah, kjer uživajo polento, je določenih °,00 e. koruzne moke na dan z dodatkom 150 g za ročne delavce ter nadaljnjim dodatkom 150 g za težke delavce. Zakonski načrt o ustanovitvi vodovodne ustanove na SicilijL Oskrbovanje sicilskega prebivalstva z vodo se že rešuje z gradnjo velikih vodovodov. Vsa dela bodo poverjena novi državnj ustanovi. Zakonski načrt, ki ureja položaj zastopnikov države. Stranke in drugih javnih zavodov pri družbah, zavodih in podjetjih. Ukrep bo povečal oblast zastopnikov pri raznih podjetjih. Ministrski svet je odobril več dopolnilnih ukrepov za omejevanje sleherne možnosti spekulacije. Ukrepi imajo varnostni značaj za obrambo lire in hočejo preprečiti, da bi se nekateri davkoplačevalci odtegnili dolžnostim. Vsa bremena, ki izvirajo iz vojne, morajo biti pravično razdeljena. Na predlog zunanjega ministra »o bili odobreni nekateri ukrepi administrativnega značaja. Na predlog Duceja. notranjega ministra, je bil odobren zakonski načrt o pomoči J svojcem v izvrševanju službe padlih agentov javne varnosti. Na predlo« Tajnika Stranke so bile odo-I brcne norme o obveznosti cen. določenih po oblasteh, za življenske potrebščine, in , zakonski načrt, ki prizna hierarhom PNF i značaj javnega funkci.ionarja. Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren zakonski načrt o kazenskih določbah in o urejanju proizvodnje in oskrbe v Libiji Na predlog ministra za pravosodje je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, ki urejajo pravna vprašanja civilnega zakonika slede lastnine, obligacij, dela in zaščite pravic. Novi civilni zakoni stopijo v veljavo dne 28. oktobra t L, ostali pa 21. aprila, leta 1942-XX. Na predlog finančnega ministra je bilo brezplačno odstopljeno madžarski vladi zemljišče v Rimu za zgradbo zavoda madžarske kulture. Odobreni so bili predlogi o spremembi pravil dveh loterijskih podjetij. Na predlog Duceja, vojnega ministra, je bil odobren zakonski načrt o napredovanju rezervnih oficirjev Kr. vojske in uradnikov, ki so v službi oddelkov vojske. Ukrep priznava posebne prednosti pri napredovanju rezervnih oficirjev. Drugi odobreni zakonski načrti se nanašajo na na-predovanje mornariških obveznikov, ki so bili v borbi ranjeni. Določena je tudi odškodnina osebju Kr. mornarice za izgube, ki jo utrpi ob morskih nesrečah. Na predlog Duceja, ministra mornarice se ca dve mesti poveča število generalnih inšpektorjev osrednje uprave Kr. mornarice. Ministrski svet je končal sejo ob 14. uri in se bo zopet sestal v torek 30. t. m, ob 10. . LJ trojnega pakta Svečana proslava v Rimu Rim, 29. sept. u. V prostorih ftalihuisfco- nem-skega društva rm. trgu Collona so pri-redU i soboto we&«) »pre-jetn v pmoetlfi-vo obletnice trojnega pakta. Sprejema so se udele&ili med drugim minister za ljudsko kulturo Fav-iLau, ctrtami podtajnik ministrstva za ljudsko kulturo Poivorcflt, nemški pop.'anTe von Madkeo?*cn, japonski poslanik H<^Lkrrri, <£p4onr>at**ki zastopniki držav, ki so pristopile k trojnemu paktu v družba vojnih atašejev ter mnogo drugih ngiockA osobnosti, n»tormtov vojn;h vil, fa?TBtrCnc stranke ter itall jazirftih in tujih imtvftscjcv. /^a»toprL3ci cti J&av, ki so podpirale trojni -. vii. t. so s« dolgo in prisrčno T*uz&yv*xy&j x gosti. Vaa družba je nato prisostvovala dufcvu rcntorlčn omu filmu, ki je Mi posnet ob prMiki sfclenTt^e trojnega pakta, m ob priliki pristopanja nadalinjih držav k tej pogodbi. Predvajan je bil rudi f&Jtn o rapekcijt£:em potovanju Duceja na vzhodni fronti in o nfagonrom Hitlorjem. V soboto 77VC&CT je zunanji mfeitatiu grof Galenzzo Ciano priredil v palači »Mada-ma« večerjo v čast diplomatskim aastoipoar kom držav, ki so podpisale ati pozneje pr> stopile k trojnemu pokru, Večerje ao se udel-eži'li člani vlade, z»s»to^m;ki oboroženih srjl. dostojanstveniki fašistnč-ne stranke m visok* funkcionarji ministrstev za zunanje zadeve in ljudsko kulturo. Grof Cuno jo pri večerji v svoji ndravici opozoril nt dovinski pomen trojnega pakta ter jo nazdravil penita var j em držav, ki so palet podpisale ali ae mu priključile, kakor rud' napredku in blagostanju teh narodov. V imenu vseh prisotnih je odgovoril nemški poslanik von Mackensten, ki je nazdravil Kralju in Cesarju, Duceiu in itn1:ianskemu narodu. Vesti z vzhodne fronte Ofenziva proti Krimu in Harkovu se nadaljuje — Obleganje Petrograda — Uničevanje sovjetske Obsežne letalske akcije Iz Hitlerjevejra jrhrmejra «ta>na, 28. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavila danes naslednje poročilo: Na obkolltveul fronti pred Prtrojrradom so teiiie baterije nemSke vojske 26. septembra učinkovito ob«?treIJevale sovjetske vojne ladje v kronstatski Inki in na obalnem področju Južno odtod. Xeka križarka je bila Je streli zat^a. Letalsko orožje je napadalo teleraiske transporte m železniške naprave na področju pri Harkovu m Moskvi, kakor tudi na področju pri izvirih Volge. Bojna letala so zadela z bombami težkega kalibra v polno neko sovjetsko bojno ladjo pri KronStatn. Nočni napadi letalskega orožja so bili usmerjeni proti vojaškim napravam v Moskvi. Na morjih pri Faroerskih otokih Je potopilo letalsko orožje podnevi dva tovorna parnlka s skupn S300 br. reg. tonami. Pri poskusa angleških letal, da bi včeraj napadla obalo ob Rokavskem prelivu, Je izguba sovražnik 2S letal, In sicer 17 v borbi v zraku, 4 Je sestrelilo protiletalsko topništvo, dve pa enote vojne mornarice. Sovražna letala niso priletela niti podnevi niti ponoči nad nemško ozemlje. Zopet uničen angleški konvoj Berrm. ML sept. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sij. je objavilo včeraj naslednje posebno vojno poročilo: Nemške podmornice so v napadih, ki so trajali več dni, potopile 12 tovornih in eno spremljevalno zaščitno ladjo konvoja, ki je iz Gibraltarja plul proti Angliji. Skupna tonaža potopljenih ladij znaša 67 000 ton. Nadalje je neka nemCka podmornica na Južnem Atlantskem oceanu potopila 12.000-tonsko petrolejske ladjo. Na ta način Je ladjevje, ki je v službi britanske oskrbe, spričo napadov v nemških podmornic izgubilo v zadnjih dneh skupno 79.000 ton Ladijskega prostora. Washington, 29. sept a Admiral Stark je podal na seji mornariškega odbora reprezentančnega doma precej neugodno poročilo o položaju na Atlantskem oceanu. Po njegovih podatkih so izgube ladij, ki prevažajo vojne potrebščine v Veliko Britanijo, še zmerom velike ter slej ko prej večje kakor pa jih morejo nadomestiti ameriške ladjedelnice z novimi gradnjami. Nova stran junaštva italijanskega zbora na vzhodni fronti Odlično sodelovanje v hudih borbah, M wo dovedle do zloma Budjonijevih armad Vzhodna fronta. 29. sept. a PoroČJlo po sobnee« dopwcika agencijo Štefani: NedavT»o. ko smo porcca.fi o borbah na odseku Dnjepm. kjer so n^kutovrto sodeloval italijanska oddelki, smo naznanlh, da se zaključuje zmago^tro akcija prot; Bu-dJOTTJevrm armadam m da so nase edinice v gjfeanria. Omogoćeno nam |e bflo mu obsežnem*! in zmagovitemu manevru, ki je nad vite važen as uničevanje m> \-ražrrih položajev. Za napadajoče 6ete Je prehod čez vode ob sovražnikovem streljanju vedno najtežja naloga V našem primeru pa je bila naloga še posebno težka, ker je bila potrebna popolna organizacija aicerje vodi podrobnosti ter njen natančni čajovon SMPVai Z Videli smo pnri dnev\ kafea rj aaS pe^ci prekoračili Dnjcpr z navdušenjom in pro-drH v brzih etapah v prve crte, Id ao bifle določene italijanskim sa.La.Tn_ Videli smo naše vojake, ko so izvajal' akcije z resnično čudovito hrabro&tjo in danes, k^ je naloga izvrSena. z našo zmago, ko je bila zapisana nova vtran junaštva naSfh vojakov na ruski zsearrtji, lahko refccmatjniiiajno dva dneva borbe nadih vojakov onsftran Dnjepra, Ena eAnica na£egs ekspedMcliskegs zbori je bik seemrljem • pehotno divizijo, ki j c bila ojaoerm z oddelki tankov in nokat eri nv oddelki nemške pehote. Imela je ralogo pričeti akcijo oratraci EVnjejpaa in oa^o/iri neki pritok rolce ter odvzeti *> »imfjuifrn njegove na^esdneriie in najbolj oborožene prodaje, S to akcijo naj bi se ustvarili pogoj; za nadaljnja podvzotja ita-lijanetkega ekspedicijatke^a zbora v Rusiji. 2e v bitka za Bog so oddelki neke nade velike edhuoa, ki ao se borili ob stnsni. Nemcev, dokazali svojo vrednost in borbeni duh, kakor tudi izredne sposobnosti v brzin operacijah. Usoda je hotela, da so se prarv tt oddefiki zopet znašli, pred boljše-viškim sovražnucoca v bitki ob Dnjepm. To pot je ob tej reki nam edmica prekosila samo sebe % doseženimi uspehu Prodrla je čez reko ob zori nekega meglenega dne. Nađi vojak*, so se vkrcala v posebne čolne in ao prebroditi reko. Sovražnik je opazil naš poizkus in je pričel močno streli jati, mi smo energično odgovorili z našega brega. Pod neprestanim ognjem sovražnika so naši. vojaki prekoračili reko in dovršili nalogo, ki jim je bila dodeljena za prvi dan m sicer postavili so mostišče do brega, kjer so se nahajali boljševiki. Dan se je zaidjućn u tem uspehom, ki je b;l še+e začetni uspeh. Treba je bilo utrditi mosti*e za UfoJbo nadaljnje akcije. Ponoči ni nihče spal Iznenađeni sovražnik je mislil, da bo lahko prepreči razvoj akcije s topništvom in naslednje jutro dne 24. septembra so se rdeči pojavili v množicah pred naSma črtami in pričeH ao s s i In; mi protinapadi Sndita borba je trajala ves dan. Rdeči so skušali za vsako ceno prepoditi naše čete z reke, borba je bila izredno huda. Za prvo črto nahajajoče se čete pa so prihajale že v akcijo, ki se je brez prestanka nad&ljevaia. Naft pešci so se čudovito upirati napadom sovražnika, ki je bfl naju—ij trikrat močnejši od naših. Po trdovratni borbi so prešle nafte čete v dokončni napad na sovražnikov« položaje. Junaško so držali obrežje in izvedli protinapad ob odlični pomoči topništva. Borba se je končala z našim uspehom in sovražnik je izgubil položaj največje važnosti Čeprav je bil številčno trrkrat močnejši, so se morale sovjetske čete umakniti. Imele so najtežje izgube. Naši vojaki so se borili skupno % nemškimi tovariši. V borbo so posegla tudi naša letala. NaJi lovci so papsaM v beg sovražne skupine. Tri sovjetska letela so sestrelili Uspeh naših je bil popoln. Zmagovito zaključena akcija je pokazala moralno in tehnično nadmoć italijanskega, ekspedacijakega zbora v Rusiji Helsinki, 29. sept a. Iz dobro poučenega vira se je izvedelo, da so finske čete pri svojem nadaljnjem prodiranj« na Severnem bojišču zavzele Kandalakao. Na te način je bna dokončno pretrgana proga proti Murmansku. Finske čete ao zavzele že znaten ded obale Belega morja. L'Aeronautica all'attacco contro una formazione navale inglese L'ultirna audace sortita del valoroso presidio di Uolcheilt Sei aerei britannici abbattuta II Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 28 settembre U seguente bollettino di guerra n. 482: NelTAfrica settentrionale attivita di ar-tlglierie sui fronti terrestri. Durante ineursioni aeree su Bengasi e su Bardia, sono stati abbattuti in fiamme tre apparecchi nemiri; un quarto apparec-chio d stato abbattuto da un nostro ae*-reo durante una rieog^nizione nella zona di Cufra. NeU'Africa ortentale il valoroso prest-dio di Uolchefit, stretto đ'assedio dal 15 aprile seorso, avendo esaurito da aleuni g^iorni oj^ni risorsa di vi\eri, ha riee^to ordine di cessare la re^istenza dal giorno 36. A degno coronamento delle brillanta azlonl offensive e difensive precedente-mente svolte ha offettuato un'ultima au- dace sortita durante la quale ha affron* tato e volto in fuga forze nemlche nume— ricamente supeiiori, infliggenđo loro sen-sibili perdite. Negli altri s<-*tori dello scaechiere dl Gondar tentattvl nemiri sono stati sven-tati dalla nostra efficace reazione. Aerei nemici hanno effettuato tncururte-ni offensive su Agn^ento, Maršala, Trapu ni, Cagliari e su Porto Kmpodocle dove si sono avuti tre morti e otto feriti tra la popolazione civile. La difosa contraerea dl Gagliari ha abl>attuto un velivolo; un al-tro ^ sta to abbattuto dalla difesa di Maršala. Nel Medlterraneo centrale sono In corso viokTiti attacchi della K. Aeronautica contro una grossa formazione navale ingleae uscita da Glbilterra. Letalske sile v napadu na angleško brodovje Zadnji drzni izpad junaške posadke Uolkefita — Sest angleških letal sestreljenih Glavni stan Oborožonih Sil je 28. septembra objavil naslednje 482. vojno poročilo: V severni Afriki delovanje topništva na kopni fronti. Med letalskim napadom na Bengnzi in na Bardijo so bila sestreljena tri sovražna letala, četrto letalo je neko naše letalo sestrelilo v teku izvidnlškega poleta nad področjem Kufre. V vzhodni Afriki je junaška posadka Uel-kefita, oblegana že od 15. aprila, ki je ze pred dnevi izčrpala ves svoj živež, dobila ukaz, naj s 26. t. m. preneha z odporom. Dostojno je kronala svoje prejšnje odlične ofenzivne in defenzivne akeije s poslednjim srditim izpadom, s katorim je obvladovala in pognala v beg SteviCno nadmoćne sovražne sile. ki jim je zadala občutne izgube. V ostalih odsekih bojišča v Gondnrju so bili z našim učinkovitim nastopom izjalovljeni poskusi sovražnikovih napadov. Sovražna letala so izvedla ofenzivne napade na Agrigento, Marsalo, Trapani, Ca-gilarl In na Porto Empedocle, kjer so blU med civilnim prebivalstvom obiti 3 ljudje, 8 pa ranjenih. Protiletalska obramba v Cagllaiiju je sestrelila eno letalo, drugo letalo pa je sestrelila obramba v Maršali. V osrednjem Sredozemlju so v teku moč- ni napadi Kr. letalstva proti močni pomorski angleški skupini, ki je prišla iz Gibraltarja. Zopet angleški napad na vojaške bolnišnice Z bojišča, 29. sept. s.. V soboto so sovražna letala na področju med Sol umom in Bardijo bombardirala in s strojnicami obstreljevala tudi neko italijansko divizij-sko bolnišnico in neki nemški lazaret. Oba objekta s»ta bila jasno označena z znamenji Rdečega križa na krovih in na zunanjih stenah tako. da jih je bilo opaziti že iz vdike daljave. Toda angleški letale/ so izgubili že sleherno spoštOTanje do naprav Rdečega križa, ki bi morale biti v smislu mednarodnih, konvencij in še bolj s/prioo o*snovnih človečansk:h načel očuvane pred .slehernim na prid (.in. Oč'tno je angleškim pilotom v posebno zadoščenje, da lahko sistematično napadajo take naprave. Angleži izpričujejo tale o dan za dnem zmerom bolj srvoje kriminailne insrtinkte. Toda angleški letalci drago plačujejo svoje napad© na italijanske in nemške postojanke. Bas v soboto so lovci ;n protiletalsko topništvo na področju pri Bnrdiji sestrelili tri !K>vTa-žna letala, dva Hurrioana in en Brisrtci Blenheim. Novi protektor Češke in Moravske Berlin, 29. sept. ». Kakor znano, je nem-3ci protektor Češke in Moravske baron von Neurath iz zdravstvenih razlogov začasno odstopil s svojega mesta. Za njegovega na-slednika je bil začasno imenovan general narodno socialističnih zaščitnih oddelkov Heydrich. Včeraj zjutraj je v spremstvu državnega podtajnika Frankeja obiskal predsednika češke in moravske države dr. Emila Hacho v njegovi rezidenci. Ob tej priliki je Hey-drrch razložili državnemu poglavarju razloge, zaradi katerih je bila treba glede na zadnje določbe proglasiti obsedno stanje v okrožjih Brno, Praga, Moravska Ostra-vra, Kladno, Olomouc in Kraljevi Hradec. V zadnjih dneh so neodgovorni elementi, ki so v službi sovražnikov Evrope, izvršili vrsto dejanj v škodo Nemč;j.i ter skušali s prepovedano propagando postaviti prebivalstvo protektorata v nasprotje z interesi nemške države. Prebivalstvo, ki v veliki večini spoznava realnost usodne povezanosti evropskih z Nemčijo, je Hevdrich ob tej prilik? izjavil, kakor je pričakovati, ne bo poslušalo Nemčiji sovražnih rovar-jev. Sleherni državljan, ki ljubi red, se bo zatekel v varstvo oblasti. Hevdrich je in-fomiral državnega poglavarja, da je bil aretiran predsednik protektorata vlade general Elias. General Elias je b;l obtožen, da je odredil dejanja, ki imajo značaj veleizdaje in ga bo zato sodilo 'ljudsko sodišče. Ko se je Hevdrich poslovil od dr- mi Ljubljanski velesejem 4.—15. oktobra Javnega poglavarja, je fztrazil svoje priznanj« lojalnosti državnega poglavarja, ki jo je pokazal že ves čas, odkar je b;l ustanovljen protektorat. Popoldne je predsednik Hacha poslal Heydrichu pismeno izjavo, v kateri je rudi v imenu protektoTatske vlade zagotovil, da hoče sodelovati pri izvajanju nadaljnjih nallog. V pismu je hkratu prosil za podporo protektoratski vladi pr njenem delu. Smrtna kazen za sabotažo na Slovaškem Bratislava, 29. sept. s. Ministrski svet je odobril uredbo, ki določa smrtno kazen za vse saboterje. ki za časa vojne opravijo kako sabotažno dejanje tudi na gospodarskem področju. Smrtna kazen za poslušanje tujih radijskih postaj Berlin, 29. sept. s. Nemška posebna so>-dišča so izrekla prve smrtne obsodbe za poslušalce tujih radijskih postaj. V Nurn-»ergu je bil obsojen na smrt neki WiHd, ki je bil prej funkcionar marksističnih organizacij. V Graudensu je bila obsojena na smrt neka gospodinjska pomočnica poljske narodnosti, ki je bila v službi pri nekem nemškem zdravniku in ki je v odsotnost:, gospodarja rabila njegov sprejemnik, da jo lahko poslušala skupno z drugimi Poljaki 'nozemske radijske postaje. Mogočen pregled industrijske, obrtniške ln kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine. Novozgrajeno moderno razstavišče Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer. Polovična vožnja na železnici Pri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano in ga pustite žigosati pri velesejmski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. — Vstopnina za enkraten obisk L. 4.—, Zopet ruski padalci v Bolgariji Sofija, 29. sept. s. Sovjeti slej ko prej hudo kršijo nevtralnost in suverenost Bolgarije. Tudi v zadnjih dneh se je z nekega sovjetskega letala spustilo v blizini Slivna na tla devet sovjetskih padalcev. Uspelo jim je poskriti se. čete iz Slivna ter prebivalstvo jih še iščejo. Tudi tokrat so bili moskovski agenti opremljeni z orožjem in strelivom. Sofija, 29. sept. s. Na velikem shodu v vojaškem krožku v Sofiji je govoril včeraj znani politik in novinar prof. Genov. Opozoril je na potrebo, da bolgarska vlada Izvaja odločno ln trdno politiko napram Moskvi. Bolgarija se mora močno opreti na svoje zaveznike. Realistični govor prof. •enova je napravil na vse prisotne globok vtis. Berlin, 29. sept s. Nemške letalske sfle so, kakor se je izvedelo v poučenih vojaških krogih, v petek sestrelile 89 sovjetskih letal. Od teh je bilo 66 sestreljenih v letalskih spopadih, 17 od protiletalskega tocnttfaS, 6 pa na fl—M»fr letattičlh. f Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Ponedeljek, 29. septembra 1941-XIX. gtev. 224 L'Alto Comm ssario alla Fiera L'Ecc, snll9 ha voluto essere minuta men te dei lavori e ha dato nuove diretthre 11 toro completamento Lubiana, 29 settembre Nel pomerigglo di sabato 1'Alto Com-missario l'Eccelenza Grazioli ha visi tato i lavori di allestimento della F*ieu». In que-sta occasione egli ha compiuto un ampio giro nel padiglioni nei anali ferve allacre-mente il lavoro di allestimento delle sin-gole mostre. Nel frattempo allesterno si svogeva ininterrottamente il gTande traf-fico del trasporti che arrivano dl continuo. La Fiera ha acquistato ormai la fisio-nomia con la quale si presentera, fra otto giorni, agli ospiti e al pubblico. Le pareti interne dei padiglioni sono gia in gran parte coperti di composizionl, grafici, dise-gui col orati, e negli stalli sorgono plastici, costruzioni in legno e si dispongono le macchine e gli altri oerer^ttl. Ma anche al-l'esterno si nota un'attivita lntensa. Gli edifici si completano, sorgono 1 scheletri sui quali verra data pubblicita ai singoli prodotti. si preparano gi ar dini ad aiuole e le fontane. Ogni ora che passa vi e qual-che no vi ta. Autocarri, carri pesanti trai-nati da diverse coppie di cavalli e trat-trici ascendono ai padiglioni, davanti ai quali si s carica 11 materiale che verra esposto. Accompagnato dai dirigenti della Fiera, dal Sindaco, dal Questore e dal coman- dante del carabinieri 1'Eccellenza Grazioli ha voluto essere mlnutamente informa-to sull'andamento dei lavori che procedo-no con ritmo intonsissimo. Percorrendo i padiglioni 1'Alto Commissario si e intrat-tenuto con quanti collaborano alla creazio-ne della magnifiea manifestazione e si e compiaciuto per i lavoro compiuto dando direttive per il rapido completamento della grande mostra delTeconomla nazionale e provinciale. II Savoro del Comitato provinciale per il collocamento TI Comitato provinciale per il collocamento ba disposto nella sua seduta di ie-Ti. tenuta sotto la presiđenza del Vice Comandante federale dei centri del PNF. in relnzione con le sue precedenti delibe-razioni. che nei lavori pu oblici devono venir proporzionalmente occupati i lavo-ratori disoccupati di Lub!ana, e ha nello stesso tempo emanato tutte le necessarie istruzioni in riguardo all'approvvigiona-mento dei lavoratori sul luogo del lavoro, la costruzione di cucine e di dormitori e in generale riguardo la tutela sul lavoro. Ha deliberato inoltre di Invitare i dato-ri di lavoro, di consegnare temporanea-mente ai lavoratori che non dispongono ancora di documenti didentita, i libretu di lavoro. On de age vol are il servizio di collocamento delle domestiche, verra isti-tuita presso 1'Ufficio provinciale di collocamento una speciale sezione per le domestiche con proprio personale. II Comitato si e quindi esaurientemente occupato di tutti gli altri argomentl posti all'ordi-ne del gicrno. Visoki komisar na veleseimu Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal o poteku dela na sejmišču in je dal nova navodila za njihovo dovršitev Ljubljana, 29. sept. V soboto popoldne si je Visoki komisar ogledal poslednja dela na velesejmu. ki bo 4. oktobra otvorjen. Eksc. Grazioli je obšel vse paviljone in si je podrobno ogledal, kako vrste delavcev urejajo posamezne razstave. Na sejmišču je delo zares v polnem teku in neprestano prihajajo velike množine razstavnega blaga. Visoki Komisar, ki so ga spremljali vodilni zastopniki velesejma, župan, kvestor in poveljnik ka-rabinjerjev, je hotel biti podrobno informiran o poteku in razvoju dela. ki se razvija v vedno bolj intenzivnem ritmu. Velesejem dobiva že povsem izraz velikopotezne gospodarske prireditve, kakor se bo predstavil v osmih dneh najširšemu občinstvu. Notranje stene paviljonov so *e prekrite z velikimi grafikoni, kompozicija- mi, barvanimi risbami. V posameznih oddelkih se že razvrščajo reliefi, lesene konstrukcije in strojL Zunaj se pripravljajo vrtovi, vodnjaki in postavljajo velike reklamne table. Vsako uro je na sejmu kaj novega. Neprestano prihajajo tovorni avtomobili in težki vozovi, ki jih vlečajo traktorji aH tudi po več konjev, ter se ustavljajo pred paviljoni, kjer se blago previdno, a vendar naglo razklada. Visoki komisar se je po pa vil.i onih ustavljal pn posameznih skupinah delavcev in razstavi j al cev ter se z njimi podrobno raz-govarjal o njihovem delu. Tzrazil je svoje zadovoljstvo nad doslej opravljenim poslom in dal je navodila, da bi se delo in priprave za veliko nacionnlno in pokrajinsko gospodarsko prireditev S? bolj pospešile. Delo pokrajinskega namestitvenega odbora Pokrajinski namestitveni odbcr je na svoji včerajšnji seji, ki se .4e vršila pod predsedstvom zveznega Podpoveljnika podpornih centrov Narodne fašistične stranke, odredil v zvezi s svojimi prejšnjimi sklepi, da se morajo pri javna delih zaposliti sorazmerno nezaoos.eni delavci iz Ljubljane in je hkrati izdal vsa potrebna navodila glede prehran« zapo^emh delavcev na kraju dela. zgradbe odgovarjaj.v:h kuhinj in prenočišč ter oo~e o zaščiti pri delu. Sklenil je nadalje pozvati delodajalce, naj svojim delavcem, ki trenutno ne razpolagajo z osebnimi izkaznicami, preskrbe začasne poslovne knjižice. Zaradi primernejše organzacije namestitvene slu/be za vse hišne pomočnice, se bo pri Pokrajinskem namestitvenam uradu osnoval poseben oddelek za p^e s posebnim osebjem. Odbor se je nato obširno bavil z vsemi ostalimi vprašanji, ki so bili na dnevnem redu. Depolavoro na delu Tri uspele prireditve v soboto in nedeljo Ljubljana. 29. septembra. Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino je priredil v soboto in nedeljo kar tri predstave za delavstvo. V soboto dopoldne je bil v tovarni >Stori* koncert za delavstva, ki se je polnoštevilno zbralo v prostrani dvorani prvega nadstropja tovarne. Poleg ostalih so se udeležili prireditve ravnatelj tovarne g. Vogel, upravni svetnik g. Der-mastia. obratovodja g. Vrevc in drugi, od funkcionarjev Dopolavora so bili prisotni inspektor g. Liberati, zaupnica ženskega Fašia ga. De Vecchijeva in številni predstavniki Pokrajinske delavske zveze. Kakor že v Tobačni tovarni in v Saturnusu je koncert izvajala godba ^Zarja«. Prireditev je bila otvorjena z ?Giovinezzo«, ki so jo vsi prisotni poslušali stoje. Nato so bili ^ velikim uspehom odigrani komadi: Ganettt ^-Kraljeva koračnica«. Blanc »Mladost-. Stipl ?Grnški fanje«. Dvorak »Humoreska«. Lehar »Zlato in srebro«, Schu-bert >Pokojnica« in Vojevod >Rozamunda*. Delavci so vsakemu komadu pozorno sledili In so vsako odigrano točko nagradili s ploskanjem. Po sporedu je inspektor Liberati v kratkem nagovoru med drugim izjavil, da bo Dopolavoro s prosvetnim delovanjem delavcem lajšal in lepšal življenje. Tovarne je treba tako urediti, da bodo delavstvu kakor drugi dom, ne pa kraj. kamor bi hodili s težkim srcem in nevoljo. Organizacija bo zmerom skrbela, da bo imelo delavstvo pripadajoči in potrebni počitek. Predstavniki organizacije prihajajo med delavstvo po naročilu Duceja in imajo nalogo, mu izpolniti vse želje, ki se dajo izpolniti. V imenu ženskeea Fašija in pravkar se ustanavljajoče organizacije za delavke je ga. De Vecchi pozdravila delavke in jih pozvala, naj se brez skrbi zsrlasijo po pomoč in podporo, ki jo je po Ducejevem naročilu Dopolavoro vsakomur dolžan dati. Omenila je, da izhaja tudi sama iz delavske družine in da je v življenju mnogo pretrpela, zato razume težave delavskega stanu in je zmerom vsakomur, ki se nahaja v stiski, pripravljena pomagati. Zastopnica delavk se je inšpektorju Li-beratiju, zaupnici ženskega Fašija ln Do-polavoru zahvalila za pozornost ln razvedrilo, ki ga nudijo delavstvu. Za zaključek je godba zaigrala Se koračnico, nakar se je delavstvo po enournem oddihu in razvedrilu ponovno podalo na svoje delo. V nedeljo ob 10. dopoldne je Dopolavoro priredil kar dve predstavi: prva je bila v prostorih Delavske zbornice, a druga v prostorih Dopolavora na Taboru. V Delavski zbornici je bila brezplačna predstava za delavstvo sploh. Dopolavoro je to pot priredil delavstvu prijetno presenečenje. Na sporedu je namreč bil celotni program Veselega teatra. Dvorana je bila nabito polna in prisotni so se prav od srca nasmejali izbranim točkam. Ob isti uri pa je bil na Taboru predvajan film »5 : 0«. Film je italijansko delo in poln razvedrila, da ao ga bili vsi prisotni zelo veseli. Predstavi je prisostvovalo 700 delavk in delavcev tovarne Saturnusa. Za brezplačno razvedrilo je bilo delavstvo zelo hvaležno. Delavnost Dopolavora je, kakor vidimo, zmerom večja. Velikopotezni program brezplačnih delavskih prireditev se je začel naglo odvijati. — Važno opozorilo prehranjevalnega voda Visokega komisarijata. Ker se je dogajalo, da so posamezniki, ki so se preselili v Ljubljanski pokrajini iz ene občine v drugo, zahtevali od novega preskr-bovalnega urada živilsko nakaznico brez katerih koli uradnih podatkov, je določil >P*evod«, da nihče ne more dobiti živilske nakaznice v novi občini brez predložitve glave živilske nakaznice In uradnega potrdila stare občine. V tem potrdilu mora biti navedeno, za kateri mesec je prejel in kakšno vrsto nakaznice ln da je za nadaljnje mesece črtan iz seznama upravičencev za prejemanje živilske nakaznice v stari občini. Na to določilo opozarjamo še posebej starše di;akov. ki bodo odšli z dežele v mestne Sole, da se pred odhodom odjavijo pri občini in si pravočasno preskrbe omenjeno potrdilo. Za priseljence iz drugih pokrajin Kraljevine ali lz inozemstva pa velja Se nadalje kot uradno potrdilo policijska prijava, na kateri pa mora biti tudi navedeno, odkod Je dotični prišel. 300 atletinj in atletov je startalo Hrvatska: Slovaika 5:3 (3*>) V Zagrebu je bila včeraj odigrana mednarodna nogometna tekma med moštvoma Hrvatske ln SlovaSke. Pred 12.000 gledalci so sigurno zmagali Hrvati, ki so že v prvem polčasu odločno vodili. Kasneje Je slovaško moštvo vzdržalo odprto Igro, vendar pa več nI doseglo kakor neodločen rezultat v dnjgem polčasu. V soboto in včeraj slove, nogometaši pa so Ljubljana, 29. septembra Minula sobota in nedelja sta bili športno razgibani kakor v najboljših časih. V pičlih 50 urah se je zvrstilo pet večjih prireditev, tri pokrajinska prvenstva in osem nogometnih tekem na dveh igriščih, da so bili prijatelji našega sporta v zadregi za poset katere bi se odločili. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, saj je pridržalo večino izletnikov doma. obenem pa kljub vsem grožnjam niso oblaiti odprli zatvornic mokrote. Vse prireditve so, kakor pravijo poročila športno uspele zadovoljivo. V splošnem pa je v našem sportu vse preveč domačnosti in imamo občutek, kakor da se samim organizatorjem, in zanje velja to v največji meri. stvari ne zde važne. Taka pot pa ido rada vodi navzdol . . . O posameznih prireditvah govore poročila naslednje: Pri lahkoatletfnjah so bile najuspešnejše Hermežanke Slovenska lahkoatletsk* zveza je v soboto na igrišču SK Iliri;e v Tivoliju izvedla poedinsko prvenstvo lahkoatletinj. Nastopile so članice treh klubov: Hermesa. Elana in Planine. Skupno je startalo 25 atletinj. Največji uspeh so zasluženo požeii Her-mežanKe, ki so odnesle Sest prvih mest med desetimi. Polovico sf jih je p.", t »orila požrtvovalna In sposobna **rit>o*kova. Zmagala je v teku na 60 m. v metu diska in v skoku v višino. V skoku v daljino je postala prvakinja PostlSkova. V teku na 80 m z zaprekami je sigurno zma-ppala Rupnikova, v metu kopja pa si je osvojila prvenstvo Vazzazova. Dve prvenstvi sta pripadli NovomeSčan-kam. Marinčkova si je osvojila prvenstvo v metu krogle In se obenem revanžirala Roglovi za poraz v Novem metu. Najlepše izvojevan uspeh pa je bilo prvenstvo v štafeti 4X100. Štafeto Elana, ki je na progi izgubila mnogo zaradi slabe prve predaje, je efektno privedla do zmage Kozinova, ki je prekosila Rupnikovo zadnji meter pred ciljem. Edino prvenstvo za barve Planine in za sebe si je priborila SuStersičeva, ki je zmagala sigurno tudi v prvem predteku. ko je imela poleg sebe najnevarnejši tekmovalki. Vse zmagovalke so prejele od Slov. la-hkoatletske zveze okusne plakete. Prijetno presenečenje pa so jim bila lepa dari'a Visokega komisarja Eksc. Grazioli*a, ki je tako ponovno pokazal svojo nakl 11je-nost športnemu pokretu. Dragocen pokal za najboljši klub je poklonil zaupnik CONI comm. Buratti. Pokal je pripadel Hermesu, ki si je priboril 88 točk, med tem ko je Elan dosegel 67 in Planina 22 točk. Prireditev, ki je privabila zadovoljivo število gledalcev, so pose tili mnogi naši športni voditel'i in med njimi tudi zaupnik CONI comm. Buratti. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek na 100 m: I. predtek: 1. šušteršlč (Planina) 14.1; 2. Pustišek (Hermes) 14.4; 3. Kobav (H) 14.6; 4. Misle j (H) 15.6. II. predtek: 1. Colja (Elan) 14.2; 2. Sedenj (H) 14.6. Finale: 1. Šušteršlč (P) 14.2; 2. Colja (E) 14.5; 3. Sedej (H) 15; 4. Pusti-šek (H) 16.6. Tek na 60 m: 1. Pribošek (H) 8.6; 2. Sušteršič (P) 8.7; S. Kozina (E) 9.1; 4. Jazbinšek 9.3; 5. Bradašek (H) 9.4; 6. Hvale (P) 9.6. Skok v daljino: 1. Pustišek (H) 4.43; 2. Palčič (E) 4.29, 3. Sedej (H) 4.10; 4. Jošt (H) 4.08, 5. Gartner (E) 3.98; 6. Lavren-čič (P) 3.83. Tek na 80 m z zaprekami: 1. Rupnik (H) 16.2, 2. Palčič (E) 17.1; S. Kroneger (E) 18.7. Met diska: 1. Pribošek (H) 31.01; 2. Rupnik (H) 29.90; S. Marinček (E) 27.56; 4. šušteršlč (P) 26.79; 5. Colja (E) 26.68, 6. Tome (P) 26.38. Skok v višino: 1. Pribošek (H) 143, 2. Sedej (H) 130; 3. Kroneger (E) 125; 4. Kozina (E) 125. Mot krogle (3 kg): 1. Marinček (E) 9.86; 2. Rogl (H) 9.58; 3. Kroneger (E) 9.03; 4. Sket (H) 8.91; 5. Vazzaz (H) 8.78; 6. Tome (P) 8.74. Met kopja: 1. Vazzaz (H) 26.88; 2. Marinček (E) 25.06 ; 3. Tome (P) 24.83; 4. Sket (H) 21.91; 5. Gartner (E) 21.55. Štafeta 4X100 m: 1. Elan (Palčič, Gartner, Colja, Kozina) 1:58.4; 2. Hermes (Pust išek, Kobav, Jošt, Rupnik) 1:58.7. Pri mladih lahkoatletih so največ naslovov pobrali Ilirijani Na telovadišču v Tivoliju so bili včeraj popoldne oddani atletom zadnji prvenstveni naslovi. Najprej so se pred tremi tedni pomerili med seboj senior jI. nato dvakrat dekleta in včeraj še juniorji. Naša mlada generacija atletov, ki mnogo obeta, je šla z veseljem na start, posebno, ker je bila včeraj organizacija tekmovanja zelo dobra. Vse točke so se odvijale točno in po programu. Med približno 300 gledalci je treba še posebej omeniti zaupnika CONI, comm. Burattija, ki je tudi tokrat osebno posetil prireditev. Tekmovanje je zapustilo v vsakem pogledu zelo dober vtis. Nastopilo je vsega skoraj 50 atletov Planine, Ilirije in Hermesa iz Ljubljane ter Elana iz Novega mesta. Glavna borba je bila med juniorji Ilirije in Planine, ki so bili tudi najštevilnejše zastopani. Najboljše so se odrezali Hirijani, ki so od desetih zasedli sedem prvih mest, d očim so vsa ostala tri pobrali »Planinci«. Tekmovanje samo se je začelo a tekom na 100 m. Zmagal je favorit Jager v zelo lepem stilu in dobrem času ter ponovno potrdil, da je talent za zapreke. Milanović je takoj nato priboril pri skoku v višino drugo zmago Iliri ji. Njegov rezultat (170 cm), kakor tudi njegov današnji stil kazeta, da je v zelo slabi formi, kar bi se dalo morda pripisati spremembi stila. Najzanimivejša točka je bil tek na 100 m. Kar Štirje so bili, ki so hoteli zmagati, a uspelo je včeraj Krenčlčn, ki je le za prsa potisnil nazaj Se tri ostale popolnoma Izenačene tekače. Bratož je zmagal takoj nato pri skoku v daljino, kjer je s 6 32 postavil najbolj« rezultat, ki je bil letos pri nas dose- lahkoatletinje, lahkoatleti in kolesaril za prvenstvene na-pred vstopom v prvenstveno sezono izvedli splošni pregled žen. Nato se je še enkrat postavil Krenčič, ki je zmagal na 300 m z zelo dobrim rezultatom in velikim naskokom. V metih je bil najuspešnejši Vehar, ki je zmagal pri metu krogle in diska s precej dobrima rezultatoma. V kopju je zmagal Košir. Po napetem teku na 1000 m, kjer se je uveljavil v finisu Sedej s prav dobrim rezultatom je bila še štafeta 4x100 m. Bil je vseskozi napet tek, ki se je končal z zmago Planine, priborjeno v zadnjih metrih. TEHNIČNI REZULTATI: Tek na 110 m čez zapreke: 1. Jager (I) 16.5, 2. Gole (P) 19,5, 3. Kra-ner (P) 19.9, 4. Šinkovec (P) 21.0. Skok v višino: 1. Milanović (I) 170. 2. Cucek (H) 165, S. Dolgan (H) 160. 4. Plesnik (H) 155, 5. Lubcj (H) 150, 6. Doganoc (P) 150. Tek na 1000 m: 1. Sedej (P) 2:50, 2. in S. Jovan ln Zupan (oba P) 2:53,2 (mrtvi tek), 4. Povše (E) 2.55.0. 5. Magu-šar II. (I) 3:03.0, 6. Klasine (P) 3:06,1. Tek na 300 m: 1. Krenčič (I) 38.5, 2. Gole (P) 40,4, 3. Novak (I) 41,1, 4. Kraner (P) 43.0. Met krogle: 1. Vehar (I) 12.58, 2. Lovše (P) 12.01, S. Milanović (I) 11.46, 4. Cucek (H) 11.28, 5. šprejcar (E) 11.28, 6. Habjan (P) 10.67. Skok v daljavo: l. Bratož (P) 6.S2. 2. Nabernlk J. (P) 5.93, 3. Jurko (E) 5.51, 4. Lovše (P) 5.50, 5. Jager (I) 5.47, 6. Šinkovce (P) 5.42. Izven konkurence ^e skoćil Zupančić II. (I) 5.84. Tek na 100 m: 1. Krenčič (I) 11.7, 2. Bratož (P) 11.9, S. Jager (I) 12,0, 4. Mravlje (P) 12,1, 5. Tavzes (I) 12.2. Izven konkurence Zupančič II. (I) 11.9. Met kopja: 1. Košir (I) 44.01, 2. NaberniK J. (P) 42,i2, 3. Vehar (I) 40,68, 4. Sprajcar (E) 40.09, 5. Trček (I) 39.35, 6. Milanović (I) 38.23. Met diska: 1. Vehar (I) 36.42, 2. Rus (P) 35,^8, S. Sprajcar (E) 35.20, 4. Vrtovec fP) 34.68, 5. Košir (P) 81,93, 6. Kostnapf. I (H) 31.37. Štafeta 4x100 m: 1. Planina I. 47.8. 2. Ilirija 47.8 (za širino prs), S. Planina in. 49.4, 4. Planina II. (diskvalificirana). Pri kolesarjih so si vsa prva mesta osvojili člani Edinstva Slovenska kolesarska zveza je včeraj na znani krožni progi s startom v Zgornji Šiški pri gost rini Martine izvedla prvenstvo juniorjev in seniorjev. Razen njih so dirkali tudi turisti. Za vse skupine so bile razpisane poleg plaket krasne nagrade, ki so jih darovali Visoki Komisar, Zveza in tvrdke Ign. Vok, Perkon, Spcctrum in Agnola. Na startu in cilju ter vzdolž ob progi je dirkam prisostvovalo številno občinstvo. V turistični skupini je nastopilo 21 tekmovalcev, v juniorski 9 in med seniorji 11. Med njimi so bili skoraj vsi najboljši, kar Jih je sedaj v Ljubljanski pokrajini. Borba v turistični skupini se je odločila že med potjo in je precej tekmovalcev tudi odstopilo. Na 16 km dolgi progi je zmagal Franc Vrhunc (Edinstvo) s časom 28.07.2. Sledil mu je v večjem presledku Stanko SuSnik (Edinstvo\ tretji pa je bil Frane Podlogar (Ljubljanica). Naslov prvaka juniorjev je pripadel Ladu Berliču, ki je 48 km prevozil v času 1:28:34.4. Drugi je bil Mladovan Kuni (oba Edinstvo), tretji Anton Dolinar, četrti Pavel Keršič (oba Ljubljanica) in peti Slavko Kosi (Edinstvo). Ostali so zaradi defektov odstopili med tekmovanjem. Vse hujša je bila borba med seniorji. kjer je prišla na cilj strnjena skupina 5 dirkačev in je le za kolesno dolžino zmagal Franc Abulnar (Edinstvo), ki je prevozil 80 km v času 2:41:21.4. Drugi je bil Ivan Anžič (Ljubljanica), tretji Jože Gračnar, četrti Zdravko Dovjak (oba Edinstvo), peti Karc< Stini (Hermes), medtem ko se je Gartner od Ljubljanice zaradi defekta uvrstil šele na deveto mesto. Po uspešnem zaključku so v dvorani gostilne Martine ugotovili rezultate in razdelili krasne nagrade. 48 golov na dveh igriščih Za Kolinsko tovarno je nastopilo 10 domaČih moštev, ob Tvrševi cesti pa šest in med njimi tudi Elan iz Novega mesta' Številne včerajšnje tekme so bile generalka pred bližnjo prvenstveno premiero. Najobsežnejši spored so pripravili na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno, kjer se je zvrstilo dopoldne in popoldne kar deset moštev ob navzočnosti okoli 300 gledalcev. Na igrišču Ljubljane, kjer je nastopilo »samo« šest garnitur, pa je bil poset manjši. Moste : Slavlja 9:1 (0:1) Spored na igrišču SK Marsa sta dopoldne začeli moštvi Moščanov in Slavij e. Slavij! je v prvem polčasu uspela vzdržati odprto igro in je prišla celo v vodstvo, v drugem polčasu pa je po izenačenju čisto popustila. Moščani so vrstili gol za golom, da se je tekma zaključila z 9:1. Sodil je g. Trtnik. Korotan: Mladika 4:3 (1:1) Korotanci dosežejo sredi polčasa vodstvo. Tekma je bila zelo razgibana in je moral sodnik g. Zaje mnogokrat miriti prevroče duhove. Pred koncem prvega polčasa je Mladika stanje izenačila. V drugem polčasu pride Korotan v vodstvo 3:1. Mladika zniža kasneje na 3:2 in je vse nevarnejša. Solotek z žogo srednjega napadalca Korotana se zaključi z 4:2. Nato prevladuje Mladika, ki tik pred koncem zniža na 4:3. Jadran : Grafika 2:0 (O: O) Popoldanski spored so začeli juniorji Marsa in Grafike. Marsovci so bili odločno boljši in je rezultat 11:1 (5:1) izraz moči na terenu. Jadran včeraj kljub zmagi ni pokazal toliko kakor preteklo nedeljo v tekmi z Marsom. Grafičarje je nadkriljeval v startu in skupni igri. Mnogo zaslug za nizek poraz gre vratarju Grafike, ki je zelo priseben in siguren. V prvem polčasu na terenu ni bilo pravih dogodkov. Jadran, ki je popolnoma obvladoval teren, je šele v 15. minuti dosegel prvo mrežo. V 33. minuti pa je povišal na 2:0, kar se do konca ni izpremenilo. Hermes : Mars 3:2 (1:1) Višek sporeda je bila tekma med Hermesom in Marsom. Vendar pa nas je precej razočarala in zlasti Mars ni ponovil igre pretekle nedelje. V napadu je popolnoma odpovedal Zigon, ki ga je obramba Hermesa skrbno čuvala. Tudi vsi ostali razen Fajona so igrali slabše. Boljša pa je bila včeraj obramba. Hermes je nastopil z vsemi svojimi najboljšimi. Pokazal je že znane sposobnosti, zdi se nam pa vendar, da včeraj ni bil pri polni volji. Igra, hi jo je sodil inž. Mrdjen, je bila prve trenutke odprta in v začetni nervozi je Zigon zapravil dve čisti situaciji. V vodstvo pridejo Marsovci v 13. minuti, ko Fajon efektno postavi 1:0. Vse do polovice prvega polčasa so Marsovci v rahli premoči. V 32. minuti Brodnik izenači. V drugem polčasu so Hermežani boljši, igra pa je raztrgana. Vse do 33. minute je videti le malo lepih potez. Hermes pride do kota. Lepo streljano žogo prepusti napadalec Sočanu, ki neubranljivo poviša na 2:1 za Hermes. Dve minuti nato je uspešen Brodnik. 3:1 za Hermes, Marsu prinese uspeh proti strel, ki ga Doberlet z glavo podaljša v mrežo. 3:2 za Hermes tik pred koncem in do konca, Ljubljana : Elan 10: o (6:0) Po dveh uvodnih tekmah na igrišču SK Ljubljane, kjer so juniorji Ljubljane porazili juniorje Most z 2:0 in je ostala borba med rezervama Ljubljane in Hermesa neodločena z 0:0, so nastopili proti prvemu moštvu Ljubljane, v katerem je igral po dolgem času znova Smole, novomeški gostje. Razen kompletnega moštva je postavil Elan na igrišče tudi precej svojih pristašev, ki pa niso prišli na račun. Po današnji igri se Čudimo, da je Ljubljana v Novem mestu dopustila neodločen rezultat. Elan razen elana ni pokazal nič m se mora edino vratarju Kalčiču ter delno tudi vsej ostali obrambi zahvaliti, da ni bil rezultat še mnogo višji. Moštvo Ljubljane je od začetka do konca bilo popolen gospodar na igrišču in mu je uspevalo vse. Odličen je bil zlasti Smole. Tekmo je sodil g. Pušenjak. e/eztfica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 29. septembra: Mihael. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Luč v temi. Kino Sloga: Zaprto, Kino Union: Grofov sin. Kino Moste: Videl sem sijati zvezde .. in Ešnapurski tiger, I. del. DANAŠNJE PRIREDITVE Razstava slik Franca Pavi ovca v galerij Obersnel na Gosposvetski cesti. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, in Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Horoskop za tekoči teden od 29* septembra do 5« oktobra 1941 — Tranziti planetov s Soncem ob rojstvu Rojeni med 22. januarjem ln 19. februar jem v Vodnarju: Na boljše kaže bolnikom. Napredovanje v umetniških poklicih. Pridobljene simpatije ai skušajte utrditi. V trgovskih poslih bodite previdni. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Uspehi se obetajo ljudem, ki s svojimi poklici služijo v razvedrilo drugih. Konjunktura za trgovce. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Najbolj nevarni so zdaj aspekti, ki učinkujejo na zdravje. Bolnikom je potrebna izredno pozorna nega. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Zelo kritičen teden za trgovske in zabavne poklice, za ostale nevtralen teden. Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Sreča z denarjem prinaša lepe sadove prejšnjega m sedanjega truda. Rojeni med 22. junijem In 21. julijem v Raku: Zdravje utegne trpeti, zboljšanje pa se obeta v gospodarstvu in v finančnih stvareh. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Zaradi prejšnjih neuspehov še vedno trpite, a kljub temu se boste znašli v novih razmerah. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Ne kaže dobro za denarne in protekcijske zadeve, uspehi pa se obetajo v trgovskem udejstvovanju. Rojeni med 2L septembrom ln 28. oktobrom v Tehtnici: V vaše zadovoljstvo se bodo rešile zamotane uradne in denarne zadeve. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v škorpijonu: S prožnostjo duha in ustvarja jočo fantazijo boste obvladovali razmere. Rojenj med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Sreča vam bo tako blizu, da se vam bo zdela nevarna. Takim položajem so kos samo življenjski umetniki. Rojeni med 23. decembrom in 21. Januarjem v Kozorogu: S pogumom in humorjem zdaj lahko dosežete velike uspehe. Bol-I niki naj se skrbno negujejo. b. K, Stav. 224 »SLOVENSKI NAROD«, Ponedeljek, 29. septembra 1941-XTX. Stran 3 Pravila Dopolavora za okraje^ občine in mestne četrti V Ljubljanski pokrajini se ustanavlja Narodna Ustanova Dopolavoro (Delopust) s pokrajinskim sedežem v Ljubljani. »Dopolavoro je ustanova miru, ki zasleduje vzvišene naloge bratstva, ljubezni in civilizacije«, je zapihal Mt!h**olini Pra\ila 7.a Depolavore olrfin, okrajev in mestnih četrti so naslednja: Člen 1. Narodna ustanova Dopolavoro C O. N. D.) ima namen pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah z udejstvovanji in pobudami, namenjenimi razvoju njihovih moralnih, intelektualnih in Lzičnih sposobnosti v' duhovnem ozračju fašistične revolucije. člen 2. Občinski Dopolavoro, Dopciavoro okrajev in mestnih četrti se lahko ustanovi v občini, okraju, mestni četrt:, ako znaša število članov vsaj: 50 za kraj do 1000 prebivalcev, 200 za kraj do 5000 prebivalcev, 300 za kraj čez 5000 prebralcev. Člen 3. V Dopolavoro se lahko vpišejo državljani dobrega velenja, ki bivajo v občini, okraju, mestni četrti, v katerem ima Dopolavoro svoj sedež. Izkaznu t O. N. D. je veljavna 1 leto i fašistično leto). Lastnik iste uživa razne popuste :n ugodnosti. Člen 4. Prapor Dop" i -ra predpisuje Nacionalno Predsedništvo u. N. D. Člen 5. Dopolavoro (občine, okraja, mestne četrti) spada pod Pokrajinski Dopolavoro, ki daje smernice za delovanje in odo-bruje delovne načrte. Člen 6. Predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora. On zastopa Dopolavoro, sklicuje in preiseduje ravnateljstvu, odgovarja za poslovanje Dopoiavora in izvrševanje načrtov. Načelstvo tvorijo štirje do osem odlornikov, sorazmerno s številom vpisanih in izvršenim delom. Člane načelstva imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora na predlog predsednika Dopolavora (občinskega, okraja, mestne četrti): vsaj 2 odbornika morata biti izbrana i* stanovske skupine, ki prevladuje v dotičnem predelu. Načelstvo izvršuje posvetovalno funkcijo na pobudo predsednika pri sestavljanju in izvrševanju načrtov, pri nadziranju uprave in pri sprejemanju članov. Iz članov načelstva imenuje predsednik tajnika, ki izvršuje predsednikova povelja in ga nadomešča v slučaju odsotnosti ali zadržanosti — in blagajmka-gospodarja. Izmed tovarišev posebno sposobnih v raznih strokah imenuje Predsednik pokrajinskega Dopolavora, na predlog predsednika, tehnične ravnatelje. Kjer smatra za potrebno, predlaga predsednik predsedniku pokrajinskega Dopolavora imenovanje predstojnikov odsekov. Oni prisostvujejo sejam načelstva. Člen 7. Dopolavoro pospešuje kulturne, umetniške, športne, izletniške, zabavne, socialne, avtarkične, polje lelske itd. pobude in ittJejstvovanja v skladu s krajevnimi pogoji, v izvrševanju splošnih smernic O. N. D. in uredb nacionalnega predsedništva O. N. D. Za udejstvovanja in smernice večjega obsega treba zaprositi za pooblastilo Pokrajinski Dopolavoro in obvestiti političnega tajnika ljubljanskega. Fašija ali pristojnega pokrajinskega poveljnika Narod-ne Fašistične Stranke (P. N. F.). Za nastope in vežbe na sedežu ali izven tega mora predsednik Dopolavora predložiti najmanj osem dn. pred izvedbo predpisano prošnjo za zavarovanje proti nezgodam, p:: prekrških bodo osebno olgovorni predsednik in pristojni ravnatelj tehnične stroKe. Člen 8. Predsednik Dopolavora mora poslati do 29. oktobra vsakega leta Predsedniku pokrajinskega Dopolavora kratko, a izčrpno poročilo o delovanju in blagajniškem poslovanju ter predložiti v odobritev načrte v bodočem delovanju s tozadevnimi proračuni. Člen 9. Člani Dopolavora uživajo vse ugodnosti dovoljene članom O. N. D. ter smejo prisostvovati vsem prireditvam O. N D. Člani drugih Dopolavorov smejo obiskovati sedež in uživati ugo Inosti Dopolavorov obč.ne, okraja, mestne četrti prot: določeni vsoti na udeležbe, izvzemši ako so te udeležbe kratkotrajne. Člen 10. Dohodke Dopolavora tvorijo prispevki za vpisnino in udeležbo, katere določi načelstvo; donos: prireditev, stranskega delovanja, darov, naklonil, zapuščin, premoženjski donosi, prispevki delodajalcev, občinske uprave m drugih javnih in privatnih podjetij, eventualni prispevki pokrajinskega Dopolavora. Občanskim Dopolavorom, Dopolavorom mestnega okraja ter mestne četrti, pripadajo mesečna prispevki od uoe-ležb članov Dopolavora podjetij in združenih podjetij, ki radi svojega bivališča obiskujejo slednje sedeže. Višino zneskov za udeležbe, ki jih je treba plačati, določi pokrajinski Dopolavoro v razmerju s številom članov in finančno možnostjo podjetniških in združenih podjetniških Dopolavorov. Člen 11. Pravila upravnega poslovanja določi pokrajinski Dopolavoro: za upravo varjajo osebno m solidarno predsednik, tajnik in blagajnik-gospoiar. Odgovorni upravni organi se ne smejo zadolževati, razen s pismeno privolitvijo pokrajinskega Dopolavora. Pokrajinski Dopolavoro nadzira upravno poslovanje po sindikalnih zborih in svojih delegatih. Člen 12. Disciplinske kazni, ki lahko zadenejo člane Dopolavorov so: a) opomin, b) ukor, c) začasna odpustitev, d) izključitev. Kazni pod *a« in »b« izreka predsednik pri lažjih pregreškah, ki ne omadežujejo časti člana; kazni pod »c« in >d« izreka predsednik pokrajinskega Dopolavora nad članom, ki je izvršil obsodbe vreino dejanje, ki omadežuje njegovo čast. Nobena disciplinska kazen se ne more predlagati ali izreči, če se ni prej zaslišalo obdolžencev in upoštevalo zagovor. Proti disciplinski kazni je dovoljena pritožba na nadrejene organe. Člen 13. Kjer smatra za potrebno, more Predsednik pokrajinskega Dopolavora, s privoljenjem političnega tajnika ali pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke v kraju, kjer je sedež Dopolavora. imenovati izrednega komisarja radi zastopanja predsednika in načelstva Izredni komisar izvršuje vse one funkcije, ki jih daje pričujoči piavilnik predsedniku in taAel-stvu. DNE v IT^i E VESTI _ Jima >ki korporal. Korporal Carlo Noe je poveljeval malemu oddelku strelcev, ki je v bojih lanskega poletja prodrl v francoske črte. Dne 20. junija je s strojnico ves dan in vso noč obvladoval nasproti mu stoječi francoski oddelek. Čeprav so med tem padli že vsi njegovi tovariši in je ostal sam. Zavračal je vse pozive, naj se uda, ter streljal, čeprav je bil že večkrat ranjen. Nehal je streljati šele, ko mu je zmanjkalo nabojev. Obenem je bil izgubil že toliko krvi. da so ga nasprotniki dobili v roke že nezavestnega in je kmalu nato umrl. Njegovo junaštvo je še isti dan zabeležil francoski oficir, ki j poveljeval nasprotnemu oddelku. Na osnovi tega pričevanja je bil junaški korporal sedaj še po smrti odlikovan z zlato kolajno za. hrabrost. — Smrt uglednega literarnega historika. V Firenci je umrl v Starosti 74 let znani italijanski literarni historik prof. Barbi, ki se je zlasti proslavil kot raziskovatelj Dantejevega življenja in njegovih del. Za svoje velike znanstvene zasluge je bil odlikovan leta 1935. od Kr. Akademije v Rimu z Mussolinijevo nagrado. Nekaj dni pred svojo smrtjo pa je dobil zlato medaljo za zasluge na polju narodne prosvete. — Posebni vlaki iz Trsta ob priliki Ijub-1 lanskega velesejma. Ob priliki Ljubljanskega velesejma v času od 4. do 13. oktobra, bodo uvedli na progi iz Trsta v Ljubljano poseben vlak. ki bo vozil vsak dan v naslednjih urah: odhod iz Trsta ob 7.40, prihod v Ljubljano ob 10.50. odhod iz Ljubljane ob 19.30, prihod v Trst ob 23.17. Potniki, ki se bodo iz kateregakoli kraja v Italiji v tem času peljali na velesejem v Ljubljano, bodo deležni od 1. oktobra dalje za 50 odstotkov znižane vozne cene. Za potovanje iz Trsta v Ljubljano in nazaj bo znašala potnina 65 lir za II. in 41.20 lir za III. razred. Vozne listke bo morala žigosati uprava velesejma, da bodo veljali tudi za povratek. — Goriški Dopolavoro priredi ob priliki ljubljanskega velesejma poseben večji izlet v Ljubljano. Kakor kažejo prijave, se bo izleta udeležilo mnogo ljudi iz goriške pokrajine. Izletniki prispejo v Ljubljano v zgodnjih dopoldanskih urah. Zvečer se bodo vrnili raza i na svoje domove. — Nov dekTški dom v Trstu. Te dni so v Trstu otvorili nov dom za dekleta z dežele, k: so prisiljena iskat si zaslužka v mestu. Ureditev doma so podprle oblasti in fašistične organizacije. Za dom so norabili večjo vilo. ki so jo modernizirali in jo povsem preuredili, tako da so v njej sedaj velika spalnica, jedilnica, nekaj manjših spalnic, jedilnica, soba za shajališče itd. Dom je opremljen s kopalnico in drugimi modernimi naoravami ter ima tudi svojo posebno kapelo — Grof Milan Kulmcr f. Na svojem gradu pri Zagrebu je umrl znani hrvatski javni delavec grof Milan Kulmer. ki se je zlasti udejstvoval na gospodarskem področju. Med draerim je bil dolga leta predsednik največjega hrvatskega zasebnega denarnega zavoda. Prve hrvatske štedione. — Vpisi na zagrebško univerzo se bodo pričeli 1. oktobra in bodo trajali do 10. oktobra. Istočasno bo vpisovanje na trgovski visoki šoli. 2idje se ne morejo vpisati. — Za olajšanj«' kontrole cen morajo od danes dalje imeti vsi zagrebški gostilničarji in restavraterji v svojih lokalih vidno označene cene vsem jedem in pijačam. Za kršitve te naredbe so določene visoke kazni. — Nemška milica na Hrvatskem bo povečana na stanje bataljona s šestimi četami. Nameščena bo v neki zagrebški vojašnici. Člani milice morejo biti le hrvatski državljani nemške narodnosti. Organizacija je enaka oni ustaške milice, oficirje, podofieirjc in moštvo pa bo plačevala hrvatska država. — V Mariboru so umrli 831etni železniški delavec Jernej Brodnjnk. 421etni mesarski pomočnik Artur Cizelj s Podbrežja in 711etna vdova po polkovniku Idu Wut-sehiseh. — Štetje prebivalstva v Mariboru bo izvedena po stanju z dne 10. oktobra. Ob tej priliki bodo zlasti ugotovili število in stanje industrijskih, trgovskih in obrtnih obratov. Uradna objava poudarja, da ima štetje le statistične namene. — Policijska ura v Zagrebu, ki je bila zadnje tedne določena že za 9. zvečer, je sedaj zopet podaljšana do 10. — Poziv poklicnim šoferjem! V okviru Pokrajinske delavske zveze se je ustanovila za zaščito interesov poklicnih šoferjev enotna »Skupina šoferjev«, v katero sta se združili doslej samostojni društvi »Šofersko društvo Volan« in »Zveza šoferjev«. Enotno društvo ima svoje prostore pri Pokrajinski delavski zvezi (Ljubljana. Miklošičeva c. 22-1) ter vabi vse doslej še neorganizirane poklicne šoferje, da pristopijo k društvu. Vpisnina stane 5 lir, ki se plača ob pristopu, članarina pa znaša mesečno 4 lire. Vsi on? šoferji, ki so bili člani dosedanjih šoferskih društev, bodo avtomatično prevedeni v enotno »Skupino šoferjev«. — Pokrajinska delavska zveza. — Težka nesreča v vasi Podturn pri Del Toplicah. Poročajo nam: V vasi Podturn pri Dol. Toplicah se je pripetila težka nesreča. Cesta tukaj je zelo prometna in nesreča je hotela, da sta se na ovinku srečala dva voza. Od obeh strani je pri vozil o precej naglo tudi nekaj kolesarjev iz bližnjih kočevskih vasi. ki se v nagli vožnj: niso imeli kam izogniti. Eden izmed kolesarjev je z veliko silo zadel s trebušno stranjo v vprežni drog voza in padel nezavesten pred voz in konja. Težko poškodovanega nezavestnega mladeniča so navzoči hitro prinesli v bližnjo hišo. poklica1 zdravnika in duhovnika. Došl: zdravnik je konstatiral težke telesne poškodbe, vze" ponesrečenca na avto ter ga brzo odpel j p v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. — Škofjeloški okraj je bil nedavno uk-njen kot samostojno upravno področje tc je bil spet priključen kranjskemu okraji1 kateremu je že nekdaj pripadal. — Zborovanje občinskih komisarjev kranjskega okraja je bilo pretekli teden v Kranju, Vodil ga je okrajni politični ko- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave: d«»nes ob 16. in 19. Pri: KINO UNION TELEFON 22-21 Grofov sin Film, iz katerega veje svez zrak plodnih polja, zelenih gozdov in visokih planin ter globoka ljubezen do oboževane ;ene... Vmedeo Nazarri, Lilia Silvi, Elena Altieri KINO MATICA TELEFON 22-41 Premiera pravkar izdelanega filma Loč v temi Alida Valli F. Giachetti. C. Campanini. /„•oclba o ljubezni mladega inženjerja. ki oslepi, a mu medicinska znanost vrne vid — in ljubljeno dekle. misar dr. Skaika. Zbrani občinski komisarji so dobili navodila za delo v svojih občinah. — Otroci in vžigalice. Neka viničark;. pri Sv. Petru v Slov. goricah je zaprla, ko je odhajala na delo. svoja dva otroka, stara eno in tri leta, v sobico svojega stanovanja. Triletni sinček je iz^iknil nekje vžigalice in se začel z njimi igrati Zažsa; je pri tem posteljo. K sreči je opazil sosed dim, ki se je začel valiti iz hišice. Pri-hitel je na pomoč in še v zadnjih trenutkih rešil oba otroka, ki sta bila že brez zavesti, vendar pa se je posrečilo ju kmalu obuditi. Iz LJubljane —tj Vpisovanje šestletnih otrok v šolo bo na vseh ljubljanskih šolah še jutri, v torek, od 8 ure dalje. Kakor je znano, morajo po naredbi Visokega Komisariata sedaj v šolo vsi otroci, ki bodo do 31. decembra t. 1. izpolnili šesto leto starost: Starši, ki menijo, da je njihov otrok še nesposoben za šolo. morajo takoj predložiti zdravniško potrdilo. —lj Naša Opera bo odprla letošnjo sezono z Verdijevo veliko opero »Aido«. Letošnja uprizoritev v novi režiji in deloma novi zasedbi vlog bo zelo zanimiva. Glede na pomnoženi orkester in zbor smemo pričakovati predstavo, ki bo presegala po številu sodelujočih vse dosedanje uprizoritve. Naslovno partijo bo pela Hevbalova. Ra-damesa — Franci, Arnneris — Kogojeva, svečenika — Betetto, kralja Popov, Amo-nasra — Primožič, sla — Rakovec. Dirigent bo A. Neffat, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti, koreograf ing. P. Go-lovin, inscenator ing. E. Franz. —lj Prva opereta, ki bo prišla v letošnji sezoni na vrsto, bo Straussov »Netopir«, ki ga bo muzikalno naštudiral diri- gent D. Zebre, zrežiral pa Emil Frelih Zasedba te priljubljene operete je slede- , ča: Eisenstein — M. Sancin, Rosaiinda — Ivančičeva, Frank — Anžlovar, Orlovski — Slađojev, Alfred — Manoševski, dr. Falke — B. Sancin, dr. Blind — Rakovec, Adeia Ribičeva. Zaba — Zupan, Ida — Japljeva, Melanija — Koširjeva. —lj Seznami davčnih osnov trgovin * mešanim blagom od začetne črke M—Z so že razgrnjeni ter interesente opozarjamo, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 10. oktobra. —lj Drugi tumus obveznega eepijenja proti davici se prične v torek 30. t. m. in bo tra;al ves teden do vštetega 4. oktobra. Starše opozarjamo, naj pripel :ejo j svoje že prvič cepljene otroke na isti ce-pilni kraj. kjer so bili pred 14 dnevi ze prvič cepljeni. V torek 30. t. m. Do torej cepljenje . Mestnem domu za tiste otroka ki so bili pred 14 dnevi tam cepljeni. Cepljenje bo v Mestnem domu m drage ineve po šolah vsak dan ob 16.30 uri. SAMO ŠE V TOREK. SREDO IN ČETRTEK PONOVITEV PROGRAMA ZAČETEK OB 19. (7.) VESELI TEATER —lj Gospodje in dame. ki imajo veselje do slovenskega petja (tudi začetniki), naj vstopijo v pevski zbor Ljubljanskega Zvona. Zglasiti se je v ponedeljek in sredo med 18. in 20. uro v šoli na Ledini (pritličje, desno). 426 n —lj Slavni mojster na orglah Matthey Ulisse, ki bo koncertiral v Ljubljanski Stolnici v petek popoldne je rodom iz Torina, kjer deluje kot profesor na glasbenem liceju Giuseppe Verdi. Kako slavo uživa kot mojster na orglah dokazuje tudi to, da so največji skladatelji prav za njega pisali razne orgelske koncertne komade. V Ljubljani bo igral poleg Bacha, Vivaldija, Bossija in našega Premrla tudi še dela klasika Azzolino della Ciaia, dalje Schu-manna. Musorgskega in eno lastno skladbo. Na pomemben koncert že danes opozarjamo. Predprodaja v Knjigarni G'asbe-ne Matice. 427 n —lj Številne nesreče med soboto in ponedeljkom. Ljubljanska bolnica je pretekla dva dni sprejela v oskrbo sedem ponesrečencev, ki so postali večinoma žrtve vsakdanjih opravkov. 33-letni delavec na žagi graščaka Rudeža v Ribnici Stanko Novak je opravljal svoj posel. Pri tem je prišel po nesreči preblizu cirkularki, ki Umpade elettriche di tutU i tipi e per qu*lsia$i applicazione. prodoUa nei gran-diosi stabtlunenu di Alpignano (Torino), dolati di macehtnario modernissimo e di laboratori sporimentaii perfetli iU.Vi«Wi Mu« rta PHILIP1 »..4.1. MIUVJ - VIA S MARTINO. 20 Vsakovrstne električne lamice, za mriiftne uporabe, proizvod znanih, velikih tvomic v Alpignsno (Torino), opremljenih i najmodernejšimi stroji in * dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji. rHILIPS M1LAH0 - VIA S MAKTUK). 20 mu je poškodovala prste leve roke. — Sedemletna hči delavca iz Dobrunj Marija Strgarjeva se je doma igrala z otroki. Med igro je padla in si zlomila levo nogo. — Alojzij Urbas, štiriletni sinček posestnika iz Dolnjega Logatca je šel z večjo skupino svojih tovarišev v hrib. Tam se je najedel nekih jagod in dobil zastrupljen je. — 31-letni mehanik iz Ljubljane Ciril Bončar se je moral zateči v bolnico, ker ga je ugriznil pes v levo nogo. Nerodno poškodbo je dobila 18-letna hči posestnika iz Dobrunj Angela Brezovarjeva. Na stanovanju doma jo je nekdo sunil z nožem v prsi. — Anton Marinčič. 12-letni pastir iz Tomišlja se je med pašnjo preveč približal konju, ki ga je udaril v glavo. — Franc Ambrožič, 31-letni delavec iz Polhovega Gradca se je peljal s kolesom Naletel je pri tem na kup gramoza, padel s kolesa in se potolkel po glavi. —lj Ponovitev programa v »Veselem teatru«. Na ljubo vsem tistim, ki si še niso utegnili ogledati našega zadnjega programa, javljamo, da ga bomo v celoti ponavljali še v torek 30., sredo 1. in četrtek 2. Začetek ob 19. (7.). Konec pred 21. (9.). ~ =-i Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie di UONI i elTESORO N0VENNALI51 k PREMI Interessi e Premi esenti da ogni ; m posta presente e futura PREZZO di emissione: L. 97.50 per ogni cento lire dl capitalenominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sotto-serizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo dl L. 4.S0O.OO0 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istltuti che fanno parte del Consorzio di emissione, pre-sieduto dalla Banca d*Italia: Cassa Dcpositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assieurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l'As^icurazione eontro gii infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napeli — Banco di Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Gbbm di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Kisparmio delle Provlncie Lumbarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Bančne e Banchlerl — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'Amerlca e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonlma di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assieurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assieurazioni dl Milano — Societa Reale Mutua Assieurazioni Torino — Riunione Adrlatlca di Slcurta — La Fondiaria Compagnia di Assieurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Caniblo; Banca Nazionale deirAgrieoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Splrlto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lumbarda — Banco di Chiavarl e della Riviera Ligure — Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Cnione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciaie, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergarnasco — Banca del Friuli — Banco S. Pnolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e FigHo, Torino — Banca Mobi-liare Picniontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Pontl, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca dl Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di M o dim a — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Panca Popolare Pesarese, Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolaii, iscritte alle Federazlonl di Categoria, nonehe gli Agenti di Cambio partccipanli alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije 0 LETNIH 5% ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4.800.000 lir, ki se žrebalo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assieurazioni — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Lstituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione eontro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco dl Napoll — Banco dl Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo dl Torino — Monte del Paschi dl Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa dl Risparmio delle Provlncie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchlerl — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Bs ica d'Amerlca e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonlma di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assieurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assieurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assieurazioni Torino — Rlunione Adrlatlca di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assieurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio; Banca Nazionale deirAgrieoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciaie, Milano — Banco Santo Spirito _ Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco dl Chiavarl e della Riviera Ligure — Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. A CC, — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Le gnano — Banca U ni o ne, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano _Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergarnasco_ Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figiio, Torino — Banca Mobi-tiare Piemontese — Banca del Sad — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Pontl, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl C -edltn — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — P—W dl Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare Ji Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutna Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — '*anca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Cre-Hto, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Presti ti per Commercio e Industria, Bolzano — Panca Popolare Pesarese. Vse ostale hranilnice, banke, bančniki ln ljudske posojilnice, id so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični igentl, ki »o člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio«. Stran 4 »SLOVENSKI If A R O D «, Puneđerjell, It. septembra 1941-XIX. Stev. 224 Kmečke penzije v Bolgariji Penzije se bodo začele izplačevati z začetkom prihodnjega leta — Vsak upravičenec dobi po 36OO levov na leto Štiri petine Bolgarov živijo od kmečke ga dela. Bolgarski narod je predvsem bolgarska vas in vsi napori, ki se vlagajo za napredek bolgarskega naroda morajo biti zaradi tega napori za napredek bolgarske vasi. Ta dejstva, ki so za življenje bolgarskega naroda osnovne važnosti, je morala upoštevati vsaka vlada, ki je v zadnjih desetletjih krmarila usodo Bolgarije. Vsi voditelji bolgarskega naroda so se trudili, da bi pomagali kmetu do rim večjega napredka. Nekateri so imeli pri tem več uspehov, drogi manj. Rezultat je med drugim tudi kmečko pokojninsko zavarovanje. Kmetje so v Bolgariji organizirani oa po llajri zakona o poklicnih organizacijah v »Zvezi kmečkih gospodarskih zadrug«. Zveza je bila ustanovljena leta 1936 in že na ustanovni skupščini je bila postavljena zahteva po starostnem zavarovanju bolgarskega kmeta. Ta zahteva je bila z zakonom uresničena le'oAnio pomlad. Pravieo na pokojnino imajo samo tanetje, to k pravi samo možje, ne pa tudi žene. Za bol-nrske moške državljane, ki žive od kmečkega dela in so člani Zveze kmečko gospodarskih zadrug, pa je zavarovanje obvezno. Vsak kmet mora od svojega 20. leta naprej plačati v pokojninski sklad letno 60 levov. Letna pokojnina znaša potem 3 600 levov. Izplačuje se v začetku vsakega tromesečja. in jo kmet začenja prejemati, ko izpolni 60 leto starosti. Pogoj pa je, da je najmanj 10 let dotedaj prebil v neprekinjenem kmečkem delu. Sredstva za kritje izdatkov pokojninskega zavarovanja kmetov se zbirajo v posebnem »Skladu kmečke pokojnine«, ki ga upravlja finančno ministrstvo. Sklad ima naslednje dohodke: 60 levov letno od plačila vsakega kmeta. 5^r vrednosti kmetijskih pridelkov, ki se izvozijo v inozemstvo, in končno podporo države, če gornje vsote ne zadostujejo. Izplačilo prvih pokojnin se bo pričelo s 1. januarjem 1912. Za te pokojnine je Ze zagotovljen potrebni denar. Nedvomno je. da je Bolgarija s to uvedbo, če se bo obnesla, rešila važno socialno vprašanje, ki bo imelo največji učinek. Zato se za njo zanimajo tudi po drugih državah. Zveza kmečko gospodarskih zadrug, ki se mora ponašati s tem lepim uspehom, ;e letos povečala število svojega članstva na 500 OOO. med tem ko jih je pred štirimi leti imela le 170 000. Njene finančne moči so velike in si je prod kratkim omislila v Sofiji reprezentativni dom za 9 milijonov levov, a svojim članom je izplačala že 35 milijonov levov posmrtne pomoći. Ali |3 mogoče pospešiti rast rastlin? Stara egiptovska legenda pravi, da i ado žitnice, ako se nj:h seme pred setvijo pomoči v posodo boginje Izi^e. obilnejši pridelek in debelejša zrna. kajti ona posoda je boginji Izidi služila za njene potrebe, ko je bila na tem, da postane mati Ora. Danes ta zgodba ni več tako neverjetna, kakor se je zdela nekoč. Znanost je namreč že ugotovila, da vsebuje urin v času nosnosti zares neke snovi, ki pospešujejo rast rastlin. Leta 1933. je biolog Kogl kot prvi izločil iz urina neko snov za rast rastlin, ki jo je nazval >auxin«. To je bil začetek nadaljnjih raziskav, k: so imele za posledico odkritje novih snovi istega izvora za pospeševanje rastlinske rasti. Danes koraka znanost roko v roki s poljedelstvom. J a mu pomaga pri pospeševanju oploditve in klitja semen ter pri povečanju plodov. Tudi Italija ni zaostala na področju teh znanstvenih iskanj in turinski zdravnik Mark) Piccinini, ki se je dolgo pečal z biološkimi raziskavanji, je razen auxina po sintetičnem postopku iznašel celo vrsto snovi, ki imajo posebne vplive na nekatere rastlinske vrste in njihovo rast. Poleg aux;na je on uvedel uporabo >fitormo-nov« in >auxormonov< ter drugih podobnih snovi : i in priljubljenu^, t i njegovih prejšnjih oper. zlasti ne »Aide«, ki ima vse ljudske in umetniške prvine prvo ustvarjalne dobe, združene in zgoščene v vrhuncu. Iz teh razlogov je tudi za dirigenta in /a režiserja v>>aj v tehničnem pogledu »Aida« en* izmed najtežjih preizkušenj.« »Kakšne režijske naloge stavlja »Aida«?« »Posebna težava pri »Aida« se pojavlja kljub dobremu poznavanju prejšnjih komp v-nistovih del v tem, da je*mogoče vse prejšnje opere (Traviato, Trubluiurja, R4J0-letta) vsaj deloma c/bravnavati režijsko napol komorno; *Aida« pa ima v tem pogledu drugačne zahteve. V za snu t ku in :zvedbi je čutiti, da je brlo delo pripravljeno za uprizoritev v velikih dimenzijah, za. svečano predstavo na prostem, zahteva uprizoritev, čeprav v majhnih dimenzijah odra, tako vtesn jena in kompromisna, svečano 3 n visoko, poodarjono obliko. »Vaši režijski nameni?« »Moja osebna težnja je šla za tem, da bi pri vsej cxlgovo/mosti za muzikalno veličina opere, ki počiva predvsem v rokah dirigenta Neffata, fpredst-iv-il z dramatske plati lahko in jasno razumljivo vsebino in ozračje dela. Razumljivo je, dan opera tega sloga ne dovoljuje uporabljanja realističnih izraznih sred-Stev in da se moram držati v režij-' velikega izraznega formata* V tej zvezi mo-gDČe ne bi bilo neumestno pripomniri. da postavlja to pojmovanje na izvaja ječe sodelavce tudi nadprn^iročne fizične zahteve, za katere pa mislim, da jih bo naša šestorica prvih pevcev vzdržafla zelo dostojn> rudi v evropsko relarivnem smi>lu. Prav tako nalogo ima rudi zbor (pomnožen s primernim številom), o katerem pa lahko poudarim z velikim zadoščenjem, da imamo zanj zanesljivo oporo in umetniško pomoč v zborovodji g Radu SJfmo-nitiju.« Mm S. TORINO Ogenj v okolici Dolenjskih Toplic Dol. Toplice, dne 26. IX. 1941. V petek, dne 26. t. m. je pričelo goreti gospodarsko poslopje, posestnika Mura Jožefa na Dol. Gradišču pri DoL Toplicah okoli 3. popoldne. Iz sredine poda, v katerem je bilo za 20 voz sena in okoli 30 stoto slame, se je pričel viti močan dim, nakar je bij. v naglici ves pod v ognju. Ob času nesreče so bili vsi domači zaposleni pri hiš, ki je le nekaj metrov oddaljena od poda in jo ravno sedaj zidarji obmetuiejo z malto. Ker je v bližini še več gospodarskih poslopij, ki so krita s slamo je bila nevarnost velika, da se ogenj razširi tudi na ta poslopja. Ljudje so se takoj lotili reševalnih del, vendar veliko ni bilo mogoče rešiti, ker je plamen naenkrat objel vse poslopje. Izpod strehe so potegnili voz in sani, metersko »trugo« za nalaganje gramoza te nekaj tam shranjenih desk, vse drugo, seno, slama in slarnoreznica je postalo žrtev požara. Kakor hitro je pričelo goreti Je sosedovo dekle prihitelo na kolesu v DoL Toplice obvestit gasilce in žerdarmerijo, ki so se takoj podali na kraj nesreče, na pomoč pa je prihitela tudi Četa vojakov. Tućti mnogo drugih ljudi iz polj, kjer so bili zaposleni pri pospravljanju poljskih pridelkov, je prihitelo in pomagalo reševati. Polivali so z vodo bližnja poslopja, da se ne bi ogenj razširil, kar se jim je posrečilo. VERMOUTH CORfl obr» 100 »nni 41 fera* Slovit že nad 100 let. KAUČE lovi modeli po nizkih cenah dobfte pri E. Zakra j$ek, tapetništvo KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje In moške obleke, rabljeno perilo m stare cunje Klavžer, Ljubljana, VoSnJakova ulica 4. 1585 POUK slovenščine, ttalfjaa-ščine, nemščine, francoščine, anglešcme po strokovno usposobljenih močeh. Pojasnila in prijave od 5.—6. popoldne pri: prof. Sid. Jeras, Levstikova ulica 19. 1589 STROJEPISCI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure svecer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktata. Novi tečaji se prične 1. oktobra. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ijjnbtjana, Domobran- ska cesta 16 (telefon št. 43-82). 1579 STEKLENO STENO okori 7 do 10 m dolgo kupim za pisarna — Ponudbe na trgovino S. Jurčič, palača banke Slavlje, Ljubljana. 159T PROii&šVSTVO 38 DENANTA Roman. In vendar je bilo treba na vsak način skriti ga. Čitatelj se bo čudil moji pretirani previdnosti in se vprašal, zakaj nisem hotel povedati Editi, da imam dragocen demant.. Izkušnje so me bile naučile, da ženske ne znajo čuvati tajne. Razen tega pa nisem mogel priznati svoji ljubici, da sem navaden tolovaj, saj me je vendar smatrala za gentlemana. Eita je imela svoja načela. Trdil je, da je nečakinja pastorja in čeprav je bila ubrala pot, ki jo moralka odklanja, je bila ostala >poštena€ v širokem pomenu te besede. Nikakor se ni hotela sprijazniti z mislijo, da bi se mogel moški, ki naj služi v vsakem pogledu ženski za zgled, spozabiti tako daleč, da bi segel po tujem imetju. Prepričan sem, da bi me bila Edita takoj ovadila policiji, če bi bila takrat vedela, kakšne vrste človek sem. Pozneje je izpremenila svoje nazore — toda ne prehitevajmo dogodkov. Tu je bil čuden psihološki primer, toda smešna strogost te lutke je skupna mnogim Angležinjam. V Franciji sem opazil, da so ženske mnogo prizanesljive j še in tudi pravičnejše. Če ljubijo tolova- ja, pridejo kaj lahko pod njihov vpliv in jih pod nobenim pogojem ne izdajo, zlasti če vzorno skrbe za njihovo blagostanje. Moje edino delo v tem času je bilo odstraniti demant iz Editine bližine, toda tako, da bi svoj zaklad obdržal. To je bila kočljiva zadeva in več ur sem razmišljal o nji. Razmišljal sem o najneumnejših sredstvih. Mislil sem tudi na to, da bi demant požrl, kar bi bilo zadnje sredstvo. Jezen, da nisem mogel najti nobenega izhoda, sem na vso moč udaril s peto ob tla. Pri tem se mi je pa zasadil žebelj v čevelj in dosegel je tudi nogo, da sem začutil skelečo bolečino. Takoj sem sezul čevelj in potegnil žebelj iz njega. Ta čas mi je pa šinila v glavo misel, ki se mi je zdela naravnost imenitna. XVL Stric Izhod, ki sem ga iskal in ki se mi je trdovratno izmikal, je naenkrat stopil predme v vsej svoji enostavnosti. In začel sem se na ves glas smejati. Edita, ki je bila v toaletnem kabinetu, je prihitela vsa začudena. — Kaj ti pa je, Eduard? — je vprašala, — kaj si ob pamet? In vsa v skrbeh je ocrnila s pogledom na mizi pred menoj stoječo steklenico žganja. Ko je ugotovila, da je v steklenici še vedno toliko žganja, kolikor ga je bilo, je postala še nemirnejša, ker mojega vedenja ni mogla pripisati pijanosti. — Ah, dušica, — sem dejal, — oprosti, mislim na nekaj tako smešnega, da se moram smejati. Pomisli: ko sem šel včeraj po Fleet Streetu, je neki debeli dami spoorsnilo in padla je tako, da so vsi očividci počili v smeh... Da, vsi in neki dostojanstveni pastor, stoječ na postajališču omnibusov.. — No, Edgar, to pa res ni lepo, da se smeješ ženski, ki je padla. — Oh, rx>miri se, bil sem prvi, ki jo je pobral m odvedel v lekarno, ker se je bila ranila. — Dragi moj, ti si kakor waleški kmetje, ki se smejo teden dni po dogodku, čeprav ni na njem nič smešnega. Nisem hotel ugovarjati ji. Raje sem veljal za vvaleškega neotesanca, kakor da bi izdal svojo tajno. Zvečer, ko mi je Edita predlagala, da bi šla malo na izprehod, sem se izgovarjal, da me muči huda migrena. Edita je odšla na izprehod sama, jaz sem pa izrabil njeno odsotnost za delo, ki nikakor ni bilo lahko. Vzel sem svoj desni čevelj in začel z žepnim noži-čem odstranjevati spodnji del pete. Dobro polovico pete sem pustil nedotaknjeno in v njo izdolbel luknjico, kamor sem spravil demant. Potem sem pribil peto nazaj in skrbno zagladil vse sledove svojega dela. Zdaj ostane demant zanesljivo pri meni, kajti nikomur ne bo prišlo na misel, da ga bo iskal v moji peti. Živel sem brezskrbno teden dni, potlej sem pa začel razmišljati o svojem potovanju na Holand-, sko. Prvotno sem mislil vzeti Edito seboj, potem sem si pa premislil, ker se mi je zdelo to ne samo nerodno, temveč tudi nespametno. Bolje bo, sem razmišljal sam pri sebi, če se odpeljem na H o lan d-sko sam. Toda kakšno pretvezo bi si izmislil, da bi se mogel ločiti od svoje ljubice, ne da bi jo žalil in ne da bi se za vedno ločila? Na Edito sem bil še vedno zelo navezan, čeprav se mi je bila s svojim postopkom v Parizu zamerila. Nisem je sicer več tako strastno ljubil, kakor prvotno, toda nazadnje nri je bila kot ženska vendarle neobhodno potrebna. Pred njo sem imel že več ljubic, toda če sem vse primerjal z Edito, sem ugotovil, da je vse prekašala. In bil sem pripravljen odpustiti ji vso njeno vrtoglavost. Mislim, da me je tudi ona ljubila, toda njena ljubezen je bila v mojo nesrečo odvisna od mojih financ. Nobenih iluzij si nisem delal v tem pogledu in bil sem prepričan, da bi si Edita takoj poiskala drugega ljubčka, čim bi je ne mogel več zalagati z denarjem. Hotel sem obdržati Edito in prepričati jo, da se bom kmalu kopal v zlatu. Zaupal sem ji torej, da imam v Amsterdamu starega strica, milijonarja, ki me ljubi kakor lastnega sina in ki mi bo po smrti zapustil vse svoje ogromno premoženje. Moje pripovedovanje je seveda silno zanimalo Erfi-to in bil sem prepričan, da je začela takoj gojiti vročo željo, da bi moj stric na Holandskem čim prej umrl. Opazil sem tudi, da je moj ugled v njenih očeh narasel in da me je od dne do dne bolj ljubila. dfll Usta X2a& fiflnfls fl SW s UbLUmA