29
Dopisi.
V Zagrebu 21. jan. © Kdor nima kaj druzega oklestiti, klesti in žveči na vremenu. Tako bo o meni kdo rekel, ako te vrstice začnem z vremenom; vendar ker se jutri kot na dan sv. Vincenca ima odločiti o vinčeku, kakor pravijo v Zagorji, važno je tudi za Kranjce in Štajarce, ali bo jutri pri nas curilo in teklo od kapa v znamenje, da toliko bo tega teklo od vinske trte. Po takem menda brez sramote smemo govoriti o vremenu, to je o hudi zimi, ki ji že dolgo in dolgo ni
para. Ravno tri tedne je pritiskovalo, da je joj. Huda zima je storila, česar se že ne spominjajo petnajst in več let, da je Sava pri Zagrebu in dalje gori zamrznila; že znamo za dve nesreči, ki ste se dogodile na ledu. Dva moža sta se utopila niže Zagreba, ko sta šla čez; pri Podsusedu so se kola s šestimi konji vdrle; vse je utonilo. — Tako tudi v trdi zimi nesreča ne praznuje ; 18. t. m. prišlo je dvoje malih otrok v zaprti hiši v nesrečo; pravijo, da je mati enega teh otrok ob 11. uri ponoči šla iskat nemarnega svojega moža; v tem se je zibeljka užgala, v kteri je bilo nekoliko mescev staro dete; drugo se je zadušilo; ko se mati vrne, najde to strašno nesrečo; ravno drugo jutro je imela vratiti — kakor pravijo — tuje dete. Oj varite, starši, bolje svojih otrok; ne puščajte jim nikdar luči ali pa žigic (klincev), da se vam ne zgodi taka! — Dan za tem imeli so staroverci ali pravoslavni po julijanskem ko-ledaru svoje tri kralje; ker so hitro pokali možari, so se preveč zgreli, in tako se je prah (smodnik) pri vsi-pavanji užgal in enemu hudo poparil celo glavo, drugemu pa užgal obleko. — Ali prašate morebiti, kako je pri nas politiško vreme? Velika skupščina naše župa-nije razpustila se je, kakor so tudi zadnje „Novice" povedale , ker ni htela sprejeti oktroirane disciplinarne postave; ali bo sedaj skoro prišel sploh zaželeni sabor ali deželni zbor, to je drugo prašanje? — Da se politične ideje, o kterih je z gledišča opozicije krepko pisal „Pozor", tudi razvijo z gledišča konservatizma, ste na svetlo prišle dve brošuri; ena pod naslovom „što želimo, a sto da činimo", pokazala se je v nemškem in hrvaškem jeziku; druga pod naslovom „uvietno ili bez-uvietno?" (ali gremo pod pogoji ali brez pogojev v Reichsrath) samo v hrvaškem jeziku. Bog ve, kako se dokonča nestalnost naše lege. Tedaj tudi v tem oziru je zima; ali bo pač s spomladjo v naravi prišlo tudi toplejše in odločneje vreme politiško?
Iz .Maribora. — V nedeljo 31. januarja ob 6. uri zvečer bode glavni zbor, in blagajnik položi polletni račun.                    Odbor čitavnice mariborske.
V Celji 20. jan. =z Mraz je huda reč že za odra-ščene, dobro oblečene ljudi, koliko hujša pa še le za slabo oblečene kmetiške otroke, kteri morajo zjutraj še v tami, večidel s praznimi želodci, od doma odriniti in pol ure ali celo uro daleč v tako hudem mrazu ko-račiti, kakor je letos, ko je živo srebro se v R. gorko-meru skrčilo na 25 stopinj. In k takim, res obžalovanja vrednim otrokom spada tisti del učencev in učenk , ki iz daljnih vasi celjske fare hodijo v tukajšnjo glavno učilnico, v kteri se nauk tudi zdaj že ob osmih zjutraj začne; ob sedmih zjutraj od doma gredo, da ob osmih Čisto zmrzli v Celje pricapljajo. Ali bi se ne dala ta reč tako prenarediti, da bi pozimi šola od 9—11 zjutraj bila? Komu bi to škodovalo? Naši gospodje učitelji bi zastran svojega privatnega nauka in zaslužka, kterega jim iz srca privoščimo, po tej res krvavo potrebni pre-naredbi nič na slabejem ne bili, ker bi se dalo to vse v večernih urah poravnati. — Ker že o zimi govorim, naj povem še to , da ta teden sta bila dva Celjana po opravkih v Libojah; ondi sta našla majhno, iz desk zbito , svislam podobno utico , v ktero od vseh strani veter piše, in v nji pa do kože nago, na pol zmrzlo, v listji sedečo , kakih 40 do 50 let staro ženo , le okoli vrata z malim kosom raztrganega kožuha ovito. Izve-dila sta, da je ta reva, mati 6 otrok, po navadi enmalo, včasih pa popolnoma norčava; ne vem, ali si je sama izbrala to kočico, ali so jo domači internirali tje; na vsaki način pa je želeti, da dostojna gosposka to reč izve in preiše, da se reva reši tega stanovanja. Tu imamo pa v Celju že bolj pametno ženo, ki ima svojo lastno hišo, pri hiši kmetijo in, kakor ljudje pra-
vijo, polne lonce srebernega denarca. Da bi pa ta lonec še bolj napolnila, je vse izbe v svoji hiši ptujim v najem dala, sama pa v kuhnji na ognjišču spi, tako,, da ima glavo in prsi v peči. Zdaj pa, ko tako hudi mraz pritiska, se je iz kuhnje k svojim ljubljenim debelim kravicam v hlev preselila, da pri njih spi. — Letos se bo nov mestni odbor volil; želeti je, da bi dve za mesto zdaj najpotrebniše reči priskrbel, namreč novo bolnišnico in novo poslopje za glavno šolo; to dvoje bi bilo veliko bolj potrebno, kakor pa tako neugodno napravljeni in tako dragi „makadam." — Kakor povsod, tako tudi tukaj pomanjkuje denarja; ne dobi se lahko ne na mestne hiše, ne na kmetije, čeravno dolga proste. Blaga imajo ljudje še dosti, pa ga ni v denar spraviti. Graška hranilnica, ki je popred veliko denarja tudi na kmete razposojevala, je zdaj jela veče kapitale napovedati. Pač bi bila, kakor drugod, potrebna hipotekna banka za vso deželo, da bi posestniki vedili, kje denarja iskati. — Sliši se, da bo neka an-gležko-belgiška družba vse rudarske jame v Bukovici (Buchberg) pokupila, in potem tam jeklarnice (velike fabrike za jeklo) napravila. To bi bilo celi savinski dolini v neprecenljiv prid, ki nima zdaj skoraj nič zaslužka,  ne za delavce, ne za voznike.
Iz Tre bo vi j   22.   jan.   (Sreča pri nesreči.)    Včeraj
teden ponoči po 10. uri potrka nekdo silno močno na moje hišne vrata in kliče na glas: odprite! odprite! Brž skočim iz postelje, se naglo oblečem, luč napravim in odprem. Pred vratmi stoji sosed tak kakor je iz postelje prišel samo s plajščem ogrnjen, ki ves osupihan reče: hitro, hitro z manoj! čvetero ljudi je mrtvih. V eni sapi tečeva v hišo nesrečno. Ne v hiši, ne v sobi, ampak v mrzli kleti, v ostudni nesnagi leži na goli prsti žena po plinu premogovem omamljena, troje otrok pa na goli slami napol mrtvih. Ker je mraz hudo pritisnil, žena sred kleti s premogom (kamnitnim ogljem) zakuri, se z otročiči vred pri žerjavci nagreje in gre spat. Zaspala je, pa bi nikoli ne bila več vstala, ako bi k sreči sin ne bil iz jame domu prišel. Ker je vrata zaprte našel in se mu mati ni oglasila, hitro kovača pokliče, da naj vrate stere. Ko se vrata odpro in mrzla pa zdrava sapa v stanišče šine, se otroci brez drugega sredstva kmalo spet sčajmajo, žena pa tudi po kratkim drgnenjem zopet oživi. — Včeraj dobim po železnici iz Poljčan sod z 10 velikimi vedri vina; ker je mraz na 19 stopinj dospel, je vino od Stopric v strašni zimi peljano v sodu zmrznilo; jeli so obroči pokati, ker je led posodo začel razgnjati. Brž ukažem čepek iz dreti, led prevertati in vino pretočiti, al zalibog! namesti 400 bokalov ga dobim le 230, 170 ga je šlo v led. Sreča, da srež ni^ po potu soda razgnal, in da ni vso vino šlo v zgubo. Čudim se le, da mož, ki z vinom baranta, ne ve, da se vino v mrazi pokvari*) in da ni prav, ako ga v taki zimi pošilja.
Od Kolpe. — Strašna zima rogoviii pri nas že od novega leta. Kolpa je čez in čez z debelim ledom pokrita, da tudi ljudje hodijo pa tudi vozijo čez-njo* Nesreče se dozdaj še nobene ni pripetilo. Pri Draga-tušu so neki dva človeka dobili v snegu zmrznjena, toda še o pravem času in oteli so jima življenje. Čudno je le to, da se enacih nesreč ne zgodi več, ker ljudstvo je ubožno , slabo spravljeno in večkrat lačno kot sito* Pravijo stari ljudje, da kadar zmrzne Kolpa, zmrzne i trtje. Bog ne daj tega, ker ljudem že zdaj pomajijkuje kruha, že zdaj na prihodnjo kapljico dolg delajo. Ce trta pozebe, bomo pač morali s prorokom Jeremijem plakati: „vse ljudstvo zdihuje in išče kruha." S tem, kar so jeseni dali vinogradi, še starih dolžnikov niso ljudje
*) Ali pa mož misli, da je njegovo vino le sam vinski cvet (apirit) brez vode, kterega mraz ne stisne?                        Skladavec.
   30
potolažili — nekteri imajo še nekoliko vina, pa živega krsta ni, da bi vprašal za-nj. Žito (proso) se je zavolj suše jako slabo obneslo, pa vendar je to in zelje podlaga tukaj snega življenja. Mnogo jdružin je , ki kmali ne bodo imele ni žita niti zelja. Ze zdaj kupujejo žito po tri goldinarje vagan. Pa morate pomisliti, da naše proso ni podobno prosu, ampak je sam bar i drugi plevel: to pa zato, ker proso sejejo strašno gosto in ga nič ne oplevejo in to spet zato, da je bolja krma. Vendar bi bili ljudje veseli in hvaležni, da imajo vsaj tega bara dovelj. Vkljub tej revi in stiski ne čujeŠ našega kmeta druzega, kakor pohlevno zdihniti: „Bogu fala!" V Beču se, kakor smo v časnikih brali, sicer trdi, da izvirajo rubežni na Kranjskem zgolj od privatnih, — mogoče, da je temu taka drugod; pri nas na metliškem ne. Se ve, kadar pridejo rubljuvat, tekajo ljudje od nemila dov nedraga, da dobe krajcarjev, ki jih imajo odrajtati. Ce jih potlej zgrabi tisti, ki so mu v zadregi prišli v kremplje, je ta rubežin res privatna — al od kod izvira? Revščina belih Kranjcev zaslužuje po vsi pravici ljubeznjive pozornosti tistih gospodov, ki sede v imenu revnih kmetov pri zelenih mizah. Nesebičnega človeka mora srce boleti, ako vidi, kako pogosto da se rubljuje ubožni kmet; vendar je to pri zadnjih okoliščinah še očitna dobrota. Kako to, se bo čudil morda kdo? Resnično! Revščina in še druge reči so naše kmete naredile tako tope , tako lahkomiselne, da ne mislijo dalj, kakor od danes do jutri. Ce bi davkarji pustili našega kmeta več let v miru, bi ga nabrani dolg gotovo in popolnoma zatrl, da bi ga morali iz hiše iztirati; tako pa vendar rubljene reči pozabi, dasiravno težko, in dasitudi nekoliko ,,pomaterasa", ostane vendar v svoji koči. — Otroci v viniški fari bolehajo pogosto za dobrcem (friesel-scharlach).
Iz Pazita. (Hvala in zalivala.) Namesti starih or-gelj v naši samostanski cerkvi smo si nove omislili. Slavni mojster Franc De v jih je napravil; reči moramo, da delo mojstra hvali. Hvala tedaj njemu, zahvala presrčna pa tudi vsem dobrotnikom istrijanske, goriške in kranjske dežele, kteri so milostno pripomogli, da se je to delo zvršilo.
Iz Kranja. 23. jan. V nedeljo ob 7. uri zvečer obhajamo v čitavnici naši s slovesno besedo rojstni dan V. Vod bika, razun tega pa tudi prvo obletnico čitav-nice naše. Vabimo uljudno k tej slovesnosti vse slovenske rodoljube.                                Odbor čitavnice.
Iz Ljubljane. V četrtek je bil mesečni zbor mestnega odbora. Razprava je bila danes le o dnarstvenih zadevah.   Blumauerju se je skor enoglasno odpisal stari dolg;   gosp. Nušaku se je soglasno   nekoliko premenilo pismo, po kterem je kupil mestno zemljišče, da napravi stale za vojaške  konje;   c. kr. vojakom   se   dovoli   soglasno, da pasji davek odrajtujejo vsake kvatre naprej; hčerama rajncega   mestnega  dnarničarja Ekelna se po večini glasov dovoli   miloščina  po 50 gold. na leto ;   3 mestnim služabnikom se dovoli   nekolikšen   dar,   vsem drugim pa ne.  Gosp. odbornik Sventner se kot mesten ubožničar pritoži, da siromak more preveč od Poncija do Pilata hoditi,   predno v mestni kaši  prejme   svojo mi-lošnjo; g. županu kot predstojniku ubožnice, seje sporočilo, naj odpravi nepotrebne ovinke. — Vabilu k današnji seji so bile odbornikom priložene vodila,   kako   naj se odrajtuje   pasji davek.   Mestna   gosposka   bo  o klical a čas, doklej naj se odrajta davek (po 2 fl.) za celo leto naprej; kdor psa zataji, plača povrh še 2 fl. kazni. Druga doklada vabil je bila izpisek mestne kaše od 11. do 17. dne t. m.    V tem spisku stoji,   da je imela mestna  kaša  premoženja  ta  čas   12.312 gold.   54 kr., namreč obligacij za  10.906 gold.,  gotovine 1.406 gold. 54 kr.   Al ta izpisek se lepše bere kakor je v resnici,
zakaj one obligacije z 10.906 gold. imenske veljave so v hranilnici zastavljene za dolg mestni, ki iznaša 5000 gold.    Dolgovi pa še nikoli niso bili premoženje!
—   Sej m ljubljanski v pondeljek je bil za govejo živino zopet prvi čez leto in dan. Prignali so sila veliko živine, pa večidel slabo rejene, še bolj pa po be-drih umazane; kakih 10 košev gnoja bi se bilo lahko ostrgalo ž njih! Ako bi blatna skorja bila ščit proti kugi, na bedrih, primaruha! ji ne pridere v život.
—  Prečastiti naš rojak, misijonar v Ameriki, gosp. Pire, kteri je naši sadjoreji prvi krepki pogon dal, je prišel unidan v Ljubljano, da bi dobil duhovne in materijalne pomoči za misijonstvo svoje, ktero že opravlja 28 let in kamor se zopet vrne. Starček pri 78 letih je še tako trden, da si je upal dolgo pot iz- severne Amerike nastopiti v domovino svojo. V nedeljo je pridigoval slovenski pri frančiškanih.
—  V četrtek je bila končna obravnava tiskarne pravde zoper g. Miroslava Vilharja, vrednika bivšega „Napreja" in faktorja Egerčine tiskarnice gosp. Antona Kleina zavoljo sestavka „o narodnih mejah". C. k. državni pravdnik je bil g. dr. žl. Lehmann, sodnikom: gosp. Schmidtu in gosp. Zajcu je predsedoval gospod žl. Vest; gosp. Vilharja je zagovarjal gosp. dr. žl. JuL Wurzbach, gosp. Klein-a pa gosp. dr. Zupančič. Zato-ženec in zagovornik njegov dr. Wurzbach sta zahtevala drugih sodnikov namesti omenjenih , ki so tudi v prvi Vilharjevi tožbi sodili; al predsedništvo c. kr. deželne sodnije ni dovolilo. Pravda je trpela celi dan; sam zagovor izvrstnega advokata dr. Wurzbach-a je trpel čez 3 ure; drugi dan še le je bila sodba oklicana, po kteri je g. Klein zavoljo pomanjkanja dokazov oprosten bil kazni, g. Vilhar pa zavoljo hudodelstva motenja javnega mini in reda obsojen na 6 tednov v prosto ječo, poostreno vsaki teden z enkratnim postom, 300 fl. pa mu vrh tega še kavcije zapade. Zagovornik je v imenu obsojenca pri tej priči napovedal pritožbo do c. k. deželne nadsodnije.
—  V nedeljo je zopet prav živo in veselo bilo v čitavnici. Veselica se je začela z Jelenovim koroni: ,,Od Save pridemo", ki gaje 26 učencev Fabijanovih pelo tako dobro, da so morali ga dvakrat peti. To je bila prva očitna poskušnja mladih pevcev, ki se še le dobra dva mesca učijo petja, pa so pokazali, da so marljivo napredovali; učitelju gosp. Fabijanu pa gre
čast in hvala, da jih je v kratkem času tako izuril, da so lepi njih glasovi že doneli po sekiricah umetne glasbe. Le tako naprej! Po pesmi je sledilo zanimivo in z veliko pohvalo sprejeto berilo gosp. dr. Etbina Costata: „kaj je zgodovina v obče, in kako naj se piše zgodovina." Končavši svoj govor je opomnil družbo, da ravno zdaj obhaja čitavnica celovška svojo prvo besedo. Ni mu bilo treba dvakrat reči, naj jo tudi ves zbor zdaj pozdravi, kakor jo je pozdravil odbor že zjutraj po telegramu, in po vsi naši čitavnici se je razlegalo „živila čitavnica celovška!" — Potem pa je mladi svet rajati začel, in rajal je, dokler ni bilo pri kraji, kar veleva plesa ostri zakonik.
—  Na svečnice večer, 2. febr., pa bo še le pravi „veliki dan" za čitavnico našo. Navada je, kar čitavnice stojijo, da se obhaja spomin moža, ki je prvi budil slovenski rod iz duševnega spanja —Valentina Vodnika. Ta spomin bo obhajala zopet čitavnica naša z veliko slovesnostjo, ne toliko v unanjem lišpu, kakor z duševnimi darovi notranje vrednosti — pokazala bode manom Vodnikovim, kaj zmore zdaj že Slovenec v lepoznanstvu besede, pesmi in glasbe. Vabila grejo tedaj že te dni do vseh tukajšnih in una-njih udov, pa tudi čitavnicam drugim in družbam narodnim.   Al, kar še ni bilo drugikrat, se bo po željah
    31   
mnogih   družbenikov   zgodilo   ta   večer   prvikrat,   da
namreč vsak ud bode smel pripeljati k tej veselici
kakega, sicer za vpeljanje v čitavnico sposobnega gosta. Ker pa so po sklepu odborovem dohodki te veselice namenjeni gosp. glasovodju čitavničnemu, plača ta večer vsak gospod, bodi si ud ali gost, 1 gold., vsaka gospa in gospodičina pa 50 kraje, vstopnine. Vstopnice se bojo že v saboto dobivale pri gosp. trgovcu Fr. Ka-divniku,   dnarničarju čitavničnem ,   ki ima svojo šta-
cuno pod Trančo, ali pa na večer 2. sveč. pri kaši. Plačilo, ktero presega odločeno vstopnino, potrjuje g. dnarničar s posebnim listom. Začne se pa ta veselica že ob 7. uri zvečer. Evo program besede: l)Deklamacija v spomin Valentinu Vodniku. 2) ZdravaMarija! Molitev, zložil V ac lav Pr o kes, poje prvtkrat združeni korgospd, gospodičin in gospodov. 3) Fantazija na goslih iz spevoigre Verditove „Nabucco", zložil D. Al ar d. 4) Sa-mogovor Ivane v 4. djanji „Device orleanske", spremljan z muziko; poslovenilJ. Koseški. 5) Idvlle, samoigra na violončelu, zložil Henrik Rover. 6) Kdo je mar? Kor, besede Koseškega, napev dr. Benj. Ipavca, zraven Mašekovega poslavljen po pražkih umetnikih. — Po besedi veliki ples.
—  Kmali pride  na svetlo   drugi natis P. Kozler-
i"evega „Zemljovida   slovenske   zemlje", na več :rajih pomnožen, vzlasti na koroški strani;   tudi železnice bojo na njem ^zaznamovane itd.
—   Pesmi g. Simna Jenko-ta pridejo kmali na svitlo ; Giontini je prevzel zalogo.
—  Dosihmal šolska mladina ni še imela v svoji pratiki takega praznika, kakoršnega je praznovala v sredo: ledeni zimi na čast gimnazija ni imela šole! Okna in vrata so v nekterih sobah tako za nič, da brez škode ni moči strpeti mraza. Al to ni čudo, ker že veliko veliko let se ni popravilo nič. Prerajtani so zdaj stroški za popravke šolskega poslopja nad 20000 gold. Ta številka pač bolj kakor vsaka beseda pričuje zani-kernost preteklih let! Prepričani smo, da sedanji c. k. deželni načelnik bode konec storil tej zanikemosti, ki je od leta do leta odlašala popravke.
—   {Odprto pisemce »Novicam".) Čeravno se skladamo s predlogom, ki smo ga zastran volitev v kup-čijsko in obrtnijsko zbornico ljubljansko brali v poslednjem Vašem listu, in gosp. Potočnika v Kropi tudi mi zlo spoštujemo, bomo vendar, da se breme zastopništva fužinskega enkrat na druge rame položi, volili tabart za zastopnika rudarstva gosp. fužinarja Janeza To-mana, brata dr. Tomanovega. Naj, če naša volitev obvelja, tudi on enkrat poskusi zagovornik biti rudarstvu našemu. Ker o ustavnih zadevah more vsakdo odkritosrčno reči svoje mnenje, bote menda te vrstice rade vzele v svoj list. *)
Nekteri prijatli rudarstva.
32    
*) Zakaj neki ne? Sej ne žali Vas predlog nikogar; odkritosrčna beseda je, kakor se spodobi ustavnim poštenjakom. Brž ko ne bode spoštovanemu gosp. Potočniku samemu prav, ako namesto njega volite vrlega g. Jan. T o man a.                 Vred.