40 let Slovenskega etnološkega društva
Tita Porenta
Etnološki večer v Kavarni SEM, 12. december 2006 ...). V tem času smo obeležili tudi nekaj odmevnih dogodkov, med katerimi naj omenim samo odprtje razstavne palače Slovenskega etnografskega muzeja (2005) in izid Slovenskega etnološkega leksikona (2004). Objavljali sva poročila etnologov muzealcev in konservatorjev iz regionalnih in lokalnih institucij, kar je bilo sicer suhoparno in za bralce nezanimivo
gradivo, za popolno podobo etnološke stroke na Slovenskem pa se mi je zdela ukinitev te rubrike v mandatu naslednjih urednikov velika škoda.
V uredniškem odboru Glasnika sem ostala vse do leta 2012, najprej kot članica uredniškega odbora, med letoma 2010 in 2012 pa tudi po funkciji - kot predsednica SED.
40 let Slovenskega etnološkega društva
Irena Destovnik*
POSADKA 2007-2011 Irena Destovnik (glavna urednica Glasnika SED 2007-2011 odgovorna urednica Adela Pukl)
Zdi se, kot bi bilo včeraj. Ali vsaj predvčerajšnjim. Številka
47	(3-4) 2007 je bolj neizprosna. Takrat je »nova posadka« (z Adelo Pukl, s Tadejem Pungartnikom in Tito Porenta, ki je skrbela za to, da smo objavili čim več člankov o delovanju delovne skupine za ljubitelje etnologije), kot smo se predstavili v uvodniku, izdala svojo prvo številko. Še v stari preobleki; menda zaradi nekih pravil. Že prva številka letnika
48	je izšla v novi preobleki in malo manjšem formatu. Prva številka še danes, čeprav z eno bolj zanimivih naslovnic, na polici »kvari videz«.
Že na prvem sestanku smo ugotovili, da je manj več le pri obliki revije, vsebinsko pa smo želeli objavljati čim bolj raznolike članke čim več avtoric in avtorjev, tako kot tudi druge uredniške ekipe pred nami. Obdržali smo vse že uveljavljene in v praksi preverjene rubrike, sem in tja smo - glede na aktualno dogajanje - dodali tudi kaj novega, med drugim članke o delovanju delovne skupine za konservatorstvo in neformalne delovne skupine za sledenje dogajanjem v etnološki stroki pri Slovenskem etnološkem društvu. Smo pa prenehali objavljati suhoparna poročila o opravljenem delu etnologov, zaposlenih v različnih ustanovah, in namesto tega raje vztrajno sitnarili avtoricam in avtorjem zanimivih razstav, delavnic in drugih opaznih dogodkov, naj raje pišejo o vsebini svojega dela in predvsem o težavah in izzivih, s katerimi se ob tem srečujejo. Tudi kon-servatorji niso več objavljali poročil, temveč članke o izvedenih prenovah. In takih člankov je bilo z vsako naslednjo številko več. Uvedli smo tudi rubriko Odmevi, s katero smo želeli utišati dolgoletno tarnanje o tem, da etnologi nismo
več sposobni ostrih strokovnih pogovorov in kritik; vsake toliko smo jo celo uspeli zapolniti.
In ne, ni dovolj na koncu uvodnika napisati: spremljajte delo svojih kolegov in kolegic in nas obveščajte o svojem! Ljudi je treba poklicati, in to večkrat, jim pisati, in to večkrat . Neštetokrat sem elektronska pisma začenjala z naslednjimi besedami: uredniki smo na svetu zato, da sitnarimo, zato vas/ te prosim .
Pa še nekaj se je spremenilo z našo posadko: namesto štirih enojnih številk smo letno izdali dve kar obširni dvojni številki, eno tik pred poletjem, drugo tik pred novim letom; vse za dobro počutje etnologov, ne moremo jih med počitnicami in prazniki pustiti brez dobrega in zanimivega branja. Razlog za izdajo samo dveh dvojnih številk? Pomanjkanje denarja, pa se kriza uradno še niti začela ni.
Ker je moj etnološki teren »zamejstvo«, sem, sprva bolj nezavedno kot ne, za naslovnice izbirala fotografije, posnete »za mejo«. Fotografijo iz Trsta je posnel Mario Magajna, iz Porabja Karl Holc, fotografija iz Koroške je iz družinskega albuma.
Vsak, ki je kdaj karkoli urejal, ve, da je v vsaki izdani brošuri, reviji ali knjigi veliko ur bolj ali manj zanimivega dela in veliko sodelovanja z avtoricami in avtorji, recenzenti, oblikovalci, s prevajalci, tiskarji idr. Od vsega se še najraje spominjam zelo prijetnega in ustvarjalnega sodelovanja in dopisovanja s študentkami in študenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, ki so v Glasniku objavljali svoje članke, in s Tiskarno Jagraf, kjer smo Glasnik takrat tiskali.
15
* Irena Destovnik, univ. dipl. etn. in soc. kult., samozaposlena v kult., Primorska 8, 1000 Ljubljana; irena.destovnik@t-2.net.