199ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 200  • 1–2 (125) • 245–
Ale{ Gabri~
Slovenska kulturnopoliti~na razhajanja med kulturno
ustvarjalnostjo in politi~no akcijo 1980–1987
Intelektualci kot politi~ni subjekt
Kultura je imela za Slovence ‘e od nekdaj poseben pomen, saj je bil jezik tista skupna
to~ka, ki je v ~asu nacionalnih zaostrovanj Slovence formirala kot samostojen narod. Tudi
po letu 1945 je imela kultura svojevrstno vlogo, pa ~eprav so bili komunisti~ni voditelji
prepri~ani, da je bilo s federalizacijo Jugoslavije nacionalno vpra{anje re{eno enkrat za
vselej. Od ostalih komunisti~nih re‘imov vzhodne Evrope se je jugoslovanski razlikoval po
tem, da je bil po informbirojevskem sporu s Sovjetsko zvezo politi~no tolerantnej{i do
druga~e misle~ih dr‘avljanov. Ob delni liberalizaciji medijskega prostora od za~etkov petde-
setih let je bilo mo‘no sli{ati ali prebrati tudi ve~ kot zgolj edino zveli~avno stali{~e o
dolo~enem problemu, ki so ga zagovarjali komunisti~ni oblastniki.1
Odpiranje medijskega prostora ni bilo premo~rtno, saj so si sledila leta ve~je ali manj{e
tolerance oblasti, obdobja bolj spro{~enega polemiziranja ali bolj zaostrenih odnosov z ve~
cenzurnimi posegi in politi~nimi ali sodnimi obra~uni z umetniki in znanstveniki
humanisti~nih in dru‘boslovnih strok. Intelektualci so ob tem u‘ivali privilegij, da so smeli
ob dolo~enih problemih povedati ve~ kot navadni ljudje, toda tudi intelektualci niso bili
vsi v enakem polo‘aju. Na ene je bila komunisti~na oblast bolj pozorna, na druge manj. Pod
ve~jim nadzorom oblasti so bili sprva starej{i ‘e ugledni intelektualci katoli{kega in liberal-
nega svetovnega nazora, ki so si pridobili ugled ‘e pred 2. svetovno vojno, poleg njih pa
tudi komunisti~ni intelektualci, ki so bili na vodstvenih partijskih mestih {e pred letom
1937, ko je vodstvo Komunisti~ne partije Jugoslavije prevzel Josip Broz – Tito.
Odnos med komunisti~no oblastjo in intelektualci se je korenito spremenil v petdesetih
letih, ko se je uveljavljala mlaj{a generacija umetnikov in znanstvenikov, ve~inoma v tretjem
desetletju ‘ivljenja. Odra{~ali so v vojnih in povojnih letih in se niso – kot starej{i kolegi –
nostalgi~no spominjali ne tako davnih ~asov in njihov pogled ni bil zazrt v preteklost. Prav
tako ni bil zazrt in odet – tako kot pogled komunisti~nih intelektualcev – v protinacizem in
protifa{izem, saj te nevarnosti niso ve~ ~utili. Zanimali so se za povsem ‘ivljenjske te‘ave
ljudi v socialisti~ni dru‘bi, iz katere so izhajali in nanjo, vsaj formalno, tudi prisegali. Mlaj{i
intelektualci so se zdru‘evali ob revijah, ki so ve~inoma do‘ivljale isto usodo; izhajale so le
po nekaj let, saj so jih komunisti~ne oblasti eno za drugo ukinjale. Hkrati z rastjo ugleda v
dru‘bi, je mlaj{a generacija intelektualcev vse bolj pritegovala tudi pozornost notranje
1 Prispevek je raz{irjeni referat, ki ga je imel avtor septembra 1998 na panelu Slovenia in the Eighties :
New Research Evidence na 30th National Convention of the American Association for the Advancement of
Slavic Studies v mestu Boca Raton na Floridi. Vsi trije prispevki s panela so bili skupaj s predgovorom
Dennisona Rusinowa objavljeni v: Gabri~ Ale{, Repe Bo‘o, Plut-Pregelj Leopoldina: The repluralization of
Slovenia in the 1980s: new revelations from archival records. Seattle : The Henry M. Jackson School of
International Studies, University of Washington, 2000 (Zbirka: The Donald W. Treadgold Papers : in
Russian, East European and Central Asian Studies; No. 24).
200 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
uprave, ki je ob iskanju potencialne politi~ne opozicije prva povojna leta {e nadzirala
starej{e predvojne javne in kulturne delavce. Toda ‘e sredi petdesetih let se je te‘i{~e pozor-
nosti politi~ne policije preneslo na ljudi, ki dotlej {e niso bili s ~rnimi pikami registrirani v
policijskih kartotekah.
Inteligenco, ki je imela v Sloveniji/Jugoslaviji mo‘nost bolj kriti~no opisovati stvarnost
kot njihovi kolegi iz ostalih komunisti~nih vzhodnoevropskih dr‘av, so oblastniki pogosto
ozna~evali kot opozicijo. Zavedati pa se moramo, da tega ne smemo ena~iti s politi~no
opozicijo v ve~strankarskem sistemu. V komunisti~nem re‘imu se opozicija v Sloveniji ni
zdru‘evala v politi~no ali druga~no formalno skupino. V idejnem in svetovno nazorskem
pogledu so bili dokaj heterogeni, imeli pa so to skupno lastnost, da so javno kritizirali
napake socialisti~nega sistema. Oznako »opozicija« ji je – bolj kot so jo sami sebi – dala
vladajo~a komunisti~na pozicija v strahu za svojo oblast. Toda tudi oblast je videla korist v
t.im. kulturni{ki »opoziciji«. Politi~ni pragmatiki v vrhu Zveze komunistov Slovenije (ZKS)
so ji priznavali kreativnost in sposobnost oblikovanja novih in sve‘ih idej za nadaljnji
dru‘beni razvoj. ZKS si je prisvojila {tevilne kritike in pobude »opozicije« in jih kot lastna
stali{~a uvrstila v svoj politi~ni program. Tudi ta »modus vivendi« je vplival na strpnej{i
odnos komunisti~nih oblasti v Jugoslaviji do kulturni{ke »opozicije« v primerjavi z ostali-
mi komunisti~nimi re‘imi v vzhodni Evropi.2
Zaostrovanje odnosov med oblastjo in kulturni{ko »opozicijo« je potekalo v ve~ ko-
rakih. Ob prvih ve~jih sporih z mlaj{o intelektualno generacijo leta 1957 je ZKS {e ocenjeva-
la, da to ni uvertura v ve~ja politi~na nesoglasja, ~eprav je vodilni kulturni ideolog Boris
Ziherl opozarjal, da se intelektualci `e dotikajo nekaterih temeljnih na~el politi~nega siste-
ma: »Ne samo v Sloveniji, temve~ tudi drugod, izra`ajo kulturni delavci mnenje, da bi bilo
potrebno revidirati postavke o vode~i vlogi delavskega razreda v procesu socialisti~ne
graditve in v dana{njem dru`benem razvoju, ~e{ da so dogodki v zadnjem ~asu pokazali, da
je vodilni faktor inteligenca, zlasti knji`evniki.«3
Intelektualci so raz{irili kritike z idejnih na {ir{o paleto gospodarskih, politi~nih in
kulturnih vpra{anj. To je na drugi strani spro‘ilo tudi vse ostrej{e odzive s strani vodilnih
slovenskih komunistov. Ob ukinjanju Perspektiv leta 1964, v sedmih letih tretje po vrsti
ukinjene revije po ve~ini istega kroga mlaj{ih intelektualcev, je komunisti~na elita ‘e spre-
menila stara stali{~a. Vida Tom{i~ je na seji vodstva slovenskih komunistov, na kateri so
sklenili, da bodo Perspektive ukinili, takole ocenila vlogo revije: »V tem nastopu so iz
revijalne oblike pre{li na direktno akcijo. Platforma akcije je: rasto~a materialna baza
daje osnovo birokraciji v Sloveniji, da skozi materialno bazo zatira inteligenco. (...) Tu
vidijo posebno vlogo kulture, inteligence, ki se pretvarja v vlogo opozicionalne stranke, ker
ne razvija drugega programa kot kritiko obstoje~ega.« Stane Kav~i~ pa je dodal, da je
»osnovna ideologija jedra, ki ima revijo v rokah, ... dobiti oblast.«4
Prepovedi, zaporne kazni, cenzura in druge politi~ne akcije komunistov niso pogasile
idej, ki so se s {e huj{o ostrino pojavile v kriznih ~asih za~etka osemdesetih let. Le malce
pred tem, januarja 1979, leto pred Titovo smrtjo, je vodstvo ZKS ocenilo varnostne razmere
2 Ve~ glej: Ale{ Gabri~: Vloga intelektualca kot politi~nega subjekta v enostrankarskem sistemu. Slove-
nija 1848–1998: iskanje lastne poti (ur. Stane Granda in Barbara [atej). Ljubljana : Zveza zgodovinskih
dru{tev Slovenije, 1998, str. 158–168.
3 Arhiv Republike Slovenije (dalje: ARS), Fond centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije III
(dalje: CK ZKS III), {. 7, Zapisnik seje izvr{nega komiteja CK ZKS, 14. 5. 1957.
4 Bo‘o Repe: Obra~un s Perspektivami. Ljubljana : Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, 1990 (Zvezki;
5), str. 62 in 66.
201ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
v Sloveniji kot ugodne in stabilne, med opozicijskimi silami pa na{tela po ve~ini razli~ne
skupine intelektualcev in dodalo, »da prisotnost teh sil, ki niso formirane kot programsko
enotna opozicija, v tem trenutku in v sedanji dru`benoekonomski in mednarodni situaciji ne
ogro`a stabilnosti socialisti~nega samoupravnega razvoja republike.«5
Na prvem mestu so bili kot socialisti~ni in neuvr{~eni Jugoslaviji sovra‘no ocenjena
propagandna sredi{~a v tujini in ustanove tujih dr‘av v Jugoslaviji. Med temi so bile npr.
slovenske radijske oddaje postaj Deutsche Welle v Kölnu, BBC London, Glas Amerike, Trst,
Celovec, Vatikan in Moskva, od ustanov v Sloveniji pa npr. ameri{ki in francoski kulturni
center v Ljubljani. Med katoli{kimi intelektualci je bila oblast pozorna zlasti na krog
kr{~anskih socialistov okoli Edvarda Kocbeka, medvojnega zaveznika, ki so ga komunisti
leta 1952 v veliki politi~ni aferi odstranili iz politike in pred~asno upokojili. Tej skupini je
oblast pri{tela zamejski slovenski intelektualni krog iz Trsta, ki je prirejal letna sre~anja
izobra‘encev, ki se jih je udele‘ilo tudi veliko intelektualcev iz mati~ne Slovenije. Med
katoli{kimi intelektualci so bili omenjeni {e teologi rimsko-katoli{ke cerkve.
Kot anarholiberalisti~no in nihilisti~no usmerjene je oblast ocenjevala del znanstve-
nikov, zlasti filozofov in dru‘boslovcev Univerze v Ljubljani. Del teh so ‘e pred leti v
politi~nih ~istkah odstranili z univerze, vodilni komunisti pa so bili na njih zlasti pozorni
zato, ker so jim priznavali strokovni ugled in jim zaradi ustvarjalnosti in precej{nje prisot-
nosti v strokovnih glasilih in javnih medijih upravi~eno pripisovali veliko vlogo pri
ustvarjanju javnega mnenja.
[tudentskemu gibanju, ki se je v Sloveniji tako kot v ostali Evropi okrepilo po letu
1968, je oblast o~itala ultralevi~arstvo. Kot pri profesorjih je bila tudi pri {tudentih oblast
pozorna na dru‘boslovce in humaniste, na Filozofsko in Pravno fakulteto in Fakulteto za
sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani. [tudentje so razpolagali z
odmevnimi mediji. Tribuna in Katedra, glasili {tudentov ljubljanske in mariborske univer-
ze, sta presegli vpra{anja {tudentskega ‘ivljenja, glasilo Zveze socialisti~ne mladine Slove-
nije (ZSMS) Mladina pa se je vse bolj posve~alo iskanju in analiziranju napak politi~nega
sistema. [tudentje so imeli od leta 1969 celo lastno radijsko postajo. Radio [tudent, ki je
oddajal iz najve~jega {tudentskega naselja v Ljubljani, je spremljal protestne akcije {tuden-
tov in se tudi v kulturnem pogledu precej razlikoval od dr‘avnih radijskih programov, saj je
promoviral mladinsko subkulturno sceno, rock’n’roll in od konca sedemdesetih {e punkov-
sko gibanje.
Obra~unu z liberalnej{o strujo okoli Staneta Kav~i~a v vladajo~i stranki v za~etku se-
demdesetih let je sledil {e obra~un s tehni{ko inteligenco, ki je podpirala njegov koncept
liberalizacije gospodarstva. To inteligenco je oblast ozna~evala kot tehnoliberalisti~no.
Sredi sedemdesetih let je bilo z vodstvenih mest odstranjenih veliko gospodarstvenikov,
nadomestili pa so jih vnovi~ bolj po politi~nih kriterijih izbrani ljudje. Tudi temu gre delo-
ma pripisati poglabljanje gospodarske krize v Sloveniji od naftne krize dalje.
V poro~ilih so omenjene {e nekatere druge opozicijske sile, ki se niso strinjale s politi~nim
monopolom ZKS, npr. politi~na emigracija, pred~asno upokojeni politiki, rimskokatoli{ka
cerkev, znotrajpartijska opozicija, biv{i informbirojevci ipd. Toda dejstvo je, da je bila tako
po ugledu v javnosti kot po pogostosti ocenjevanj v policijskih poro~ilih intelektualna
»opozicija« tista, ki se jo je oblast najbolj bala in na katero je bila najbolj pozorna.
5 ARS, Fond Edvard Kardelj, {. 126, dok. 6599, Informacija s 14. seje predsedstva CK ZKS o varnostnih
razmerah in delovanju opozicijskih sil v SR Sloveniji.
202 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
Oblast brani svoje privilegije
Proti kriti~nim besedam intelektualcev se je dr‘avna in partijska oblast borila na ve~
na~inov, tudi z represijo. Najpreprostej{i je bil sodni poseg zaradi domnevne protidr‘avne
propagande in objavljanja la‘nih trditev, ki bi lahko povzro~ile nerazpolo‘enje ali vznemir-
janje ob~anov. Za zamegljenimi pravnimi izrazi, ki so dopu{~ali {iroko razlago in nudili
veliko mo‘nosti za poseg sodstva, se je skrival tudi t.im. verbalni delikt – torej kaznovanje
zgolj zaradi izre~ene ali zapisane misli, ki jo je vodilna komunisti~na oligarhija ocenila kot
nevarno za svojo oblast. Posebej je bil prepovedan vnos tuje literature in knjig v Jugosla-
vijo. Uvoznik je moral dobiti od pristojnih dr‘avnih organov posebno dovoljenje za uvoz
literature in knjig. [e zlasti je bil dr‘avni aparat pozoren na slovensko literaturo, ki jo je v
tujini tiskala politi~na emigracija iz povojnega obdobja.6
S tak{no zakonodajo je oblast onemogo~ala poro~anje o dogodkih, ki ji niso bili v ~ast,
omenjanje privilegijev vodilne komunisti~ne kaste in odkrivanje nekaterih zlo~inskih po-
tez komunisti~nega vrha ob pohodu na oblast (izvensodni poboj kvislingov in civilistov
leta 1945, po stalinisti~nem vzoru politi~no montirani sodni procesi iz naslednjih let, s
katerimi so izlo~ili politi~no opozicijo itd.). Na eni strani je politi~na oblast ustvarjala
tabuje, na drugi pa prepre~evala poskuse odstiranja tan~ice z zamol~anih stvari. Zaradi
ocen, da gre za sovra‘no in protidr‘avno propagando, je bilo zaplenjenih, prepovedanih in
uni~enih ve~ {tevilk revij, prepovedana tudi kak{na slovenska knjiga, zlasti v »svin~enih«
sedemdesetih letih pa so bili na sodi{~u obsojeni tudi posamezni avtorji tovrstnih del.7
Naj navedem na tem mestu le dva primera, oba iz let 1976–77, ki jasno ka‘eta, zaradi
~esa je bil lahko posameznik zaprt. Franc Miklav~i~, sodnik okro‘nega sodi{~a v Ljubljani,
ki je med vojno kot kr{~anski socialist stopil v partizane, je bil zaprt maja 1976. Obto‘ili so
ga, ker je v reviji Zaliv iz Trsta, torej v slovenskem zamejstvu, decembra 1975 pod psevdo-
nimom objavil ~lanek, ki ga je napisal v obrambo Edvarda Kocbeka, na katerega se je leta
1975 znova ulila »politi~na ploha«, saj je na~el tabu izvensodnega poboja ve~ tiso~ sloven-
skih kolaboracionistov v prvih povojnih mesecih. Drugo inkriminirano dejanje Miklav~i~a
je bilo, da je fotokopiral ~lanek enega vodilnih slovenskih komunistov Mitje Ribi~i~a o
klerikalizmu in cerkvi, ki je bil namenjen zgolj interni uporabi uslu‘bencev notranjih za-
dev. Ob preiskavi Miklav~i~evih slu‘benih prostorov je policija na{la {e njegove dnevnike,
v katerih je imel zapisane pogovore s somi{ljeniki, biv{imi kr{~anskimi socialisti, ki se niso
strinjali s prevladujo~o vlogo komunistov v dr‘avi. V dnevnikih je bila zapisana njihova
politi~na vizija: ustanovitev samostojne slovenske dr‘ave zunaj Jugoslavije in uvedba
ve~strankarskega parlamentarnega sistema zahodnega tipa. 8
Miklav~i~ kazni leta in pol strogega zapora ni odsedel v celoti, saj so njegovi znanci
zadevo spravili na mednarodno sceno. Med drugim je, s posredovanjem ameri{kega senator-
ja in ‘upana Clevelanda slovenskega rodu Franka Lauscheta, pri{la tudi v zunanjepoliti~ni
odbor ameri{kega senata in kongresa. Za Miklav~i~a se je zavzel tudi Amnesty Internatio-
6 Kot primer prepovedi uvoza »protidr`avnih« knjig glej: Ervin Dolenc, Bojan Gode{a, Ale{ Gabri~:
Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji. Ljubljana : Modrijan, 1999 (Zbirka Zgodovinski viri za srednje
{ole), str. 153. Ve~ o »famoznem« D-fondu za prepovedano literaturo glej: Rozina [vent: Prepovedani tiski
v Narodni in univerzitetni knji`nici. Knji`nica, 41, 1997, {t. 1, str. 137–141.
7 Ve~ o na~inu omejevanja tiska glej v: Marjan Horvat: Prepoved raz{irjanja tiskane besede v Sloveniji
1945–1990 : diplomska naloga (Fakulteta za dru‘bene vede), Ljubljana, 1995; Teja Oblak: Politi~na
cenzura knjig v Sloveniji od 1945–1991 : diplomsko delo (Fakulteta za dru‘bene vede), Ljubljana, 2000.
8 Franc Miklav~i~: Politi~ni kriminal iz svin~enih let. Delo, XXXV, {t. 295–300, 20. 12. – 24. 12. 1993.
203ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
nal, ki ga je proglasil za politi~nega jetnika meseca februarja 1977 in ga imenoval prisoner
of consience (t.j. ujetnik vesti).
V drugem primeru gre za preprostega kmeta Franca Luzarja, ki je za dru‘inske ~lane leta
1966 opisal, kako je pre‘ivel vojno in ~as po njej. Delo je naslovil Spomini skriva~a Marka.
V njih je bil enako oster do kolaboracionistov in partizanov, saj je spoznal teror obeh strani,
tudi on pa je opisal povojni izvensodni poboj slovenskih domobrancev. Leta 1974 so spo-
mini pri{li v napa~ne roke. Policijska preiskava, ki je sledila, je pokazala, da si je Luzar
dopisoval s slovenskimi oddajami Deutche Welle, Vatikan in BBC London, kar je oblast
{tela za sovra‘no propagando. Na sodi{~u je Luzar ponovil, da je vse zapisano resni~no
do‘ivel, kar so ocenili le kot vztrajanje na sovra‘nih stali{~ih in je bil zato leta 1976 obsojen
na {tiri leta strogega zapora.9
Pri obeh omenjenih primerih je {lo za zna~ilen na~in omejevanja lastnega mi{ljenja, za
varovanje tabujev, o katerih se ne sme pisati oz. o katerih je dovoljeno pisati le tako, kot si
‘eli komunisti~na oblast. Oba omenjena, Miklav~i~ in Luzar, sta bila obsojena zaradi so-
vra‘ne propagande, ~eprav ni bil noben inkriminirani prispevek objavljen v Sloveniji. Za
obsodbo je bil torej dovolj ‘e sum, da bi lahko objava »neza‘elenih« ~lankov povzro~ila
politi~no {kodo oblastnikom zaradi razburjanja javnosti. O tabujih oblast v drugi polovici
sedemdesetih let {e ni bila pripravljena polemizirati in je kot bolj zanesljive uporabljala
represivne metode obra~unavanja z druga~nimi naziranji posameznikov.
Kulturna po meri vladajo~e ideologije
Nasproti »napa~nim« tendencam v kulturi je Zveza komunistov Slovenije postavljala
svoj koncept, v katerem je govorila v imenu delavskega razreda. Pri tem so se sklicevali na
revolucionarne dose`ke v preteklosti in pre`iveta na~ela. Pri idejnih izhodi{~ih, ki so jih
zahtevali tudi od kulturnih ustvarjalcev, so poudarjali pomen marksisti~ne miselnosti, pri
konkretnih akcijah pa spodbujali tiste, ki so zadovoljevale kulturne potrebe {irokih slojev
ljudi. Spodbujali so zlasti amatersko kulturno ustvarjalnost pevskih zborov, gledali{kih,
glasbenih in drugih skupin v dru{tvih, razvoj knji`ni~arstva, tiskanje marksisti~ne literature
jugoslovanskih komunisti~nih voditeljev, spodbujali razvoj dr`avnega radia in televizije.
Pri financiranju kulture so favorizirali »napredne«, »socialisti~ne« kulturne tokove. 10
Enostranska usmerjenost se je odra‘ala v neenakomerni izdajateljski politiki zalo‘b in
programski politiki kulturnih ustanov, saj so imela dela po okusu vladajo~e stranke izrazito
prednost. Po drugi strani vodilni komunisti niso odobravali novih kulturnih pojavov. To
velja zlasti za mladinska subkulturna gibanja od {estdesetih let dalje, rock’n’roll in kasneje
punk. Razhajanja med oblastni{ko deklarirano kulturno politiko in kulturno stvarnostjo so
bila v {estdesetih in sedemdesetih letih vse ve~ja, komunisti pa so trmasto vztrajali na
politi~nem ocenjevanju umetnosti. Odnos Zveze komunistov do novih kulturnih trendov,
zlasti mlade generacije, je bil tako bolj kot iz uradnih ocen komunisti~nih ideologov razvi-
den iz policijskih akcij, iz prepovedi prireditev, festivalov, koncertov in ideolo{kih kritik v
medijih.11
9 Franc Luzar: Spomini skriva~a Marka. Ljubljana : SZS Karantanija Magnolija, 1990.
10 Franc [ali: Kulturna pot ZK Slovenije. Ljubljana : Komunist, 1987.
11 Gregor Tomc: Profano: Kultura v modernem svetu. Ljubljana : [tudentska organizacija Univerze,
1994, str. 174–178.
204 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
Ena ob drugi ali celo ena proti drugi sta ob prehodu v osemdeseta obstajali dve kulturni
sceni. Prva z vso politi~no in finan~no podporo oblasti, zagledana v preteklost in zastarele
kulturne in idejne kriterije. Dolo~ali so jih isti ljudje, ki so vodili politi~no sceno, med temi
pa se je v povojnem obdobju pojavilo malo novih obrazov. Pomanjkanje sve‘ih idej je bilo
z vsakim letom o~itnej{e. Pogled vladajo~ih komunistov je bil pogosto tak, kot da se je svet
ustavil leta 1945.
To je pri{lo do izraza tudi na slovenski kulturni praznik 8. februarja 1978, ko se je prvi~
po letu 1945, po 33 letih, sestal plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte. Trije so bili
med 2. svetovno vojno, ~etrti neposredno po njej, peti pa {ele leta 1978. Na tem so partizan-
skim kulturnim ustvarjalcem podelil domicil, priznanje, ki so ga od srede {estdesetih let
podeljevali partizanskim enotam, aktivistom in revolucionarjem za zasluge v vojni in
socialisti~ni revoluciji. Eden od osnovnih vzrokov za podelitev domicila kulturnim delav-
cem Osvobodilne fronte je bila tudi ‘elja, da bi, po besedah Mitje Ribi~i~a, »bodo~im
rodovom ohranili resni~no, pristno podobo takratnega velikega in neponovljivega ljudske-
ga gibanja, da bi ohranili smotre revolucije in obogatili njeno kulturno izro~ilo, da bi
odgovorili na vpra{anje, kako smo v povojnem obdobju in kako danes ravnamo s kulturno
dedi{~ino narodnoosvobodilnega boja, ki je po besedah Borisa Kidri~a na{o inteligenco
oziroma njeno veliko ve~ino ponovno zdru‘ila z ljudstvom.«12
To naj bi bil tudi najbolj{i odgovor kulturnikom, ki so bili po mnenju vodilnih ideolo-
gov odtrgani od ljudstva, ki pri svojem delu niso upo{tevali velikih pridobitev revolucije in
naj bi v znanem kulturnopoliti~nem besednjaku vladajo~e stranke zagre{ili {e vrsto napak,
ki naj bi bile predvsem posledica nepoznavanja marksisti~ne miselnosti in slavne revolu-
cionarne preteklosti.
Plenum kulturnih delavcev se je nato sestajal vsako leto, teme pogovorov pa so bile
ve~inoma omejene na ~as in ljudi izpred nekaj desetletij. Tudi tisti razpravljavci in teme, ki
so presegli prelomnico leta 1945, so se previdno izmikali aktualizmu in iskanju paralel s
kriznim politi~nim, narodnim in kulturnim polo‘ajem v prvi polovici osemdesetih let. Med
referenti so bili tisti, ki {e niso sre~ali Abrahama, prej izjema kot pravilo. ^eprav prispevkom
nikakor ni mo~ oporekati strokovne veljave, kon~na sporo~ila plenumov z ve~inoma v
preteklost zazrtimi pogledi in zastarelimi kulturnopoliti~nimi obrazci le niso nudila ustrez-
nih odgovorov na aktualna kulturna vpra{anja slovenstva in Slovencev. V zaklju~kih so pri
obravnavanju kulture {e vedno prevladovale ‘e izpete ocene o velikem pomenu narodno-
osvobodilnega boja in komunistov za razvoj slovenske kulture, tako da plenumi nikakor
niso mogli postati most med generacijami razli~no misle~ih slovenskih kulturnikov, kar je
bila ob o‘ivitvi leta 1978 ena njegovih osnovnih tendenc.13
Dvojnost meril vladajo~ih struktur pri obravnavanju kulturnih vpra{anj je bila razvidna
na vseh podro~jih. Posebej o~itna je bila pri dveh filmih, ki sta se dotikala vojnega ~asa. Leta
1976 so za~eli priprave za snemanje filma in televizijske nadaljevanke Dra‘go{ka bitka, ki
naj bi prikazala prvo ve~jo bitko med slovenskimi partizani in nem{kim okupatorjem leta
1941. Film naj bi bil epopeja slovenskega partizanskega boja in za~etkov revolucije, zato je
u‘ival vso podporo oblasti. Ocenjen je bil kot vsebinsko, strokovno in finan~no najzahtevnej{i
filmsko-televizijski projekt na Slovenskem. Toda akcija ni stekla po pri~akovanjih, saj so
dogovarjanja potekala ve~inoma v politi~nih krogih mimo kulturnih ustanov. [e preden je
12 Kultura, revolucija in dana{nji ~as. Ljubljana: Plenum kulturnih delavcev OF, 1979, str. 4. Ve~ o
plenumih glej: Barbara Kos: Kulturni plenumi Osvobodilne fronte : diplomsko delo. Ljubljana, 2001.
13 Razprave in sporo~ila plenumov so redno izhajala v : Zbirka Plenuma kulturnih delavcev OF.
205ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
projekt po{teno stekel, so bili ‘e porabljeni milijoni in milijoni dinarjev, toda do leta 1980
so posneli manj kot tretjino kadrov.14
Kljub pogoltnosti projekta so starej{i politiki predlagali, da bi iskali dodatna sredstva in
s snemanjem nadaljevali, toda ob nasprotovanju tistih, ki bi morali pri tem sodelovati, so
najve~ji slovenski filmski projekt prekinili, del gradiva pa porabili za televizijske oddaje.
Kulturna srenja je bila zelo kriti~na do »politi~nih« veleprojektov. Kljub izre~enim pripom-
bam, da bi se morala za~eti s primerom ukvarjati finan~na in{pekcija, do tega ni pri{lo.15
Nasprotno pa so se politiki hudovali nad drugim filmom o partizanih, ki je pri{el na
filmska platna leta 1980. @ivojni Pavlovi} je bil avtor snemalne knjige in re‘iser filma
Nasvidenje v naslednji vojni, posnetega po literarni predlogi pisatelja Vitomila Zupana, ki
je ‘e prebil sedem let kot politi~ni zapornik. Partizansko ‘ivljenje v tem filmu ni bila velika
ne‘ivljenjska epopeja, pa~ pa dosti bolj intimno in prepleteno sre~evanje najrazli~nej{ih
~love{kih zna~ajev in usod. V vodilnih strukturah je bil film dele‘en o~itkov, da gre za
primer izkrivljanja histori~nih dejstev v umetni{kem delu.
Tako kot pri proslulem filmu Dra‘go{ka bitka so ostareli politiki na~rtovali {e ve~ po-
dobnih velikih kulturnih projektov, v katerih so videli mo‘nost propagiranja lastnih nazi-
ranj. Poglavitna dogajanja naj bi se omejevala na ~as do leta 1945, zlasti na vodilno vlogo
Komunisti~ne partije v delavskem gibanju in revolucionarnem vrenju prve Jugoslavije ter v
odporu okupatorju med 2. svetovno vojno. V ta namen so na~rtovali ve~ dalj{ih dokumen-
tarnih televizijskih nadaljevank ali pa npr. gradnjo povsem novega Muzeja ljudske revolu-
cije v ju‘nem delu slovenske prestolnice Ljubljane,16 kar pa ni bilo realizirano. Tudi sveti za
ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij, kot so se imenovali organi, ki so spremljali
raziskovanje bli‘nje preteklosti, so se zanimali ve~inoma le za ~as do leta 1945 in poudarja-
li, da je potrebno v zgodovinopisju pozornost posve~ati partizanskim enotam in narodno-
osvobodilnemu boju. Ni pa jih tako motilo, da za ves povojni ~as na raziskovalnih ustano-
vah skorajda ni bilo usposobljenih zgodovinarjev.17
Neenakomerno obravnavanje preteklosti in pomanjkanje strokovnjakov za novej{i ~as
se je pokazalo {e ob enem velikem projektu, ki je nastajal v drugi polovici sedemdesetih let,
pri Enciklopediji Slovenije. Geslovnike so sestavljali v za~etku osemdesetih let in so zajeli
tedaj znane in raziskane dogodke, zato je za ~as po letu 1945 nastala vrzel.18 Za podro~je
zgodovine so bili geslovniki bolj ali manj zaokro‘eni za ~as do leta 1918, za kasnej{a
obdobja pa so imenovali dva urednika za ~as 1918–1941, za obdobje vojne 1941–1945 kar
{est urednikov in za ves povojni ~as dva.19 Neenakomerna pokritost razli~nih zgodovinskih
epoh se je nato vlekla skozi ves ~as izdajanja osrednje slovenske nacionalne enciklopedije.
14 ARS, Fond Republi{ke konference SZDLS (dalje: RK SZDLS), {. 70, 19. seja Predsedstva RK SZDLS,
11. 11. 1980; priloga: Ocene in stali{~a sveta projekta »Dra`go{ka bitka« glede dosedanjega uresni~evanja
projekta in njegovega nadaljevanja.
15 ARS, RK SZDLS, {. 70, 19. seja Predsedstva RK SZDLS, 11. 11. 1980 in 21. seja, 9. 12. 1980.
16 ARS, RK SZDLS, {. 69, 27. seja Predsedstva RK SZDLS, 10. 3. 1981.
17 ARS, RK SZDLS, {. 65, 56. seja Predsedstva RK SZDLS, 16. 11. 1982.
18 Marko Vidic: Nastajanje Enciklopedije Slovenije. Grafenauerjev zbornik (ur. Vincenc Raj{p et al.).
Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU : Filozofska
fakulteta, v Mariboru : Pedago{ka akademija, 1996, str. 151–160.
19 Glej sestav uredni{kega odbora v: Enciklopedija Slovenija 1, A-Ca, Mladinska knjiga, Ljubljana
1987, str. VI.
206 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
Kulturna »opozicija« in odpiranje tabujev
Na drugi strani so odmaknjena od pogledov vladajo~e stranke cvetela druga~na kulturno-
politi~na razmi{ljanja in kulturna ustvarjalnost mladih in nekoliko manj mladih umetnikov
in znanstvenikov. Nov zagon so novosti dobile po smrti dveh velikih voditeljev. Februarja
1979 je umrl vodilni partijski ideolog in marksisti~ni teoretik Edvard Kardelj, 4. maja 1980
pa {e Josip Broz Tito.20
Dober mesec po Titovi smrti, 10. junija 1980, je 60 uglednih slovenskih kulturnih
ustvarjalcev, pesnikov in pisateljev ter profesorjev humanisti~nih in dru‘boslovnih smeri
ljubljanske univerze podpisalo pobudo za novo revijo. Med podpisniki so bili ljudje, ki so
se ‘e sre~evali z notranjo upravo, bili tudi v zaporih, tak{ni, ki so morali po politi~nih
~istkah zapustiti profesorsko mesto na univerzi ali pa imeli kak{ne druga~ne ‘ivljenjske
te‘ave, ki so bile posledica mo~no omejevanega politi~nega in kulturnega udejstvovanja.
Podpisniki so pobudo poslali pristojnim oblastnim in politi~nim organom, ki bi morali dati
soglasje za izdajanje revije in ji zagotoviti dr‘avno subvencijo. Potrebo po novi reviji so
podpisniki utemeljevali z ve~letnim mrtvilom v »prostoru, ki ga zasedajo obstoje~e revije.
Med njimi ni ne dialoga ne polemike: nikakr{ne diferenciacije ni med njimi. Diferenciacije
pa ‘e zato ne more biti, ker jih je kljub druga~nemu videzu malo.«21
Ostale revije so bile po mnenju podpisnikov preve~ ozko zasnovane in se niso dotikale
{ir{ega spektra vpra{anj, pa ~eprav so bili tudi sami sodelavci najpomembnej{ih kulturnih
revij, literarno zasnovane Sodobnosti, estetsko-teoreti~nih Problemov, dru‘boslovnih ^aso-
pisa za kritiko znanosti in Teorije in prakse in drugih dru‘beno kriti~nih revij. Toda podpis-
niki so napisali, da razmere le niso dopu{~ale {irine in da bi bil pogoj za izdajanje nove
revije »svobodnej{i pretok kulturnopoliti~nih, idejnih in estetskih pogledov«, kajti izku{nje
prej{njih let so pripeljale do zavrtosti kulture: »@e v sedemdesetih letih so se pojavili dvomi,
ali institucionalna depolitizacija ne pelje v osamitev in kon~no v izlo~itev iz kulturno-
politi~nega ‘ivljenja. Te‘nje, ki o‘ivljajo vsesplo{no ideologizacijo ter omejujejo svobodo
znanstvenega in umetni{kega ustvarjanja, so nas v drugi polovici sedemdesetih let prisilile,
da ponovno reflektiramo svojo apoliti~nost. Zakaj kljub hoteni apoliti~nosti (ki pa nikako
ni izklju~evala dru‘bene prizadetosti in zavzetnosti) in izrecno poudarjeni neideolo{kosti
se ideolo{kim pritiskom ne le nismo mogli izogniti, ampak smo bili pogosto celo najbolj
izpostavljena tar~a politi~nih in ideolo{kih podtikanj in diskvalifikacij; da konkretnih
primerov onemogo~anja tiskanja in javnega nastopanja niti ne navajamo.«22
Pobuda za ustanovitev nove revije, ki bi zdru‘evala intelektualce, ki so se ‘e izkazali kot
kritiki dru‘benih razmer, pri oblasteh seveda ni naletela na najbolj{i odziv. Na razli~nih
forumih so se vrstile polemike o potrebnosti oziroma nepotrebnosti nove revije. Pri akciji za
ustanovitev revije so bili aktivni pesnik Niko Grafenauer, filozof Tine Hribar, sociolog
Dimitrij Rupel in drugi. Pomembno je tudi, da je dobila pobuda podporo osnovne organiza-
cije Zveze komunistov pri Dru{tvu slovenskih pisateljev in da je bilo med samimi podpis-
niki precej ~lanov Zveze komunistov, ki so na uradnih forumih dovolj uspe{no zagovarjali
svojo pobudo. Politiki, ki se niso strinjali z »opozicijsko« usmeritvijo pobudnikov, le niso
prepre~ili ustanovitve nove revije.23
20 Ve~ o politi~nem razvoju Jugoslavije po Titovi smrti glej v: Bo‘o Repe: Jutri je nov dan : Slovenci in
razpad Jugoslavije. Ljubljana : Modrijan, 2002; Du{an Biland‘i}: Jugoslavija poslije Tita (1980–1985).
Zagreb : Globus, 1986. Glej tudi v teh delih navedeno literaturo.
21 Nova revija, I, {t. 1, 1982/83, str. 1.
22 Nova revija, I, {t. 1, 1982/83, str. 4.
23 Nova revija, I, {t. 1, 1982/83, str. 122–128; {t. 2, str. 270–277.
207ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
Vladajo~i krogi so trdili, da izhaja v Sloveniji dovolj revij in da je v njih prostor tudi za
tiste, ki si ‘elijo novo revijo, in so iskali zlasti ovire proceduralnega zna~aja. Ob tem so
seveda zamol~ali, da so imeli v uredni{kih odborih in izdajateljskih svetih teh revij ve~ino
ljudje, ki niso bili ostrej{i kritiki dru‘benih razmer in so po zakonskih dolo~bah o tisku
pogosto igrali vlogo cenzorja. Toda poleg politikov so akciji za ustanovitev nove revije
nasprotovali tudi nekateri ugledni kulturniki starej{e generacije. Med podpisniki je tako
dokaj neprijetno odmeval odgovor Josipa Vidmarja, avtoritete med esejisti, ki je na vpra{anje,
kaj si misli o zahtevah za novo revijo, odgovoril: »Mislim, da so vsi podpisniki za to revijo
sodelavci raznih obstoje~ih revij in da bi to lahko brez {kode tudi ostali, kajti v sklopu
velikega {tevila imen ne vidim nobene homogenosti in v njihovi utemeljitvi pro{nje nobene
jasne koncepcije tega, kar naj bi ta revija bila. ^e pa nekdo ustanavlja tako va‘no stvar, kot
je revija, bi vendar moral znati povedati javnosti, kaj z njo ho~e. Vsaka revija, ki zaslu‘i to
ime, ima neko svojo osnovno te‘njo, nekak{en osnovni impulz. Skupina, ki je podpisala
{estnajst tipkanih strani obrazlo‘itve, pa nam tega ni znala povedati.«24
Kljub vsem pomislekom oblastniki niso prepre~ili ustanovitve nove revije, a so jo
posku{ali nadzorovati in ji vsiliti tak{en svet in uredni{ki odbor, v katerem bi imeli pobud-
niki ideje manj{ino, ve~ino glasov pa bi imeli zastopniki vladajo~ih politi~nih organizacij.
Drug predlog, po katerem bi bile obe strani, pobudniki in drugi ~lani, enakopravno zastopa-
ne v vodilnih organih revije (50:50), pa je vseboval dolo~bo o pravici veta. Pobudniki so
tovrstnim predlogom nasprotovali in zatrjevali, da so revije s tak{nim principom odlo~anja
pravzaprav vzrok, da si ‘elijo izdajati novo revijo. Prav v ~asu pobude za ustanovitev nove
revije, je imel del predlagateljev te‘ave pri izdaji spominskega zbornika o literarnem zgodo-
vinarju Du{anu Pirjevcu. Prispevki so bili zbrani leta 1978, leto po Pirjev~evi smrti. Zbornik
naj bi izdala Sodobnost ali Problemi – reviji, pri katerih je bil Pirjevec nekaj let urednik.
Toda zaradi idejnih spornosti dveh ~lankov so komunisti v samoupravnih organih prepre~ili
izdajo pri revijah, ki so jih vodili. Zbornik je nato iz{el {ele leta 1982 v samozalo‘bi.25
Tovrstni izku{nje so bile dokaj pou~ne in predlagatelji niso bili pripravljeni na preve-
liko popu{~anje. V dolgih polemikah se je oblikovalo tudi ime revije. Ker so ve~ kot leto
razpravljali o ustanovitvi nove revije, je postalo to kar njeno ime – Nova revija. Pobudnike
pa so »kaznovali« tako, da so ji v primerjavi s konkuren~nimi revijami dolo~ili relativno
nizko subvencijo, Dimitrij Rupel, eden najglasnej{ih zagovornikov nove revije, pa na urad-
nih forumih ni bil potrjen za odgovornega urednika, ker so mu o~itali, da je v postopku
ustanavljanja revije ravnal nedemokrati~no in pokazal nestrpnost do druga~e misle~ih.
Nova revija je za~ela izhajati maja 1982, glavni in odgovorni urednik pa je bil Tine
Hribar. Leta 1984 sta ga zamenjala Niko Grafenauer in Dimitrij Rupel. @e prve {tevilke so
pokazale, da so se oblastniki upravi~eno »bali« Nove revije. Njeni sodelavci so odpirali
zamol~ane teme in objavljali prispevke, ki jih druge revije niso hotele objaviti. Naslonili so
se na tradicijo prepovedanih revij iz petdesetih in {estdesetih let, le da je bila Nova revija v
kritikah dosti ostrej{a od predhodnic, na katere se je sklicevala.
^eprav je bila Nova revija »mese~nik za kulturo«, je `e od prve {tevilke polemizirala z
dru`beno stvarnostjo in odgovarjala na aktualna politi~na in narodna vpra{anja. Sodelavci
so se lotevali tudi vloge Komunisti~ne partije med 2. svetovno vojno in po njej ter obra~una
komunistov z opozicijo. Pri tem so vsaj na za~etku opozicijsko dr`o naslonili na izro~ilo
Edvarda Kocbeka in Du{ana Pirjevca, ki sta bila leta 1945 {e med oblastno strukturo (prvi
24 Josip Vidmar: Dva razgovora. Ljubljana : DZS (Plenum kulturnih delavcev OF), 1983, str. 20–21.
25 Ivan Urban~i~: Zgodbe iz zgodovine nastajanja spominskega zbornika o Du{anu Pirjevcu. Nova
revija, I, 1982/83, {t. 2, str. 252–256.
208 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
kr{~anski socialisti, drugi komunist), a sta se nato z njo raz{la. Leta 1985 je Nova revija iz
pozabe potegnila Staneta Kav~i~a, leta 1972 odstavljenega predsednika slovenske vlade.
Poskrbela je {e za (neuradno) rehabilitacijo {tevilnih zamol~anih slovenskih kulturnih
ustvarjalcev. V pogovorih s kulturniki, ki so `e izkusili komunisti~ne zapore in katerih dela
so bila prepovedana, pa je bila ost kritike usmerjena predvsem v zahtevo po svobodi govora
in tiska.
Nova revija je bila vsekakor velika novost, ni pa bila izjema. Kajti v letih po Titovi smrti
se je v vsej dr‘avi vsul plaz kritik v kulturnem ustvarjanju. V umetni{kih delih so spregovo-
rili o jugoslovanskem stalinizmu in najbolj mra~nih poglavjih komunisti~nega re‘ima, o
katerih se do Titove smrti ni smelo pisati, zlasti o najve~jem jugoslovanskem koncentra-
cijskem tabori{~u Golem otoku. Vanj so po letu 1948 zapirali informbirojevce, ljudi, ki jih je
oblast po jugoslovansko-sovjetskem razkolu obto‘ila simpatiziranja s Sovjetsko zvezo in
jih ne~love{ko mu~ila. Znanstveniki dru‘boslovnih strok so kritiko usmerili v napake siste-
ma, zlasti v politi~ni monopol ene ideologije, ki je onemogo~ala svoboden pretok misli in
idej in je bila po njihovem mnenju poglavitni krivec za vsesplo{no krizo v dr‘avi.26
V Sloveniji sta na {irok odmev naletela zlasti dva romana. Kako so spreminjajo~e se
kulturnopoliti~ne razmere vplivale na izdajo knjige, je lepo razvidno iz te‘av ob natisu
romana Branka Hofmana No~ do jutra. V njem je spregovoril o tabuju Golega otoka. Hofma-
nova knjiga je bila pri eni najuglednej{ih zalo‘b Slovenski matici natisnjena ‘e novembra
1975, toda {e pred vezavo je bila naklada brez formalne prepovedi umaknjena iz tiskarne.
Za~ela so se ve~letna naprezanja zalo‘be, da bi dokon~ali za~eti projekt, toda korak naprej
jim je uspel {ele po letu 1979, ko so od oblasti zahtevali pisno utemeljitev, zakaj delo ne sme
iziti. Po dolgotrajnih pregovarjanjih je Hofmanov roman jeseni 1981 le iz{el in Slovenci so
lahko prvi~ v doma natisnjenem delu brali, kak{ne grozote so pre‘ivljali nedol‘ni ljudje.
Knjiga je bila – kot je v takih primerih navada – takoj razprodana in kmalu je sledil ponatis
zelo iskanega dela.27
O drugem tabuju, stalinisti~nih sodnih procesih na Slovenskem, je v romanu Umiranje
na obroke pisal pisatelj Igor Torkar, ki je bil leta 1949 tudi sam obsojen na t.i. dahavskih
procesih. Prva izdaja je iz{la leta 1983, a ne v obliki, kakr{no si je zami{ljal avtor. Ob koncu
knjige bi namre~ morala biti natisnjena {e anketa na Torkarjevo vpra{anje: ali so bili na{i
dahavski procesi stalinisti~ni? Toda zadnje pol pole, na kateri so bili natiskani pritrdilni
odgovori trinajstih uglednih slovenskih kulturnikov, so morali v tiskarni na zahtevo Slu‘be
dr‘avne varnosti odstraniti. Tudi Torkarjevo delo je bilo, tako kot Hofmanovo, hitro razpro-
dano in je do‘ivelo ve~ ponatisov, v tretji izdaji pa je bila lahko objavljena tudi sporna
anketa.28
V istih letih, ko so nastajala umetni{ka dela o dotlej prepovedanih temah, so potekale
tudi akcije za izdajo starej{ih del, ki so jih komunisti~ne oblasti pred leti prepovedale. V
Sloveniji se je vnovi~ pojavila pobuda za izdajo pesni{ke zbirke Franceta Balanti~a. Ker je
v vojni umrl kot kolaboracionist, je komunisti~na oblast prepre~evala natis njegove poe-
zije, pa ~eprav v njej ni bilo nikakr{nega sledu politiziranja in so ga literarni kritiki uvr{~ali
med najpomembnej{e slovenske pesnike svojega ~asa. Po tem, ko je pesmi natisnila sloven-
ska politi~na emigracija, ki je z Balanti~em propagandno manipulirala, je bila v Sloveniji
26 Biland‘i}, Jugoslavija poslije Tita, str. 178–197.
27 Primo‘ Simoniti: Bogo Grafenauer kot predsednik Slovenske matice 1978–1988. Grafenauerjev
zbornik, str. 137.
28 Igor Torkar: Umiranje na obroke. Ljubljana : Littera picta (nova dopolnjena izd., 6. ponatis), 1996,
str. 438.
209ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
zbirka prvi~ natisnjena leta 1966. Toda {e preden je pri{la v javnost, je bila celotna zbirka po
intervenciji s politi~nega vrha – z izjemo nekaj izvodov – uni~ena. Leta 1982 se je za~ela
nova akcija za natis Balanti~eve lirike in dve leti kasneje je zbirka, ki je bila leta 1966
uni~ena, le pri{la do bralcev.29
Knji‘evniki so tako postajali eni poglavitnih kritikov dru‘benih razmer. To se je odrazi-
lo tudi v njihovem strokovnem zdru‘enju, Dru{tvu slovenskih pisateljev (DSP). V sedemde-
setih letih sta ga vodila Mi{ko Kranjec in Ivan Potr~, dva starej{a knji‘evnika (soc) realisti~ne
»predmodernisti~ne« generacije. Ko pa je februarja 1979 prevzel predsedni{ko mesto Tone
Pav~ek in za njim leta 1983 {e mlaj{i Tone Partlji~, se je za~elo dru{tvo vse bolj vsestransko
javno anga‘irati in se zanimati za pere~a dru‘bena vpra{anja, predvsem tak{na, ki so jih kot
slovenskih knji‘evniki neposredno ob~utili. To so bila zlasti narodno vpra{anje, problema-
tika jezikovne enakopravnosti v dr‘avi in svoboda umetni{kega ustvarjanja.
Sredi osemdesetih let je dru{tvo preraslo raven stanovskega zdru‘enja in vse bolj po-
stajalo tudi politi~ni subjekt. Leta 1985 je bila v njegovem okviru ustanovljena Komisija za
za{~ito mi{ljenja in pisanja, ki ji je predsedoval Veno Taufer. Ta se je za~ela aktivno odzivati
na primere kr{enja in poskusov omejevanja temeljnih ~lovekovih svobo{~in.30
^eprav lahko napisana beseda najbolj natan~no izra‘a kriti~no misel, se je ta razvijala
tudi na drugih kulturnih scenah, zlasti v glasbi. Dne 1. junija 1980 (27 dni po Titovi smrti in
9 dni preden je bila napisana pobuda za Novo revijo) je bila v Trbovljah ustanovljena
rockovska skupina Laibach. @e {tiri mesece kasneje je bila izre~ena prva prepoved koncerta
te skupine. Laibach se je leta 1983 v Ljubljani zdru‘il z likovno skupino Irwin in Gledali{~em
sester Scipion Nasice v umetni{ki kolektiv Neue slowenische Kunst (NSK), ki je za ustvarjanje
lastne manifestativne podobe leta 1984 ustanovil {e skupino Novi kolektivizem. NSK je v
delovanju posnemal model organizacije dr‘ave, saj so bili ~lani zavezani interni knjigi
zakonov, skupine in oddelki pa so bili prek ideolo{kega sveta povezani v konvent (general-
ni svet).31
Delovanje NSK je temeljilo na strogem kolektivizmu. Uporabljali so nacisti~ne in
komunisti~ne simbole pa tudi hrupni nastopi uniformiranih glasbenikov Laibacha z
zaslepljujo~imi svetlobnimi u~inki so aludirali na totalitarizem. Zaradi tega in uporabe
nem{kih imen Laibach in NSK so jim oblastniki o~itali germanizatorsko tendenco in
fa{istoidnost in jim pogosto prepovedali nastop na doma~ih tleh. Kljub temu skupine NSK
niso ostale brez dela, kajti tudi zaradi izrazite politi~ne provokativnosti, nekonformnosti in
svojstvene kreativnosti je bilo gibanje NSK v tujini najodmevnej{e slovensko umetni{ko
dejanje zadnjih desetletij. Plo{~e Laibacha so bile naprodaj na velikem delu zemeljske oble,
gledali{ka skupina je gostovala na {tevilnih svetovnih festivalih in tudi razstave Irwina so si
lahko ogledali na ve~ kontinentih.
Punk se je na Slovenskem usidral ob koncu sedemdesetih let, toda tudi o njem so ostrej{e
polemike potekale v za~etku osemdesetih let. Prva leta punkovskega gibanja se je z njim
bolj kot pristojne ideolo{ke komisije politi~nih organizacij ukvarjala policija. Prepoved
koncerta skupine Pankrti leta 1977 je bila le uvod v nadaljnje pritiske nad punkovci. »Sum-
ljivo« oble~eni ljudje s punkovsko podobo so bili pogosto brez vzroka tar~a policijskih
preiskav, zasli{evanj in maltretiranj. Zaradi grafitov ali bed`ov, ki so jih komunisti~ni ideo-
29 France Pibernik: Temni zaliv Franceta Balanti~a. Ljubljana : Cankarjeva zalo‘ba, 1989, str. 237–249.
30 Arhiv Dru{tva slovenskih pisateljev (A DSP), Veno Taufer, Poro~ilo »Komisije za za{~ito mi{ljenja in
pisanja«, 4. 3. 1986.
31 Neue Slowenische Kunst. Zagreb: Grafi~ki zavod Hrvatske, 1991.
210 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
logi ocenjevali kot `alitev patriotskih in revolucionarnih ~ustev, so bili dijaki izklju~eni iz
{ole ali celo zaprti.32
Ker so bila besedila punk skupin pogosto naperjena ne le proti splo{nim dru‘benim
te‘avam, ampak tudi konkretneje proti oblastnikom, so oblasti pogosto posegale po nepri-
ljubljenih potezah, kot so prepovedi koncertov ali cenzurni posegi. Skupina Otroci socializ-
ma je npr. ob kongresu ZKS leta 1982, na katerem so vsi delegati dobili usnjene torbice s
kongresnim gradivom, sestavila pesem Sedemsto usnjenih torbic. Ta bi morala biti objav-
ljena v tematski {tevilki revije Problemi o punku, toda zaradi cenzure je bila na tistem mestu
revije le zgovorna ~rna zaplata.33
Slovenija na zahodu vzhodnega sveta
Reakcije jugoslovanskih komunisti~nih voditeljev na kritike iz kulturni{kih vrst so bile
zelo razli~ne. Na Hrva{kem kriti~nega vala v teh letih {e ni bilo. K temu je precej pripomogel
tedaj vodilni hrva{ki kulturni ideolog Stipe [uvar, ki se je postavil v vlogo branitelja pravo-
vernosti kulturnega ustvarjanja in sestavil spisek citatov iz del 186 avtorjev, ki so bila dokaz
»atmosfere svojevrstne malome{~anske kulturne kontrarevolucije in poskusi tistega dela
kreativne in reproduktivne inteligence, ki ne stoji na marksisti~nih, socialisti~nih in
komunisti~nih pozicijah ali jih je zapustila, da o~rni na{o dru`bo«.34 Na spisku so prevlado-
vala dela iz Srbije in Slovenije.
Toda medtem ko je prihajalo v Beogradu do ostrih politi~nih sporov in sodnih prepove-
di, so v ostali Jugoslaviji sodili, da je Slovenija v liberalizaciji mo~no prehitela ostalo
dr‘avo. Hrva{ki zgodovinar Du{an Biland‘i} je ‘e leta 1986 zapisal: »V Ljubljani se je
kriti~na misel razvijala bolj ali manj svobodno in normalno, z visoko stopnjo tolerance s
strani odgovornih politi~nih faktorjev. Tam so v polemiki sodelovali tudi partijski funkcio-
narji, v{tev{i tudi najvi{ji in to na zelo tolerantem na~in, s polo‘aja partnerja in brez
gro‘enj s sankcijami.«35
Da so bili slovenski ~asopisi takrat dejansko najbolj odprti mediji v Jugoslaviji, so
priznavali tudi pisci iz drugih republik. @e kar v prvi {tevilki Nove revije leta 1982 so bili
npr. objavljeni prevodi pesmi Gojka Djoga,36 ki so bile leta 1981 izdane v zbirki Vunena
vremena v Beogradu. Toda ta je bila zaradi politi~ne »spornosti« Djogove poezije v Srbiji
prepovedana, proti avtorju pa je javno to`ilstvo v Beogradu spro`ilo kazenski postopek, na
katerem je bil Djogo obsojen na leto dni zapora.37
Objava Djogovih del v Sloveniji ni bila izjema. Aprila 1985 je npr. hrva{ki knji‘evnik
Petar [egedin napisal odprto pismo Stipetu [uvarju zaradi nasprotovanj te‘njam za normi-
ranje hrva{kega jezika in zaradi politi~no-ideolo{kih napadov na hrva{ke knji‘evnike. ^la-
nek je hotel objaviti v zagreb{kem ~asopisu Forum, toda tam so »izgubili« korekturo ~lanka.
Za~ele so se {iriti govorice o vpletanju vi{jih dr‘avnih struktur, postavljen ~lanek, o katerem
32 Punk pod Slovenci. Ljubljana : Univerzitetna konferenca ZSMS (Krt : knji‘nica revolucionarne
teorije; 17), 1984.
33 Ali H. @erdin: Generali brez kape. ^as odbora za varstvo ~lovekovih pravic. Ljubljana : Krtina
(Knji‘na zbirka Krt; 105), 1997, str. 199.
34 Biland‘i}, Jugoslavija poslije Tita, str. 202.
35 Biland‘i}, Jugoslavija poslije Tita, str. 200.
36 Nova revija, I, {t. 1, 1982/83, str. 55–60.
37 Biland‘i}, Jugoslavija poslije Tita, str. 180.
211ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
se je toliko govorilo, pa nikakor ni bil objavljen. Ko so se nato maja 1985 na Bledu sre~ali
hrva{ki in slovenski knji‘evniki, so se dogovorili, da bodo pismo objavili v ljubljanskem
tedniku Mladina. Kdor je ‘elel, je lahko tisto, »kar je [egedin v imenu knji‘evni{kega do-
stojanstva in ob~utenja hrva{ke dr‘avljanske dol‘nosti napisal in javno oznanil«, prebral v
slovenskem prevodu v reviji, ki je bila zelo iskana tudi zunaj meja Slovenije.38
Zaradi ve~je tolerance do druga~e misle~ih je bilo slovensko pravosodje leta 1988 de-
le‘no celo kritik, ker dolo~be o verbalnem deliktu »uporabljajo tudi vsa druga sodi{~a v
dr‘avi, razen sodi{~ v S(ocialisti~ni) r(epubliki) S(loveniji).« Na te o~itke je ljubljanski
javni to‘ilec odgovorili, da so te dolo~be v Sloveniji {e vedno aktualne in da so v letih
1978–1986 na slovenskih sodi{~ih devetkrat razsojali o kr{itvi 133 ~lena (torej ~lena o t.i.
verbalnem deliktu).39 Ob aretacijah novinarjev Mladine sredi leta 1988 pa se je Zdru‘enje
knji‘evnikov Srbije 9. junija solidariziralo z zahtevami Dru{tva slovenskih pisateljev po
izpustitvi aretiranih in izrazilo zaskrbljenost, »ker se aretacije raz{irjajo na va{o sredino, ki
je bila tega dalj{i ~as obvarovana«.40
Kljub navidezni idili med kulturni{ko opozicijo in oblastjo prepovedi in afere tudi v
Sloveniji niso bile nikakr{na redkost. Uporaba ~lenov o ‘alitvi dr‘ave, dr‘avnih funkcio-
narjev, protidr‘avni dejavnosti ipd. je bila {e vedno aktualna, posledice pa so bile prepovedi
objave posameznih ~lankov ali zaplembe nekaterih {tevilk revij. Pri tem so bile oblasti
zlasti pozorne na {tudentski reviji Tribuno in Katedro ter glasilo ZSMS Mladina. Nova
revija je bila ‘e od prve {tevilke predmet ideolo{kih kritik in zahtev po sodni prepovedi
posameznih ~lankov ali {tevilk, toda kljub vro~im razpravam proti njej ni bil nikoli spro‘en
sodni postopek. Po nekajletnem zati{ju se je tako z valom kritike kulturni{ke opozicije
ve~alo tudi {tevilo cenzurnih prepovedi in zaplemb. Kar je Slovenijo bistveno lo~ilo od
ostale dr‘ave in ostalega vzhodnega sveta, je bila tedanja sodna praksa. V Sloveniji je bilo
namre~ sredi osemdesetih let ‘e povsem obi~ajno, da so bili posamezni ~lanki prepovedani,
ne da bi bili preganjani tudi njihovi avtorji. Prav tako ni bilo ni~ ve~ neobi~ajno, da je
sodi{~e zavrnilo ovadbo to‘ilstva proti tej ali oni reviji.41
Konflikti med kulturnimi ustvarjalci in oblastjo so za seboj pu{~ali dolgoro~ne politi~ne
posledice. T.i. nacipunk afera leta 1981 je bila svojevrstna prelomnica za ZSMS, v kateri naj bi
se politi~no kalil bodo~i vodilni sloj komunistov. Afera je izbruhnila ob aretaciji treh mladeni~ev,
ki naj bi bili punkerji in nacisti. V javnosti se je zaradi o~itkov politikov in policije na ra~un
punkerjev razvila {iroka polemika za punk ali proti njemu. Oblastniki so punkerje obto‘evali,
da so desni~arji, da se navdu{ujejo nad nacionalsocializmom, Hitlerjem, da ri{ejo po zidovih
kljukaste kri‘e in da se nacisti~ni izpadi manifestirajo v idejah o etni~no ~isti Sloveniji, iz
katere bi morali izgnati delavce iz ju‘nih jugoslovanskih republik.42
O~itki, skonstruirani v glavah oblastnikov in podkrepljeni s propagandnim zmerjanjem,
so bili upravi~eni le v eni stvari – da mladinska subkultura ne stopa po poti, ki jo je trasirala
v svojih programih idejna voditeljica dru‘be, Zveza komunistov. In s tem vpra{anjem se je
moralo soo~iti tudi vodstvo ZSMS, ki je izbiralo med dvema mo‘nostima: ali naj kot vselej
38 Branimir Donat: Crni dossier. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske – Globus, str. 147–148.
39 @erdin, Generali brez kape, str. 256.
40 A DSP, Dopis Udru‘enja knji‘evnika Srbije, 9.6.1988.
41 Marjan Horvat, nav. delo. V skraj{ani obliki je avtor dele diplomske naloge objavil v: Marjan Horvat:
Cenzura, zaplembe, prepovedi tiskane besede v Sloveniji 1945–1990. Kamni{ki sociolo{ki zbornik (ur.
Bojan ^as). Kamnik : [olski center Rudolf Maister, 1999, str. 115–134; Marjan Horvat: Prepovedi in
zaplembe tiskane besede v Sloveniji 1945–1990. Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v
Sloveniji 1945–1990 (ur. Drago Jan~ar). Ljubljana : Nova revija, 1998, str. 126–139.
42 Ve~ glej: Punk pod Slovenci.
212 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
poslu{ajo komunisti~ne oblastnike in se s tem odre~ejo vplivu na velik del mladine, ali pa
naj prisluhnejo dejanskim ‘eljam mladih in tvegajo neprijetnosti v odnosu z ZKS? Mladin-
ski funkcionarji so se odlo~ili za slednje in za – vsaj na za~etku bolj plaho – osamosvajanje
ZSMS. To je bilo deloma ~utiti na kongresu organizacije leta 1982, ko so sklenili, da se bodo
zavzemali za vso dejavnost, ki je priljubljena med mladimi. Pri tem niso postavljali nikakr{nih
vnaprej{njih omejitev, temve~ so se zavzeli za {iritev kulturnega obzorja in posebej pouda-
rili, da so mladinske vrste odprte tudi obo‘evalcem punka.43
ZSMS je z odpiranjem vrat novim dru‘benim gibanjem pomembno vplivala na nadaljnji
politi~ni razvoj Slovenije. Kulturne, mirovni{ke, ekolo{ke, feministi~ne ipd. skupine, ki so
uporabljale izrazito politi~ni besednjak, so dobile »kritje« v uradni politi~ni organizaciji,
kar je precej vplivalo na {irjenje druga~nih pogledov na {ir{a dru‘bena vpra{anja od tistih,
ki jih je zagovarjal oblastni vrh, kar seveda pri teh ni ostalo brez odziva. Boris Mu‘evi~,
vodja Tiskovnega sveta Socialisti~ne zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDLS), politi~ne
komisije za nadzor tiska, je npr. 12. aprila 1983 ocenil, da »se je v mrtvem teku zna{el del
mladinskega tiska (Tribuna in deloma Mladina) in nekatere revije in glasila na {ir{em
jugoslovanskem prostoru (Nova revija v Sloveniji npr.), ki s privatizacijo, z zasebno razpo-
lagalno pravico do medija, z nestrpnim odnosom v soo~anju s {ir{im dru‘benim interesom,
na poseben na~in razumejo, izrabljajo in zlorabljajo svobodo tiska. Za ta svoj ’odnos’
dobivajo v~asih tudi enostransko podporo celo v vodstvu ZSMS.«44
Politi~ne razprave, kaj storiti s temi revijami in radiom [tudent, pa na sre~o opozicije
niso {le v smer ukinjanja ali ostrej{ega obra~unavanja kot pred leti, temve~ v zaostrovanje
odgovornosti ustanoviteljev, ki so imeli po veljavni zakonodaji tudi (skrito) cenzorsko
vlogo.45
Pomembno novost so spodbudili tudi Torkarjeva knjiga Umiranje na obroke in drugi
prispevki o dahavskih procesih v za~etku osemdesetih let. Oblastniki so se sicer ‘e dolgo
ubadali z vpra{anjem, kako rehabilitirati po krivem obsojene ‘rtve in kako razveljaviti
sodbe. Dokumentacija o dahavskih procesih je bila {e skrbno varovana in nedosegljiva
javnosti, leta 1977 pa sta oblastni politi~ni organizaciji, ZKS in SZDLS, pod te‘o pritiskov
javnosti sestavili izjavo o dahavskih procesih. Njen namen pravzaprav ni bil rehabilitacija,
temve~ zaustavitev pritiskov javnosti in prizadetih za revizijo procesa in povra~ilo {kode.
To bi namre~ odprlo vpra{anje konkretne odgovornosti za proces, pri ~emer bi glavna krivda
padla na vladajo~e politike, ki so se v podobnih primerih vedno skrivali za »objektivnimi
okoli{~inami« in neugodnim mednarodnim polo‘ajem Jugoslavije v tedanjem ~asu. Ob
nastanku je ostala izjava internega zna~aja za politi~ne aktiviste in ni bila objavljena.46
Pritiski na opredeljevanje do dahavskih procesov so se vnovi~ mo~no okrepili po izidu
Torkarjeve knjige. Vodstvi vodilnih politi~nih organizacij sta tako julija 1984 sklenili, da
bosta objavili leta 1977 sestavljeno izjavo. Na seji predsedstva SZDL Slovenije 10. julija
1984, ko so sklenili, da bodo skupno izjavo objavili in se bosta tako vladajo~i stranki tudi
uradno opredelili do neljubih dogodkov, so bili izre~eni pomisleki, da so bili v zadnjih letih
v revijah Danas in Mladina ter v knjigah objavljene {tevilne novosti in bi lahko bila sedem
let stara izjava ‘e zastarela ter bi jo zato kazalo dopolniti. Toda predsednik Franc [etinc je ob
43 Tomc, Profano: Kultura v modernem svetu, str. 194–197.
44 ARS, RK SZDLS, {. 63, 67. seja Predsedstva RK SZDLS, 12. 4. 1983, referat Borisa Mu‘evi~a, str. 10.
45 ARS, RK SZDLS, {. 63, 67. seja predsedstva RK SZDLS, 12. 4. 1983; {. 62, 76. seja Predsedstva RK
SZDLS, 4. 10. 1983.
46 Martin Ivani~, Kronolo{ki prikaz poteka in razveljavitve dachauskih procesov (1946–1986). Da-
chauski procesi (ur. Martin Ivani~). Ljubljana : Komunist, 1990, str. 33–51.
213ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
tem poudaril, da so pregledali tudi novosti in da v »tem ni nekih novih elementov, ki bi jih
morali zdaj vnesti v sporo~ilo«, dodal pa, da so nalo‘ili skupini zgodovinarjev, da prou~i ta
problem in da jim bodo odprli tudi dotlej zaprte arhive.47
 Zavra~anje novih spoznanj je imelo za posledico dejstvo, da je bila izjava za tedanji ~as
medla, da se ni dotikala konkretne odgovornosti in je bila pravzaprav poskus opravi~evanja
nepravnega po~etja. Prav tako niso zadovoljivo odgovorili na vpra{anje, zakaj se je dolga
leta zavla~evalo z revizijo postopkov. Vladajo~i politi~ni organizaciji, ZKS in SZDLS, sta
zavra~ali stali{~a, da so bili dahavskih procesi slovenska ina~ica stalinisti~nih procesov, s
~imer so posredno polemizirali s cenzurirano anketo iz Torkarjeve knjige. Zahteve za revi-
zijo procesov, ugotavljanje odgovornosti in »napa~no« prikazovanje povojnih jugoslovan-
skih razmer so ocenili kot »oporo kontrarevoluciji« in napad na Zvezo komunistov, kar je
bila seveda najhuj{a mo`na obto`ba nasprotnikov komunisti~nega re`ima.48
Kljub neprepri~ljivosti politi~nih izjav je javna debata o tej problematiki zapustila globo-
ko sled. Odprla je vpra{anje znanstvenega raziskovanja povojnega obdobja, vloge komuni-
stov v politi~nem razvoju Slovenije in odpiranja arhivov za povojni ~as. Tabuji niso bili ve~
tabuji, saj je o njih odprto polemizirala tudi politi~na oblast. Ko je »uradno« padla prva
tan~ica, so za~ele padati {e druge. Razprave, ki so se dotikale »belih lis« zgodovinopisja, so
bile legalizirane in vse pogosteje se je zastavljalo vpra{anje zaposlovanja mlaj{ih zgodovi-
narjev na znanstvenih ustanovah. Zbornik razprav in virov o dahavskih procesih pa je bila
kasneje prva znanstvena izdaja virov za povojni ~as iz dotlej javnosti strogo zaprtih arhivov.
Omenjene te‘ave niso bile edini primer, ko se je za~ela oblast na val kritike iz kulturnih
krogov odzivati polemi~no, ne pa prek javnih to‘ilstev in sodi{~ kot pred leti. Poleg mladin-
skega tiska, ZSMS, NSK in drugih je postajala vse bolj bole~ trn v peti tudi Komisija za
za{~ito mi{ljenja in pisanja oziroma DSP, katerega del je komisija bila. Komisija je vzela
pod drobnogled {tevilne poskuse omejevanja ~lovekovih pravic, ko pa je julija 1986 v
izjavi omenila tudi konkretna imena nosilcev odgovornih funkcij, je spro‘ila pravi vihar.
Toda ko so o tem razpravljali na seji vodstva SZDLS 15. julija, ni {lo – kot pred leti – za
monolog istomisle~ih, temve~ sta bila na sejo vabljena tudi predsednika komisije in Dru{tva,
ki v obrambi stali{~ knji‘evnikov nista ostala osamljena. Napadi politikov niso bili ostri,
niso zahtevali odgovornosti in niso klicali na pomo~ cenzure ali sodstva. Zlasti starej{i
politiki so bili {e dodatno razo~arani nad informiranjem o tej polemiki v Novi reviji, ki naj
bi po njihovem mnenju dajala javnosti ob~utek, kot da imajo prav kritiki-kulturniki, ne pa
politiki.49
Na kulturni{ki ravni je tako nastajala nova »politi~na koalicija«, ki se je vse pogosteje
skupaj podpisovala pod protestne izjave. Kot primer naj navedem le izjavo iz septembra
1986, naperjeno proti slovenskemu javnemu to`ilcu, ki je kritiziral nekatere medije zaradi
pisanja kriti~nih ~lankov na robu zakona. Pod protest zaradi tovrstnih izjav javnega to`ilca
so se podpisali predstavniki vseh v izjavah napadenih ustanov: predsednika Komisije za
za{~ito mi{ljenja in pisanja in DSP Veno Taufer in Tone Partlji~ ter uredniki Nove revije
(Niko Grafenauer in Dimitrij Rupel), Mladine (Uro{ Mahkovec) in Katedre (Samo Resnik).50
Slovenska politika v teh in {tevilnih drugih primerih ni uporabila (prikrite) cenzure, ki jo
je {e pred nekaj leti zvesto izrabljala. Ob~utek intelektualcev drugod v vzhodni Evropi, da
je Slovenija oaza v tem delu sveta, torej ni bil neutemeljen, tega pa so se zavedali tudi
47 ARS, RK SZDLS, {. 59, 13. seja P RK SZDLS, 10. 7. 1984.
48 Politi~ne izjave o procesih, v: Dachauski procesi, str. 1063–1069.
49 ARS, RK SZDLS, box 52, 56. seja P RK SZDLS, 15. 7. 1986 and 59. seja P RK SZDLS, 14. 10. 1986.
50 A DSP, Izjava o domnevnih stali{~ih slovenskega javnega to‘ilca.
214 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
slovenski intelektualci. Tone Partlji~ se je v letnem poro~ilu DSP za leto 1985 spra{eval,
zakaj v na{i dru‘bi {e vedno obstajajo tabuji in prepovedane teme (omenil je dogodke na
Rogu, Goli otok, dahavske procese, stalinizem) in zakaj ljudje vpra{anja s tem v zvezi
naslavljajo na DSP, ne pa na pristojne organe: »Ali je prav, da se obra~ajo name, kot pisa-
teljskega predsednik? V koga so izgubili zaupanje?« Zavedal se je, da je polo‘aj v Sloveniji
ugodnej{i kot v drugem ‘ari{~u kritike v Srbiji, kjer so intelektualce zapirali: »Res, v Slove-
niji je druga~e: ‘e lani smo ugotavljali, da to ni posledica ve~je popustljivosti ali nebudno-
sti, ampak posledica ve~je demokracije in zavesti.«51
Predsednik Komisije za za{~ito mi{ljenja in pisanja Veno Taufer je k temu dodal {e nekaj
konkretnih dokazov druga~nega obna{anja politike v Sloveniji. Omenil je primer, ko je
komisija protestirala proti izjavi zveznega sekretarja za notranje zadeve Dobroslava ^ulafi}a
zaradi njegovih etiketiranj kriti~ne inteligence kot sovra‘nikov dr‘ave in pozivanja orga-
nov represije, da nastopijo proti njim. Na predlog komisije je DSP sprejela protestno izjavo
proti zavajajo~im besedam zveznega ministra. »To izjavo«, je poudaril Taufer, »~eprav po-
slano tako Tanjugu kot vsem glavnim ~asopisom v Jugoslaviji, sta objavila le ljubljanski
Dnevnik in tednik Mladina.«52
 Tudi predstavniki sodne veje oblasti v Sloveniji so vse pogosteje ocenjevali, da je stvar
javnih to‘ilstev in sodi{~ prvenstveno le ugotavljanje kazenskih in gospodarsko-kazenskih
zadev, da pa ob~utljivej{a vpra{anja, povezana s svobodo tiska pravzaprav sodijo na druga
mesta. Polemiziranje prek to‘ilstev in sodi{~ o prispevkih strokovnjakov s podro~ja filozo-
fije, zgodovine, sociologije, kulture itd. naj bi bilo po njihovem mnenju neprimerno.
Raz~i{~evanje tovrstnih vpra{anj naj bi zahtevalo predvsem sodelovanje strokovnjakov s
teh podro~ij, ne pa sodne veje oblasti. Pa tudi za ocenjevanje politi~ne primernosti ~lankov
naj bi bile bolj kot sodstvo pristojne politi~ne organizacije. Demokratizacija celotne slo-
venske dru‘be je tako vplivala na sodno vejo oblasti, ki je naredilo pomemben korak naprej.
Polemiziranje med kulturni{ko opozicijo in oblastjo se je s sodi{~ vse bolj prena{alo na
javna mesta. ^eprav so se {tevilne polemike vrtele okoli kulturnih vpra{anj, so bile njihove
posledice bolj politi~ne. Odmev na roman Igorja Torkarja Umiranje na obroke je npr. prisili-
lo vladajo~o stranko v histori~no in politi~no opredeljevanje do lastnih nepravilnosti v
preteklosti (da je bilo to mla~no in ni moglo zadovoljiti kriti~nej{ih mnenj je povsem drugo
vpra{anje!). Prepiranja med pisateljsko zvezo in republi{kimi dru{tvi sploh ni bilo umetni{ko/
pisateljsko vpra{anje, temve~ je odpiralo politi~na razmi{ljanja o vlogi Slovenije v Jugosla-
viji. Protestne akcije mladinske in {tudentske organizacije za odpravo verbalnega delikta,
za toleranco do druga~nosti ipd., so bile izklju~no politi~ne akcije, pa ~eprav so bile morda
korenine povezane s prepovedjo posameznih {tevilk njihovih glasil. Polom filmskega projek-
ta Dra‘go{ke bitke je bil svojevrsten zaton financiranja politi~no spodbujenih kulturnih
veleprojektov. V {olstvu so slovenska nasprotovanja t.i. skupnim programskim jedrom
dokon~no pokopala poskuse poenotenja jugoslovanske {olske zakonodaje. Ob teh in dru-
gih akcijah, ki so jih vodili zlasti pisatelji in dru‘boslovno-humanisti~na inteligenca, se je
vse pogosteje postavljala pod vpra{aj legitimnost oblastnikov, zlasti zakonsko predpisana
privilegiranost Zveze komunistov v dru‘bi.
Inteligenca je torej odpirala vsa tista aktualna kulturna, idejna, narodna, gospodarska in
politi~na vpra{anja, ki se jih je Zveza komunistov izogibala, ker jih je {tela za na~elno re{ena.
Toda v ~asu vsesplo{ne krize, ko se je inflacija pribli‘evala trimestnemu {tevilu, ko je bila
51 A DSP, Tone Partlji~: Dru{tvo slovenskih pisateljev – od marca do marca (marca 1986).
52 A DSP, Veno Taufer: Poro~ilo »Komisije za za{~ito mi{ljenja in pisanja«, 4. 3. 1986.
215ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
zopet uvedena racionirana preskrba, ko so po Kosovu vozili voja{ki tovornjaki in tanki, ljudje
preprosto niso mogli verjeti, da je v tej dr‘avi vse v najlep{em redu. Do prestopa iz (formalno,
navidezno) kulturnopoliti~nega v ~isto politi~no polemiziranje je bil potreben le {e korak.
Leto 1987 – iz kulturne v politi~no akcijo
Razprave na kulturnem podro~ju so postajale v osemdesetih letih vse bolj politi~ne. Na
za~etku desetletja so se umetniki {e sklicevali na pravico do umetni{ke svobode, sredi
desetletja pa so se za~eli »odpovedovati« tudi tej za{~iti. Predsednik DSP Tone Partlji~ je
npr. 25. februarja 1985 za~el poro~ilo na ob~nem zboru dru{tva s slede~imi besedami: »Ne
zamerite, ~e bo uvod v enoletno poro~ilo o delu DSP nekoliko ’politi~en’, saj to zahtevajo
razmere, na{a anga`iranost in kulturnopoliti~ni trenutek, v katerem se nahajamo. Politiki
veliko govorijo o kulturi, zato smo tudi kulturniki prisiljeni govoriti o politiki.«53
Nadaljnje korake v politi~no smer je dru{tvo naredilo v ~asu Partlji~evega naslednika
Rudija [elige, ki je postal predsednik marca 1987. V osrednjem slovenskem kulturnem
domu Ivana Cankarja je dru{tvo organiziralo ve~ javnih tribun. O~itek iz politi~nih vrst na
ra~un tistih, ki v Cankarjevem domu prirejajo tribune, je tako postal ‘e kar politi~ni o~itek
na ra~un politi~nih nasprotnikov in ni imel ni~ ve~ skupnega s kulturnimi (umetni{kimi,
znanstvenimi, estetskimi ipd.) vpra{anji.54
Da se stari svet ru{i, je bilo na kulturnem podro~ju razvidno tudi v plenumu kulturnih
delavcev Osvobodilne fronte, ki naj bi bil odgovor valu kritike iz kulturnih krogov. Plenu-
mov se je udele‘evala tudi pisana dru{~ina politikov, sodelujo~i pa so spoznali, da morajo v
svoje vrste pritegniti tudi mlaj{e generacije ustvarjalcev. Na 14. plenumu, ki je bil od 5. do
7. novembra 1986 na Bledu, so besedo dobili tudi umetniki in znanstveniki, ki so imeli na
vlogo kulture in na bli‘njo slovensko preteklost precej druga~ne poglede kot starej{i poli-
tiki in kulturniki iz partizanskih vrst (npr. Veljko Rus, Tine Hribar, Dimitrij Rupel, Ja{a
Zlobec itd.). Na ra~un »mlaj{ih« referentov (le nekaj jih je imelo manj kot {tirideset let!) so
ostareli voditelji nekaterih politi~nih organizacij izrekli {tevilne kritike: da ne razumejo
bli‘nje preteklosti in trpljenja pod okupatorji, heroizma partizanstva, da so kritike pobojev
domobrancev pravzaprav le zahteve po »spravi z izdajalci«, da ne vidijo velikih dose‘kov
dru‘benega razvoja po socialisti~ni revoluciji ipd. Ve~ina kritiziranih avtorjev je bila sode-
lavcev Nove revije. Bor~evska organizacija je menila, da kulturni plenum ne opravlja tiste
funkcije, zaradi katerega so ga obnovili in da so temu krivi »mlaj{i«. Lidija [entjurc je
omenila, da bi morala SZDLS vsekakor bolj poskrbeti za organizacijo in ustrezno usmer-
jenost razpravljanja: »To je za mene bila tribuna Cankarjevega doma, odprta tribuna, kjer
je lahko vsak govoril, kar je hotel, ne pa kulturni plenum Osvobodilne fronte.« Po mnenju
Zveze borcev bi morali dolo~iti kriterije, kdo je lahko ~lan kulturnega plenuma OF. Tak{nim
stali{~em se niso uprli le kritizirani, temve~ ve~ina kulturnih delavcev v vodstvu politi~nih
organizacij, saj so posamezne predloge razumeli kot poziv k cenzuriranju druga~e misle~ih.
Ob tem so poudarili, da ne morejo govoriti o pomlajevanju plenuma z nekaj malce manj
osivelimi kulturniki in da bi pravo pomladitev dosegli, ~e bi imeli mo‘nost spregovoriti {e
nekaj desetletij mlaj{i ustvarjalci »druge« kulturne scene.55
53 A DSP, Dru{tvo slovenskih pisateljev od februarja 1984 do februarja 1985.
54 Nekateri [eligovi kulturnopoliti~ni nastopi in izjave v svojstvu predsednika DSP so objavljeni v: Rudi
[eligo: Prehajanja : izjave, protesti in nagovori. Ljubljana : Park, 1991.
55 ARS, RK SZDLS, {. 1, 65. seja P RK SZDLS, 13. 1. 1987.
216 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
Januarja 1987 vodena razprava vodstva SZDLS o 14. plenumu kulturnih delavcev je
prinesla poraz tiste kulturnopoliti~ne usmeritve, za katero se je svet pred desetletji ustavil,
ki je gradila na zveli~avnosti revolucije in narodnoosvobodilnega boja in ki se je z begom
v preteklost in ideolo{ke obrazce izmikala {tevilnim aktualnim in pere~im dru‘benim
vpra{anjem. Tak koncept ni ve~ na{el podpore niti v vladajo~ih politi~nih strukturah.
Dokon~no so se kulturniki zna{li sredi politi~nega dogajanja ob razpravah o ustavnih
spremembah, ki so zahtevale opredeljevanje posameznih republik do bodo~ega ustroja zvezne
dr‘ave. ZKS na to ni bila najbolje pripravljena, kar so pokazali tudi dogodki, povezani z
oblikovanjem novega slovenskega nacionalnega programa znotraj vladajo~e stranke. V njej
so bili resda ljudje, ki so zatrjevali, da politi~na situacija zahteva vnovi~no definiranje
slovenskih nacionalnih ciljev, toda bili so osamljeni in uti{ani. France Klop~i~ je ‘e ob
koncu leta 1983 sestavil koncept z naslovom Slovenski nacionalni program med graditvijo
socializma in ga poslal predsedniku ZKS Andreju Marincu, ki pa ga je pospravil v predal in
{ele na Klop~i~eve zahteve sklical posvetovanje o tem znotraj zaprtega kroga strokovnjakov.
Klop~i~ je kot komunist program utemeljeval na socialisti~nem dru‘benem sistemu, a zno-
traj tega vnovi~no zahteval vrnitev nekaterih pravic, ki jih je imela federacija, na republi{ko
raven. Zahteval je samostojne slovenske voja{ke enote znotraj JNA, vpeljavo ekonomskih
meril v gospodarstvu (kar bi omejilo pla~evanje v sklad za nerazvite in bi Slovenija samo-
stojneje razpolagala z denarjem) in nov dogovor narodov v Jugoslaviji o bodo~i dr‘avi, pri
~emer ne bi smeli vnaprej izklju~iti niti konfederacije niti druga~nih re{itev v duhu svobod-
ne samoodlo~be narodov.56
Pogovori o Klop~i~evem konceptu med o‘jo skupino komunistov so pokazali, da ZKS
ni bila pripravljena narediti koraka v smeri novega definiranja politi~nih ciljev Slovencev
in Slovenije. Vodstvo ZKS je avtorju priporo~ilo, naj teksta ne objavi, ker bi to lahko
povzro~ilo neza‘elene odmeve. Koncept je romal v predale in bil prvi~ objavljen {ele leta
1987, ‘e po izidu 57. {tevilke Nove revije in zato ni naletel na odmeve. Tudi v tem primeru
je nesposobnost vodstva ZKS, da bi se soo~ilo z realnostjo trenutka, pu{~ala na {iroko
odprta vrata za iskanje poti iz politi~ne krize. Ker se je vladajo~a stranka vse bolj izmikala
iskanju aktualnih odgovorov, se je intelektualna pozicija z iskanjem odgovorov na ‘go~a
politi~na vpra{anja vse bolj uveljavljala tudi kot politi~ni subjekt.
Leta 1986 je jugoslovansko zvezno vodstvo ponudilo nove ustavne spremembe, ki so
bile pisane po volji centralisti~nih sil v Beogradu. Istega leta je Srpska akademija nauka i
umetnosti (SANU) izdelala Memorandum, v katerem je kot krivce za jugoslovansko krizo
ocenila ustavo iz leta 1974 in njen (kon)federalisti~ni princip, katerega najve~ja ‘rtev naj bi
bili Srbi. Oboje, zahteve zvezne vlade po centralizaciji in o‘ivljenje velikosrbske ideolo-
gije in srbske mitologije, je bil dovolj mo~an povod za vnovi~no definiranje slovenskih
nacionalnih ciljev.
Zunanji pritisk je vsaj za~asno omilil nasprotja med slovenskim politi~nim vrhom in
»opozicijo«. Ker pa je slovenska uradna politika po mnenju kulturnikov reagirala na pri-
tiske iz Beograda premalo odlo~no, preve~ bojazljivo, so sami prevzeli pobudo pri defini-
ranju politi~ne volje Slovencev. Mo~ opozicije je lahko tako hitro nara{~ala tudi zaradi
dejstva, da je pri{lo leta 1986 do zamenjave v vodstvu ZKS, liberalnej{a politika novega
predsednika Milana Ku~ana pa je morala kljub temu {e ra~unati na mo~ starej{ih
komunisti~nih vodij.
56 Bo‘o Repe: Oris obravnave nacionalne problematike in nacionalnih programov v Sloveniji od konca
druge svetovne vojne do za~etka osemdesetih let. Borec, XLIV, 1992, {t. 3,4,5, str. 286–298. V nadaljevanju
so objavljeni pogovori o Klop~i~evem tekstu v letih 1984 in 1985 in Klop~i~ev program (str. 299–380).
217ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
Jeseni 1986 so se sodelavci Nove revije na nov politi~ni polo‘aj odzvali s pisanjem
~lankov, ki so jih naslovili »Prispevki za slovenski nacionalni program«. Kot je ocenilo
uredni{tvo Nove revije, naj bi {lo za »prispevke za program, ki ga {e ni, in katerega formu-
lacija odlo~no presega kompetence revije ali njenih sodelavcev«.57
Februarja 1987 so prispevke izdali v 57. {tevilki Nove revije. Avtorji 16 ~lankov so bili
pisatelji, profesorji ljubljanske univerze, pravniki, filozofi, sociologi, dotikali pa so se
vpra{anj slovenske dr‘avnosti v federativni Jugoslaviji, pravice do odcepitve od skupne
dr‘ave, zapostavljenosti Slovenije v voja{kih zadevah, privilegijev komunistov v dru‘bi.
Zapisane so bile zahteve za samostojnost Slovenije s sklicevanjem na pravico do samoodlo~be
s pravico do odcepitve, zahteve po odvzemu privilegijev in monopolov Zvezi komunistov,
po depolitizaciji {tevilnih segmentov dru‘benega ‘ivljenja itd.58 Prispevki za slovenski
nacionalni program so dvignili politi~ni vihar v Jugoslaviji. Avtorji so pravzaprav posegli v
monopol Zveze komunistov in njihove ideologije, ki naj bi bila edina sposobna formulirati
nacionalne, politi~ne, kulturne in druge zahteve narodov v Jugoslaviji. Kar naenkrat pa so
se za~eli s temi vpra{anji javno ubadati tudi drugi. Memorandumu SANU je tako sledil drugi
program, tokrat slovenski, ki je pri{el navzkri‘ tako z zveznimi jugoslovanskimi kot s srb-
skimi interesi.
Politi~ne zahteve, zapisane v 57. {tevilki Nove revije, so bile tar~a {tevilnih kritik po
vsej Jugoslaviji. Oblasti so uporabile klasi~en mehanizem – vodstva in terenski odbori
politi~nih organizacij so po{iljali protestne resolucije o »nesprejemljivih tezah« Nove re-
vije, pa ~eprav velika ve~ina tistih, ki so protestirali, Nove revije sploh ni imela v rokah ali
jo brala. Uradni odzivi iz Beograda so bili enoglasno odklonilni, odzivi v Ljubljani pa so
bili deljeni, saj so mediji objavili tudi ugodne komentarje 57. {tevilke Nove revije. Proti
zahtevam Nove revije sta se opredelili ZKS in SZDLS.59 Odmevi in polemike so presegle
jugoslovansko raven, saj so postali na politi~ne zahteve, ki bi, ~e bi se uresni~ili, prinesle
velike pretrese v tem delu sveta, pozorni tudi zahodnoevropski mediji. Londonski BBC je
npr. poudaril isto, kar so slovenskemu vodstvu vseskozi o~itali v Beogradu, da nudi zaslom-
bo opoziciji in da postajata ZKS in intelektualna opozicija vse ve~ji zaveznici proti Beo-
gradu.60
Kljub viharju slovenski sodni organi niso spro‘ili kazenskega pregona. Ovadbo, ki je
pisce prispevkov v Novi reviji bremenila sovra‘nega in protirevolucionarnega delovanja,
protidr‘avnega zdru‘evanja in sovra‘ne propagande, je vlo‘ila Zveza borcev iz glavnega
mesta Hrva{ke Zagreba, toda slovenski javni to‘ilec jo je zavrnil, ker naj v 57. {tevilki Nove
revije ne bi bilo tega, kar ji ta o~ita. Da je slovensko javno to‘ilstvo zavrglo ovadbo, je bil
v drugih delih Jugoslavije {e dodaten vzrok za {e bolj ostre napade na Slovenijo. Pobudo je
sku{al prevzeti kar zvezni javni to‘ilec in sam prevzeti postopek. Toda slovenski pravniki
so mu junija 1987 dokazovali, da bi bilo to protiustavno, saj je bilo to v pristojnosti repub-
like in ne zveze.61
57. {tevilka Nove revije kljub aferi in pisanjem obto‘nic ni bila prepovedana. Zaradi
»brezpla~ne reklame« in nizke naklade jo je bilo zelo te‘ko kupiti, tako da se jo je kmalu
oprijel sloves najve~krat fotokopirane slovenske publikacije. Edini »dose‘ek« gonje proti
Novi reviji je bila zamenjava urednikov. Toda to ni vplivalo na usmeritev revije, saj se krog
57 Nova revija, VI, 1987, {t. 57, str. 2.
58 Nova revija, VI, 1987, {t. 57.
59 ARS, RK SZDLS, {. 1, 68. seja P RK SZDLS, 27. 2. 1987.
60 Ve~ o odmevih glej: Ampak, Priloga Nove revije, XIII, {t. 141–142.
61 Horvat, Zaplembe in prepovedi tiska v Sloveniji 1945–1990.
218 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
njenih sodelavcev ni spremenil. Ostal pa je politi~ni program opozicije, ki ga je – tudi zaradi
gonje v medijih – spoznal velik del Slovencev in se precej{en del zanj tudi ogrel. Da je pri
tem ‘e {lo za povsem politi~no akcijo, je v svojem stali{~u neposredno omenilo tudi vod-
stvo ZKS, ki je dejalo, da se »na ’prispevke’ odziva s politi~nim jezikom in s politi~nim
stali{~em – ne glede na navidezno visoko strokovno argumentacijo nekaterih avtorjev teh
’prispevkov’.« V nadaljevanju pa je vodstvo slovenskih komunistov dodalo: »Bo pa ZKS s
svojo aktivnostjo in skupaj z vsemi socialisti~nimi silami storila vse, da se stali{~a nekaterih
piscev ’prispevkov za slovenski nacionalni program’ in druga podobna stali{~a, ki niso
skladna s programskimi na~eli SZDL, ne bodo uveljavila v dru‘beni praksi.«62
Toda nasprotovanje opoziciji se od zamenjave v vrhu ZKS na kongresu leta 1986 ni ve~
vra~alo v nekdanje tirnice. Sodstvo ni bilo ve~ in{trument obra~unavanja z nasprotniki, kar
je bilo jasno razvidno tudi iz poro~ila slovenskega javnega to‘ilca za leto 1987: »Omenjeno
oceno potrjujejo {tevilni sestavki v mladinskem, verskem in ostalem tisku, zlasti Mladini,
Katedri, Tribuni, Novi reviji, Dru‘ini itd. Pomenijo odpiranje vpra{anj v zvezi z ustavnimi
spremembami, vlogo federacije, praznovanje Dneva mladosti oziroma {tefeto, problem
ogro‘enosti naroda, civilno dru‘bo, alternativnimi gibanji, verbalnimi delikti, polo‘ajem
JLA (Jugoslovanske ljudske armade) in civilnim slu‘enjem voja{kega roka, praznovanjem
Bo‘i~a itd. Tak{en spekter odprtih vpra{anj je narekoval, da javna to‘ilstva vendarle sprej-
mejo neke kriterije za prepoved tiskanih stvari, saj so predpisi na podro~ju tiska nedore~eni
in raztegljivi, da dopu{~ajo izredno {iroko ukrepanje, ki najbr‘ niti iz strokovnega niti iz
politi~nega vidika ne bi bilo smotrno.«63
Tudi v naslednjih letih so bile zaplenjene posamezne {tevilke revij, toda tega ne gre
pripisati zaostrovanju stali{~ sodstva. Opozicijska glasila so bila v kritikah politi~nega
sistema vse bolj neposredna, vse ostrej{a. Odpiranje tabujev iz za~etkov osemdesetih let, pri
katerih so bili kot krivici za napake omenjeni ‘e pokojni politiki, ni bilo ve~ aktualno. Ost
kritike je bila v drugi polovici osemdesetih let ‘e usmerjena proti nosilcem visokih oblast-
nih, politi~nih in voja{kih funkcij, torej proti ‘ive~im politikom, ki so bili dolgo na oblasti
in niso bili navajeni v medijih prebirati kritik na lasten ra~un. V provokativnosti je prednja~ila
Mladina. Vsaki zaplembi ali prepovedi objave naslovnice ali posameznega ~lanka je sledil
le {e nadaljnji porast naklade.
ZSMS – Mladina je bila njeno glasilo – tako ni bila ve~ organizacija, ki bi slepo sledila
komunisti~nim oblastnikom. S predlogi o skraj{anju in civilnem slu‘enju voja{kega roka, z
akcijami za ukinitev verbalnega delikta in s kritiko vodilnih v dru‘bi se je vse bolj obliko-
vala v samostojno politi~no organizacijo. Leta 1987 je po na~elu rotacije ZSMS vnovi~
pri{la na vrsto, da organizira Dan mladosti, praznik mladih ob dnevu Titovega rojstva 25. maja.
Ob tej jugoslovanski razli~ici ~a{~enja kulta osebnosti so mladi vseh republik mesec dni
pred zaklju~no slovesnostjo v Beogradu nosili po Jugoslaviji Titovo {tafeto in tako kazali
zvestobo revolucionarnim na~elom in socialisti~ni Jugoslaviji. Obred Dneva mladosti je bil
po mnenju slovenskih mladincev ‘e pre‘ivet, toda slovenski predlogi za ukinitev ali pre-
oblikovanje praznovanja mladosti so bili pri zvezni mladinski konferenci v Beogradu pre-
glasovani.
Leta 1987, ko je program pripravljala ZSMS, je propagandno upodobitev zaupala skupi-
ni Novi kolektivizem; njihovi plakati so bili ‘e ve~krat tar~a politi~nih pomislekov in
kritik, pozornost pa so zbujale tudi naslovnice Mladine, ki jih je naredil Novi kolektivizem.
62 Navedeno po: Ampak, Priloga Nove revije, XIII, {t. 141–142, str. 44–45.
63 Horvat, Zaplembe in prepovedi tiska v Sloveniji 1945–1990.
219ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
Ta je v plakatu za Dan mladosti zdru‘il nacisti~ne in komunisti~ne simbole in s tem namigo-
val na sorodnost totalitarnih na~el oblasti. Osnova plakata je bil nacisti~na ilustracija Tretji
reich, na katerem so nacisti~ne simbole zamenjali z jugoslovanskimi. Da bi {e stopnjevali
absurdnost tovrstnega ~a{~enja kulta osebnosti, so si zamislili veliko in zelo te‘ko {tafetno
palico, ki je ne bi bilo mo~ nositi z eno roko. Ko so v Beogradu odkrili, da je sicer ‘e sprejeti
plakat le predelava nacisti~ne predloge, se je marca 1987 vnovi~ spro‘il val ogor~enja po
Jugoslaviji. Toda vodstvo ZSMS je presodilo, da je plakat izrazito antifa{isti~en in
antitotalitaristi~en, zaradi pritiskov pa so ga le umaknili iz uporabe uradnega plakata dneva
mladosti. Afera se je ~asovno pokrivala z afero ob 57. {tevilki Nove revije, slovensko sod-
stvo pa je v obeh primerih reagiralo enako. Tudi ovadbo proti avtorjem plakata Novega
kolektivizma je to‘ilstvo zavrglo, saj naj ne bi {lo za ‘alitev dr‘ave, ampak za umetni{ko
izra‘anje, ki si ga je mo~ razli~no razlagati.64
Afere in »popustljivost« slovenske oblasti so utrjevale prepri~anje, da se Slovenija pre-
cej razlikuje od ostale dr`ave. Da je intelektualna opozicija razmi{ljala tudi o realizaciji
programa, je pokazala `e mesec dni po izidu 57. {tevilke Nove revije. DSP je 16. marca 1987
sklicalo v Cankarjevem domu javno tribuno o ustavnih spremembah. Njena pomembna
novost je bila, da so se o `go~ih politi~nih dilemah na tribuni, ki jo je sklicala »opozicija«,
strokovno in brez politi~nih diskvalifikacij pogovarjali nekateri vodstveni ~lani ZKS (npr.
Ciril Ribi~i~ in Miran Potr~) in predstavniki opozicije, ~lani DSP, sodelavci 57. {tevilke
Nove revije in pravniki.65
Opozicija se je tako aktivno vklju~ila na politi~no sceno in to v najbolj ‘go~a ustavna
vpra{anja razmerij med jugoslovansko federacijo in slovensko republiko. Junija 1987, ob
izidu bro{ure z javne tribune, je bila ustanovljena ustavna komisija DSP. Oktobra 1987, ko
je bila ve~ina zahtev slovenske politike v zvezni skup{~ini v Beogradu kot po obi~aju
preglasovana, je upravni odbor DSP sklenil, naj se predsednik Rudi [eligo »s pismom obrne
na ustavno komisijo pri DSP in predlaga, da za~ne s pisanjem nove ustave.«66 To delo sta
nato opravili ustavna komisija DSP in skupina za ustavni razvoj Slovenskega sociolo{kega
dru{tva, ki sta na drugi javni tribuni DSP 25. aprila 1988 predstavili Gradivo za slovensko
ustavo.
Ko je o vsej tej dejavnosti na letnem ob~nem zboru DSP poro~al predsednik Rudi [eligo,
ni ve~ tako kot njegovi predhodniki uporabljal na pol opravi~ljivih tonov, zakaj kot predsed-
nik kulturnega dru{tva govori o povsem politi~nih vpra{anjih. Politi~no delovanje je bilo
‘e sestavni oziroma ‘e kar temeljni del letnega poro~ila o delu dru{tva, ki so mu na koncu na
kratko sledile {e kulturne naloge.67
»Opozicija« (zapisana v navednicah zato, ker je za prej{nji ~as nikakor ne moremo
ena~iti s tistim, kar pod pojmom opozicije obi~ajno razumemo v politi~nem pluralizmu) je
tako ~edalje bolj postajala prava opozicija. Njeno delovanje je leta 1987 iz kulturno-
politi~nega (pri ~emer je bila kultura pogosto le krinka za oblikovanje politi~nih zahtev)
stopilo v povsem politi~no obdobje, ki so ga v kasnej{ih letih zaznamovali boj za demokra-
cijo, strankarski pluralizem in v odnosu do Jugoslavije boj za samostojnost Slovenije.
Politi~ni program, zapisan v 57. {tevilki Nove revije, je tako `e v letu objave za~el svojo pot
od vizije do zametkov bodo~e ustave.
64 Neue Slowenische Kunst, Zagreb 1991, str. 271–277.
65 O ustavnih spremembah. Javna tribuna Dru{tva slovenskih pisateljev. Ljubljana: Dru{tvo slovenskih
pisateljev, 1987.
66 A DSP, Zapisnik seje Upravnega odbora DSP, 27. 10. 1987.
67 Glej npr.: Letno poro~ilo o delovanju Dru{tva slovenskih pisateljev, v: [eligo, Prehajanja, str. 24–30.
220 A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987
 Z u s a m m e n f a s s u n g
Die slowenischen kulturpolitischen Differenzen im Spannungsfeld zwischen dem kulturellen
Schaffen und der politischen Aktion 1980–1987
Ale{ Gabri~
Gegen die kritische Haltung der Intellektuellen kämpfte das kommunistische Regime nach 1945 mit
verschiedenen, auch repressiven Methoden. Durch die Sanktionierung des sog. Verbaldelikts, durch das
Verbot, fremde Literatur und Bücher nach Jugoslawien einzuführen u.ä.m., verhinderten die Machthaber
die Berichterstattung über ihnen unliebsame Ereignisse und Behandlung von Tabu-Themen (z.B. die
Privilegien des Bundes der Kommunisten, die außergerichtliche Hinrichtung von Kollaborateuren und
Zivilisten im Jahre 1945, nach stalinistischem Vorbild angestrengte Gerichtsprozesse, das größte jugo-
slawische Konzentrationslager auf der Insel Goli otok usw.). Die Staatsmacht mißbilligte neue kulturelle
Tendenzen, vor allem die Jugendsubkultur seit den sechziger Jahren (Rock, Punk). »Abartigen« Kultur-
tendenzen stellte der Bund der Kommunisten Sloweniens sein Konzept und seine Prinzipien entgegen, die
der Vergangenheit angehörten. Die Kluft zwischen der von der Macht verkündeten Kulturpolitik und der
kulturellen Wirklichkeit wurde immer größer, dennoch beharrten die Kommunisten hartnäckig auf der
politischen Bewertung von Kunst. An der Wende zu den achtziger Jahren existierten nebeneinander oder
sogar gegeneinander zwei Kulturszenen.
Das nicht am Geschmack der führenden Politiker orientierte kulturelle Schaffen, erhielt einen neuen
Schub nach dem Tod der großen Staatsmänner Edvard Kardelj und Josip Broz Tito. Nach zweijähriger
Wartezeit auf die Lizenz begann im Mai 1982 die Zeitschrift Nova revija zu erscheinen, deren Mitarbeiter
totgeschwiegene Themen aufrollten und Beiträge veröffentlichten, die damals in anderen Zeitschriften
nicht zu lesen waren. Zu den bedeutendsten Kritikern der gesellschaftlichen Verhältnisse zählten Literaten,
die in ihren neuen Büchern über die dunkelsten Kapitel des kommunistischen Regimes schrieben. Der
slowenische Schriftstellerverband (Dru{tvo slovenskih pisateljev) legte öffentlich ein breites politisches
Engagement an den Tag, das sich auf die nationale Frage, auf die Gleichberechtigung der Sprachen im
Staat und auf die künstlerische Freiheit bezog. Eine zunehmend dezidierte gesellschaftskritische Haltung
war auch in der Musikszene bei Rock- und Punkgruppen zu spüren.
Die Reaktionen der jugoslawischen kommunistischen Führer auf die kritische Welle waren verschie-
den. In Kroatien gab es keine kritische Welle in der Kultur, in Serbien wurden Intellektuelle noch immer
gerichtlich verfolgt und verhaftet. Im Gegensatz dazu wurde die slowenische Politik immer toleranter.
Trotz scheinbarer Idylle waren kulturpolitische Affären in Slowenien keine Seltenheit. Doch in Slowenien
war es um die Mitte der achtziger Jahre in der Gerichtspraxis durchaus üblich, daß sich Verfasser verbo-
tener Artikel nicht vor Gericht verantworten mußten und daß Anzeigen gegen die eine oder andere
Zeitschrift niedergeschlagen wurden.
Die Polemik zwischen der kulturellen Opposition und der Macht übertrug sich aus den Gerichten
zunehmend in die Öffentlichkeit. Obwohl sich die Polemik an kulturellen Fragen entzündete, konnten ihre
Konsequenzen ausgesprochen politisch sein. Das Echo auf den Roman von Igor Torkar Umiranje na
obroke (Sterben auf Raten) zwang z.B. die regierende Partei zur historischen und politischen Stellungnah-
me zu den eigenen Fehlern der Vergangenheit.  Protestaktionen der Jugend- und Studentenorganisation
mit der Forderung nach Abschaffung des Verbaldelikts, nach Toleranz usw. waren echte politische Aktio-
nen, obwohl sie wohl durch das Verbot der einzelnen Nummern ihrer Sprachrohre ausgelöst wurden. Das
Debakel um das Filmprojekt über die Partisanenschlacht bei Dra`go{e (Dra`go{ka bitka) bedeutete das
Ende der Finanzierung von politisch geförderten kulturellen Megaprojekten. Bei diesen und anderen
Aktionen, die vor allem von den Schriftstellern und den Intellektuellen, in erster Linie von den Geistes-
und Gesellschaftswissenschaftlern, ausgetragen wurden, tauchte immer häufiger die Frage nach der
Legitimität der Machthaber auf, vor allem aber die Frage nach der gesetzlich sanktionierten priviligierten
Stellung des Bundes der Kommunisten.
Endgültig fanden sich die Kulturschaffenden inmitten des politischen Geschehens anläßlich der De-
batte über die Verfassungsnovellen zusammen. Versuche zur Zentralisierung und Wiederbelebung der
großserbischen Ideologie nach 1986 waren Anlaß zur erneuten Standortbestimmung für die slowenischen
221ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)
nationalen Ziele. Da die slowenische offizielle Politik nach Meinung der Kulturschaffenden nicht ent-
schieden genug auf den Druck aus Belgrad reagierte, ergriffen sie selbst die Initiative bei der Formulie-
rung des politischen Willens der Slowenen. Im Februar 1987 veröffentlichten  Schriftsteller und Intellek-
tuelle in der 57. Nummer der Nova revija »Beiträge zum slowenischen Nationalprogramm«. Der Stand-
punkt der Verfasser der Beiträge zur Frage der slowenischen Eigenstaatlichkeit im Rahmen des föderati-
ven Jugoslawiens, das Recht Sloweniens auf Loslösung vom gemeinsamen Staat, die untergeordnete
Rolle Sloweniens in militärischen Angelegenheiten, die priviligierte Stellung der Kommunisten in der
Gesellschaft usw. wirbelten viel politischen Staub in Jugoslawien auf.
Immer selbständiger in seinem Verhältnis zum Bund der Kommunisten Sloweniens trat der Bund der
sozialistischen Jugend Sloweniens (Zveza socialisti~ne mladine Slovenije) auf, sein Sprachrohr Mladina
(Jugend) wurde führend in der politischen Provokation. Zur gleichen Zeit wie die Affäre um  die 57.
Nummer der Nova revija gab die Mladina Anlaß zu einem weiteren Skandal. Als offizielles Plakat für den
»Tag der Jugend« (Geburtstag von Josip Broz Tito), der jugoslawischen Variante des Persönlichkeitskults,
wählte sie ein fünfzig Jahre altes Plakat, und ersetzte die nationalsozialistischen Symbole durch kommu-
nistische, um auf die Verwandtschaft totalitärer Regime anzuspielen. Doch die slowenischen Justizbehör-
den reagierten in beiden Fällen auf die gleiche Weise: sie schlugen die Anzeigen gegen die Verfasser der
Artikel in der Nova revija und gegen die Autoren des Plakats nieder.
Nach der Herausgabe der 57. Nummer der Nova revija veranstaltete der Schriftstellerverband im
März 1987 einen öffentlichen Runden Tisch über die Verfassungsnovellen. Etwas ganz Neues war, daß
bei diesem Treffen führende Mitglieder des Bundes der Kommunisten und Intellektuelle sachorientiert
und ohne politische Diffamierungen miteinander diskutierten. Die intellektuelle »Opposition« wurde
immer aktiver auf der politischen Szene und nahm zunehmend die Züge einer echten Opposition an. Sie
trat in eine durchaus politische Phase ein, indem sie ihre Ideen nicht mehr durch kulturelle Problematik
»verhüllte«.