Hochlbbl. k. k. Hofbibliothek, "Wien St. 3S. VuGorici^7. junija 1877 Tedaj im „Soc"a" izbaja vsak detvrtek ia velja s po§to prejemana ali v Gorici na dom poliljana: Vse ieto.....f. 4.50 Pol leta ...... 2.30 Cctvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanUih in prav tako pri ,.po-slanicah" se plaeuje za uavaduo tristop-»o vrsto; 8 kr. ie se^tiska 1 krat 7 „ « „ », 2 „ « » „ » „ 3 „ Zave^e <5rke po prostoru. Posamezne gtevilke se |<$i 10 soldov v Gorici v tobakarnicl^go-sposki ulici blizo „treh kiW*, — v Trstn v tobakarnici „Via della ca- serma 60". Narocnina in dopisi naj se blago-voljno poiiljajo pod naslovom: Viktor Dolencc v Gorici. — Rokopisi se ue vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujojo. —. Delalcera in drugim nepre-moznira se narocnina znifca, akose ogla-se pri urednistvu. (jlastlo slovenskega politiftiega diustva goriSkega za brand* iiarodnih pravie. Vojna za osvobojenje Jugoslovanov. | Evropsko boj Kit. Iz vomega polja nij tlo danes s.e uobeuib poscb-nib novit\ Kusi in z njiini IUaimiiici priprnvljajo se po casu pa previdno na bliznji prebod cez Douavo. Ysa rumunska vojska so ob t'asu nabaja v Mali Yala-hiji prepustivsi vse svoje pozidje v Yeliki Valaliiji ne- i brojnimdoslim ruskimMam. Bombardiranje obDonavi ' ponavlja se tu pa turn vsak tlan. Siccr pravijo turska porodla, da so Turd ruskim baterijam pri Hirsovi innogo skode napravile, vendar ne smemo vorjeti to-liko takim turskim luzeni, katrrih cdini namen je po-tolaziti razburjeiKtet sfambiiMiib zoft in druge cari-j^vajskt; tui>ke kili dobro naincrji'uib strolov nastal pozar, koji se je ]io nekatcrib poro(5ilili liitro pogasil. doiiim w pa javlja stari dunajski .rresse", da jevecidcl Vidina pogorel. Sprbi zbirajo svojo vojsko in vse ka/u, da so iudi udtdozijo boja. Turci tudi ne zaupajo voliko Scr-bom in posial je vslod tega turski poveljnik v Yidiim, Osaian pas a, 3000 vojakov v Adlie blizo scrbskc timoske mcjc in nckoliko batalijonov na izliv Timoka pri Kladovcm. katerega utvjujejo Scrbi Cez vse silt.'. Kavno tako je doslo nekoliko turske vojsko v znani niski ostrojj, kateri se kakor tudi Babina glava S.c bolj utrjuje. Govorilo se je liimi.tfo, da no prestopijo Kusi iz ozira na dogovore z A\>trijo reke Alutc; o takib do-govorih ne ve aPresse** nicesa in tudi o turn ne, da fcJUl------Li---------JX11UX* LISTEK LJUDMILA Poezija, zloiil Franjo Zakrajski. (Kadalje.) Tak poteka v hrupu dan za dnevom5 Teden ide mimo tedna; Zrnirom raste nmozica junakov. §e pomoCi nadeja Valjhun se, Predno treSdi v gnjezdo inovercev. SK dohajajo, i sada Cujtel Dol ob Dravi in ob Savi innoStvo Zbira se po 6rnih Iesih ? noci, Kedar tihi mesec sije; skrite Tarn bogove kliCet jim Irtvuje, Ter s togobo sc unema v boj, Aj, kak polno je ozracje uoCno Lunine svecave! Tak oro^je Jasno teh razbudenih krdel Polno bistra svita biva v njej. Polni tud so lesi brhkih mo2; Po lisicje prot Aguntu ti-le zro, Pa §um6 i pla§e jastrobe I pokojne druge ptice v gozdu. — „V grlo ti Morana, kruti yrag! Predno sekel nam logove bo§, I sramotil boS nw srefee bogel8»* no sine Kusija preslopiti v Kiubijo, Take in enake vesti so bile torej h zelje. turkoiilskib in madjarskib Hstov. Wrjetno je vsled lepra, ,ia ute«nt«jo Kusi pri luru-Sovennu prestnpiii na Surbsko in zdntfeni s Serbi proilirati proti Nisu in Zoliji v liiilgai'iJQ za berbtoni lurske podonavske vojske in pretrga'ti nje zvezo z Adrianiipelom in C'ariRradoni. Jilizo Ibajle v Mannskcj strugi so atari! Rusi zopet jedno tursko. baj<; najve^o, oklepno ladijo na Douavi. Dva brabra ruska Oaslnika priblii^ala sta se v temni noc-i v majbeni ladjici tui-bkeinu povoduemu vc-likanu in polozila sta piav srcnio pod-uj takozvan torpedo, kateri se je vuel in tursko ladijo ra/.uesel stoprav, ko sta bila dcr/ua vojaka uzevva'rni daljavi. Na ladiji je bilo baje 2."i() turskili vojakov. Iz e e r u o k o r s k e \* a b u j i s ii a doslo nam je nekoliko vaziiih noviu. I'^e nckoliko dnij premi-kali so se Turei v Albaniji in jo potem maimili (da Spuz pioti Alartinifi'in, Iyer so j<» vuel prav bud boj, v katcrciu so iz,uubili Turd, kolikor je do sedaj znano, .'i00 «lav, J'orofu se tudi, da b«- bijejo Uerno^ord s Turci v Du/kej soteski, kumor s«> je podal sam knez Nikola iz Albanije z nekoliko pomoiii.' Sulejman paSa su naiurec pomika s li 1.000 nio^iui proti ' NikSiC«m, katerim ziveza ponianjkuje; na noo koujilt boce Sulejman NiksiOanoni brane pripelj.vti; all tie nm to tako labko posre^'i, je tezko vpraSanje, kajti Oernogorcev mora vundar biti uad 15.000 roe* okoli Duike soteske. Azijatsko bojisee. Kakor smo uze zadnjic javili, vzeli so Kusi Tur-kom trdnjavo Ardalian in s tern pretergali zvezo Iia-Uiina z glavno tursko vojsko nad trdnjavo Erccrum pod poveljstvom Mnktar paSe. Pustivsi nekoliko po-sadke v Ardahanu marsii-ali so Kusi nemudoma naprcj proti Karsii in Ercerum-u in dospele so njih pred-straze do Olti, moj tem, ko je vojni oddelek iz Baja-zida brez turskega upora prodrl eez Toprakale do Yana. Tretja kolona prodira pa v sredi prvih dveb iz Karsa proti Ercermn-u. Ysled tega koncentriCnega po-mikanja Kusov je bil Muktar uze prisiljen s svojo IIO.OOO moz inociio vojsko popustiti svoje pozidje v gorskih soteskab in umakniti se proti Ercerumu. V prav kratkem casu utegne priti do odlocilncga boja blizo I^reerum-a, od katerega bodcodvisua tudi osoda Yolk priletcn dere v les, §e Cvrst, Pa poiira z oCima vragove, Do katerih ie ne more; crno Krutost sope, ter pretaka sline. D r o h, nadsvefonik, se peha v krog, Pa uliglje srea jim se ^arniui okom. Da-si serolas, redi junagtvo Y inoikem niozgu, ino srd njegov, Ta mu v prsih je ko Crn vihar Na razritem morji: ftBratje i junad hrabri t — Dnevi Stare svobode so Steti nam. Sovrag, Krvni vrag, ptujinec (Ha Perun, Strel pusice, na-nj izsuj v pogabo 1) Po de^eli Sirnej grozno krutost %g sejati je zacel. Da, ptujo vero Ino sulnjost nam vsiluje. Bratje I Solnee neodvislosti mrafii se. Srd i maSfievanje! Crt nad vraga 1 Dal nam v dvoizbor je lilapfcevanje, Zgubo nasih bogov, ali smrt. Cujte, kak orozje nejevoljo I nestrpnost ze ro^lja ob ladji V nemej nofii! Ha, bogovi se !Ze opasujd s6 srdom nam v pomo6 I v poghi sovragu 1 Kaj se §b Oprezujemo? Ali ^akamo, Da prodere dol povodenj k nam ? Oakanio, da vrag bo sekel gaje? Svete sokolove plaSil klevec la ograd, posveCemb bogoyoaa? te trdnjavo. S pobitjem Turkov pri Ertjerumu doblla bi Knsija eelo Amtenijo v svojo oblasfc in btta bi a tern kolikor toliko konaana vojna v Aziji, ker bi bilft potem lliiBOin pot odperta wkoz celo Mftlo Azljo do Bospota in Carigrada. Iz Carigrada porofia se skoro vsaki dan o tisu-fcib Cerkesov, kateri se odpeljujejo na zahodne obali Cernega morja v Suebum-Kale, od kodar imajo pro-dirati v KavkaSke bribe, da bi mej ondotnimi Mobft-medauci vzbudili ustajo. Nad uspehom smemo opravi-fieno dvomiti, kajti Itusi so uzo pred to trdnjavlco in so iiajberze u^e poskutoli vzeti jo Turkom, kajti ber-zojavi iz Carigrada pravijo, da so jo Turkl obvarovali pred ruskimi nopadi. Co bi se v Kavkalklh hribih vzdignila ustnjn, bi bilo za nisko vojsko v Aziji goto vo sitno in tudi nevarno, zarad tega pa ste dve dl-viziji msko vojske na potu v Kavkaz, da zaduiijo z meCem vsak gibljej mej kavkalkimi Mobamedanci, ki bi utegnil biti Turkom na korisfc in Rusora v Skodo in ncvarcn. Dopisi. V Gorici, bo. maja. (Visoki gostje in potovanje v Rim. — Kopeljl. — Ponarejeno vino. — Razno.) Yisoke goste imeli smo te dni v Gorici; v sredo bil je tukaj dvornik g. grof LariS, bivM minister financ, obiskal je svojo tukaj bivajo^o mater in se zvecer so-pet odpeljal v Rim pozdravljat papeza v imenu na§e-ga cesarja. V Rimu, pravijo, je tudi artilerijski general groi'Coronini, o&j naSega biv§ega glavarja, kakor hoce vedeti „Politik" v neki posebni diplomaticni misiji do papeza; imel je nekda u2e dve avdijend pri Sv. Ocetu; prav tako se mudi v Rimu sestra naSe cesarice in ona je nekda ovadila, da ima Coronini tajne pogovore na papezevem dvoru. Kaj nek pome-njajo ti pogovori? Mi ne moremo verjeti, da bi se snovala v Rimu kaka posebna zveza mej Francosko, Avstrijo ia Anglijo s pomocjo pape^evega upliva na katoliSki svet. Vse pa ka?,e, da se v viSinah avstrij-skega politicnega obnebja borijo razni vetrovi, ker pa je soverni veter veliko mofinejSi in nevarnejM, zma-gal bode skoro golovo. Sli§i se tudi, da je nasa ce- Cakamo, da nas ustrahovane (0 pafi po^ri me preje 6rna zemlja!) Bode pop njegov ueil nas greSno Vsemogofinega Triglava—joj I Zasmehovati, in ostale sijajne Boge, kterim gre na zemlji tukaj Pa povsod i east i pravna vlada?"¦.«— Srecala nezadovoljna leva Sta se tam v puSCavi. Praska eden, Zarujove. Drugi praska, Caka Tudi ne vede" §e prav, koliko Ino kaj po vsem. A praska vedno, Bo H oni planil, da on plane, Iz odij pa bliska vzajemnost. Ha i Obema je pobral mladice Zlobnei Skafieta pa grebeta obk, I valita dvome v zgretib srdb. DroU mold. Mrmranje mo2, ko kedar Morje zasumi labk6, nazadnje plosk I rozljanje tam slovenskih sabe^j, Mlati v dobe, da mi zajeC6, I devetkrat jeka se zglasi Po lesovji Sirnem. — „Droh i Samo, Dodor pa Privina z nami 1K — Droh Ves svoj srd mi iz osrcja zlije: „Ha, Privina ? Ta zasmehovalec VeJSnih bogov? Hal On krstu sluJi I Ljudmili, Valjhunovej hfieri, Toda Triglav ne pozabi, ako Njega i hotivke ne uniCim, TriglftY s 781 bQ|9^l,.pMto9 nJJjSipirWri 1"T dar vdenarju sv. ocetu in prav tako So uWi.*vstriJski velikaSi nesli aliposlali krasnave-zH& y Bimf Iz GoriSkega je Sla dcputacija 4 dufcov-hot v Kkb, katero vodi monsignor Kafol; ta go-sM*,;izrocil bode papezu 3000 ftankov y data; Saga itatijansko deputacijn, katero je cdposttty go-SkQ kat. draStvo vodi g. baron Bresciani in taai ta lnttobrojna deputacija izroCUa bode papeiu ftankov 4800. Dosti denaija nij to, pa tudi cuditi se nq, ce • pomislimo, da je letos velika revScina, ki naSe Ijud-stro tare. Hrvatsko deputacijo je nekda uze sprejel twfe; vnagovora je omenfl posebno vojaSke zvestobe Hrtatov do cesarske hiSe. To mora imeti posebenpo-'Wi,iatft8fc pa se je spominjal sv. oce Hrvatov od I. im to so ua KaRjanskem tarvaveli zacesarsko hiSo to to zarad tega ItaJijanom ostaU v dobrem spomnm Drogi Se vainejsi gost je danes v Gorici, ta je nadvojvoda Albrecht, ki bo jutre pregledoval naSopo-sadko in po tem Sel v Kormin, da nataujCno pregleda mejo. TJ*e danes se je peljal nekda y Medejo, da je tarn ogledoval si yaine strategics lege. To pogosto potovanje in nemirno iiyenje Albrechta pomenja nckaj yefi nego striktno nevtralitcto. SliSi se, da se Icalija fdpfttUm da posede Albanijo; tega pa Avstrija ne mm puatiti, to bi bilo uasprotno njenim interesom; «Agoce je, da Italija zdaj kaj bolj mocno skeliv naSe krajej gotovo jef da Avstrija postaja cedalje bolj nc-zaupljrta proti Italiji, zadnja pa proti Avstriji. /a nas avstrijske Slovane bilo bi to straSno, ko bi se Italia zedinila a Busijo in Nemcyo proti Avstriji, mi bi priSli mej naklo in bat; zatorej pa Se zmerom u-pamo, da aveia treh cesarjev je istinita in da ta pot ne bode ItaHja povecala se na stroSke dragih. — Al-brechta y Gorici sicer nijsmo sprejeli, kakor v /a-grebu, a danes zvecer, mej test, kotopiSemo, sespre-baja mestna baklada z godbo po mestu in nekateri wed gostflno 3 kronah zbrani krice Albrechtu „Ev-yivaY in jZMo'. Sploh pa Albrecht nij hotel nekda posebnih demonstracij in nam Slovencem bi kaj taeega prepovedau* prav gotovo, saj mi Se lojalnosti ne smerao jayno kazati, kakor nas exempla uce. Avjgusta neseca imeli bomo mi Goricani lepo jayno kopelj blizo javnega vrta, skakorSno se nemo-rejo Se veca mesta ponaSati. To kopelj vrcduje in ma-Sine za-njo pripravfca Slovenec Svigelj, moz\ ki je po lastnem uku postal izpitan mehanikar. Kopelj bila je jako potrebna in bo mestu mnogo koristila v vsakem obzirn. GoriSki magistrat je razglasil, da so v Mirnem in Fodgori fabrike za ponarejena vina (menda so jib usianovili kaki ogerski zldje v druzbi skakimi doma-ciini potepini); magistrat je na§el, da so ona Tina Skodljiva in svari kupce, naj sevarujejo onih fabrika-tov. Najbolj§e bi bilo, ko bi se one sleparje kar na-ravnost odprarilo in kaznovalo. PolitiSna gosposka bi morala tudi skerbeti za to, da davkoplaCevalci osta-nejo zdravi. Vreme imamo Se precej lepo; vendar pa bi bilo zdaj dobro, ko bi manj dezevalo, pa bolj grelo. Trta stoji lepo po ysej dsieli, posebno v Brdih, 2ita le . lepSe kaiejo in svUoprejke obeLajo dobro. Mogofie, da bode letos vendar dobra letina, katere namje strasno potreba.___________ b Kl^asa, 27. maja (Izv. dop). — Tudipri nas je od Velike noCi naprej skoro neprenehoma dezevalo. Mesec obnovi rogi......" Spet omolkne Droh, srednik bogov I ljudij, njim sluznih. Zlobno gleda Ear po yolkovo i krog i dolu, In ogrozni gnev mu strelja z oka Kakor ranenemu taru v hosti. Kakor nij se Se na zemlji smrtnik Zaprisegel, on prisecl kani. Oj, nesliSano straSncto zbira v duhu, Kak bi zarotil se bogom kruto, 1 zavezal jim nepreklicljivo Zbog Pririne...... Spregorj6, Privina ti, junak! Srecna zdaj Ljudmila, jaoh tebi! Aj, kak hudo bode plakanje: Zoper vajino Ijubezen grede. Komaj sta se snidla, le pet dni Kar tvoj oCe je prtvolil, je tri dni Tri romena solnca le, aj mala reL; Ze naklepe kuje straSni pep. Al niCesa mi ne slntita, Ko po gradu se sprehajata?..... 1 nastane Snm po lesu, kakor Kedar glasni vetri z mnogim hrupom Po yrheli Sura6, i jeko v skalovotljah PlaSe i bud6 pa mirne ptice. Crno jarost sope zbrano moStro O Droh6vem molku nenayadnem; Jarost stiska pa iz grl glasove: „Smrt izdajicit Smrt yragu zlu!" Tako krik yrSi: a Snm potihne. Glej, pod lipo mi pri zrtveniku Droh se vstopiv zgrabi pisan yenee ^lej, ga v srdc §^^ glej, i cvetke Vsled tega so na§i ljndje komaj sedaj za turSico razo-rali in po^e obdebli. Re& se zamore, da vse stoji do sedaj prav lepo; 2to obeta bogato zetev, seno dobro koSnjo in tndi trts stoji Se precej dobro. — Kar imamo zabiljeziti posebnega, jeto, da so se posestniki posebno yKonmu leUsse precej zvepljanja trt Jotili. Iz-gledno zaceli so z zyepljanjem trt zupan g. Svara, g. KovaciL in drugi ukdor si je le mogel zvepla omisliti, je zyepljal. — Vb>?.tyo pri nas jc res veliko; koliko ybogih ljudi je pri nas, kteri le enkrat na dan jedo. Vbogi ljudje si me&jo moko in otrobe skupaj, naredijo polento in to je njih zajutrk, kosilo in vecerja. —Prav hvalevrednojesliSati ort komenskega c.k.okr. sodnika. da je onidan sam frosil zanekega dolznika, ko muie bilo priuesenolS gLvuradnijo zaradi izpeljaye cenitve drugi dan za dolznih 20 g., da naj tozitelj cenitev do pridelka odnese in naj v hudi in slabi letini z revezi smilenje ima, kar j*\ se ve da, tudi tozitelj brz storil mislec'-dakclor usmiljenjc izkaze, tudi usmiljenje naj-de. Jaz pa dostavim Se k temu: kdor vbogim pomaga, mu tudi Bog pomaga. — IZ TemniCe »a Krasu, 27. maja. (Izv. dop.). 0 yrcmenu ni kaj poroLati, kajti ysacemn je znano, da lepih in prijetnih dnevov, kakorSwe tirja letina, do zdaj Se nij bilo. A 0 tukajsnem zupanstvu mi je ne-kaj porocati. NaS g. zupaa J. P. gotovo more vse po postavi delati, kajti ee ga kedo prosi, da bi mu to ali 0110 storil, ga ze zayrae: to nij postavno. Kje in kedaj se je ta glavica postave nauLila — ker se brati in pisati ne zna — mi nij mogoee izduhtati. Kaj mislite, kaj zdaj ta cebulica sanja; on hoC-e nam-reC, da bi se obcinski paSniki, kateri so zc kacih 7 let med sosede razdeljeni, spet vkup spravili in potem „gmajna" iz novega delila. Po mojem mnenju bi to ne bilo vsakemu obdinarjn po misli, posebno pa one-mu ne, kateri se je veliko trudil za obzidanje svojega dela, za odpravljenje kamenja in Se celo nasajenje s trtami, kajti pri novem delcnju paSnikoy bi morda ravno ta naj slabeji koSLek vdobil. NaS zupan pa tega ne premisli. — U^e dolgo zelhno, da bi se zvon, kteri je %e blizo tri leta ubit, popraviti dal, ali naS iKiccliiik se za to ne briga. Ta in nek drag sta nam v oMini res kaj sitna soseda. Pri neki seji, ko so staraline omenjenemu 2upanu rekli, da bi sinlbo popustil, jim odgovori: Ne, ne ortstopim; Se vam hofiem biti za kri2. Ce se ne motto, si je tudi sebi presnet kri2 nalozil, ker veckrat mu je gospod glavar kazni uze nalagal. Ke vim, kako je moglo obCinstvo pri volit-vi zupuna za taeega puhie^a glasovati. Bo2e daj, da bi se v prihodnje na§i obSinski mozje potegovali za boljega in izvedenejega, nego taeega nafielnika. PolitidBi pregled. Y Gorici, 6. junija. Der^avni zbor zboruje zopet V krat-kemutegne razpravljati davkovske postave. Javno menenje je proti odsekovemu prenareje-nemu na^erta one davkovske postave, po katerej bi moral vsak placati dohodninski davek, fiegar Dol na tla razsuje; zgrabi protec, S kim je mahal sicer v blagoslovji V Stir vetrove, zgrabi protec krasni, Glej obredni, pa ga str6 v komade Drobne; Se mol^6 glej, v zlvi plamen "Vlije olja ino vina, pa nato Zarujove z rujovenjem, (Sajtet Oroslana po gorovji nofinem. Stebri zazibljo se, ko potres je v zemlji. Stresne mozeg se v kost^h junaSkih Zbranih mo2 0 kriku. Bjove Drob: „Aj bogovi, ki v vesoljstvu krepko Vladate, to fcujte. Cujte Mapca! Ha, kako Iezitat Ha, kako lefita tul V kosih sveti prot i zali venec 1 Tako, mo^ni bogi, baS tako — Tu zakHnjam se, tu pri oblasti Vecnega Triglava — da v komade Strgam i Privino i hotivko. Crt odmakne naj me v veene tmine, Vsi Perunovi naj gromi me zgluS6, SvefieniSki prot postani gad V mojih rokah; nikdar zlta ino ZeMSfi, tud ne cvetja bela, nikdar Ne daruj vam, bogi, desna moja; Kakor venec ta i prot naj bodem Bazkomaden v prahu, Cujte, cujte Ma§2evalni svitli bogi, ako nju Ne uniStim ino vragov ljutih Ino I nju krvjo prokleto zemlje, Ki srdita nosi ju, ne napojim... ,8 Re fie, i po konci mu lasje id6, I po konci Sinejo lasje Yeem modern no lesu noSnem y grozi* — dobodki presezajo znesek 400 gold.; nadejamo se zarad tega, da se ta prenarejen nacert za-verze ter sprejme vladni predlog, kateri je bolj po volji manjsim davkoplaCevalcem. Nagodba z Madjari bode v bodoce ono zanimivo motovilo, koje ' bode gonil za to izbrani odsek 45 udov nase derzavne zbornice. Mej tri pododseke razdelili so se pojedini pred-1 meti pogodbe. Glavno vprasanje je bilo, ali naj bi bile seje odsekov javne, kakor so zeleli nekatcri derzavni poslanci. Sklenilo se je v odse-j-kik, da imajo biti seje tajne. To pomenja, ¦ da-| utegnejo biti menenja 0 raznih tockab jako nav-| skrizna ter da nij sprejetje vladinib doticnih predlogov tako zagotovljeno. Nasim Nemcem in Madjarom roje vedno le orijentalni dogodki poglavi. Posebno zad-nje vznemirja vedno bolj vprasanje, kedaj vendar se zbere avstrijska vojnka, da bi Sla lirustat Herbe, Huso in Ilumuncc. Oni se ne morcjo ni-kakor sprijazniti z mislijo, da kaj taeega Av-striji nij inogoce. Vendar po fiasu se utegnejo tudi oni spametiti in postanejo niorcda bolj trezni politikarji! Intcrcsc svoje naj varujc Av-strija a ne proti liusom amj»ak proti Turkom, kateri jim v resnici Skodujejo na Donavi. V izgled naj jej bode s tem Anglija, ka-tera je uze svoj kriz narcdila t*ez Tureijo in bode le gledala varovati svoj osebni interos, kateri obstoja, kakor vedno bolj jasuo govorc an-gleski listi. v obsedenji Kgipta, Kretc in vrag vedit se katerih druzih tnrSkih pokrajin, katere si po koncanej vojski kar prilasti, ce tudi bi ves svet proti temu protestoval. Da, colo z vso silo obljublja b'*aniti svoj rop, ko bi ga jej hotel kedo iztergati. Pa tndi Italija se uze giblje in so bote tudi nekoliko okoristiti pri priliki razdejanja tnrSkega carstva. Porofia se namre5, da jo italijansko bro-dovje u^e pripravljeno nekoliko vojske izkercati v Albaniji in polastiti se te delele ter jo za se ohraniti, ko bi se za ta trud drugod ne odiko-dovala. Labko si vsak misli? kam pes taco moli! Avstrija bi namrefi ne mogla kaj taeega nikakor ne terpeti, ker bi bilo to proti avstrijskim interesom. Ko bi hotela torej Italijo iz Albanije z lepo odpraviti, morala bi jo ona odSkodovati % odstopom Trcntina in ncmara tudi Goriskega do Sode (?), ali pa jej vojsko napovedati. Kake zmeSnjave pa bi se le potem nastale v Evropi? Avstrije stalisce v orijentalnem vprasanji je paf: najtezavnejse, ficsar so edini Madjari in nekatcri I dunajski zidje krivi, kajti ko bi se bila 0 pra-I Yem casu poiastila Bosne in Iferccgovine, imela bi ob casu jed*\o veliko skrb manj. Sicer nismo J Se vsega upanja izgubili, da se obstoja zveza I J!SJIIiJ!.->l-UIJ.l3-^ ¦.,J.'.»^'"'".IL.1* 1.___--....... ¦¦ ¦'.". ..l\ , ..<........^.^......._______J I Droh pa zgine v liram i se zaprc I V nedohodnosti junastva. Glej, I Tiho se razide moStvo v mesecini [ Navsopnivse se do jedra srea I I poguma i lam nespravne meSte I Ino polno velikote svOga popa. Tak priSlo je v tretje do zahoda solnce, Noc presla nato, i dan napocil. Brez oblakov je nebo gor sinje, Tiho je na cvetovitej zemlji. Kaj Valjhun mi dans goduje ? Zbrani Vitezi na koajih v jeklu ino s kopji, V vojvodskem okinCji je Valjhun na odru, I ko zvezde sijejo krog lune, Njiia kraljice, krog Ljudmile so V vsem okrasji mi devojke zale. Vseh oci se v viteza vpro, ki jezdi V ostrog zdaj, i vse Sepece tiho : „Ha, Privina !u — V jeklu vzlaCenem Nosi brhke ude glej, i v strani Sulico mogocno pa trd §cit So devetimi kofami turov, V crnem lesu vbitih, ino v nozni Oster me5, ki poslal k ofietom Smrtnikov je mnogo, i po kojih Jokalo devojk je mnogo bridke solze J M6I i tolstih zemelj imoviti Knez, ki Stiridvajseto dans spomlad gleda. Vse je prafnje po ostrogu iirnem, Ljud se zbral je gledat skuSinj vojnih* Sreco godujo, vlovili so Dokaj zreev, trume so posekli, Jim zaigali sela ino bvete gaje j treh cesarjev ter da je u2e, mej njirai natancno dolofieno, kaj se ima goditi z evropsko TurcTjo po doversenej vojni. V C a r i g r a d u je polozaj jako kriticen. Kar so zofte zaccle, nadaljevati hoce turski par-lament, katerega je hotela turska vlada doinov poslati. Parlainent namrec hoce stalno ostati in zborovati v Carigradu. To disi uze nckoliko po nekedanjem francozkem „Xational-Convent-n" in cuditi se ne bodenio smeli, ko bi dosla vest iz Stambula, da je bil sultan Abdul Ilamid zapojen -s-svojimi ministri ali da so bill vsi obeseni. Vse je mogoee v Carigradu! Gorki pripravljajo se tudi na vojno ; saj imajo tudi oni nekoliko sobratov, kateri >e se nahajajo v Tesaliji in Macedoniji pod turskim jarmom in katerc je treba r«-*iti. Perzija je nazuanila visoki porti fTurriji), da je postavila ob tursko-perzij^kej ineji 12.000 vojakov, da laglje obvaruje svojo neutraliteto. Stanje Turkov v Amieniji postaja vedno slabse. iiusi prodirajo na ravno*t na Krceriim. kainor so mnika Mukiar s svojimi M) tisun m»z. Meni se, da utcgiu* pomoi-, koja he je po^lala &»/. Trapezunt Muktaiju. priti prepo/no in \endar nij U Trapezunta v Krcerum vee nego 10 dnij hoda. Razne vesti. Zadnja fcteviBta ,.Sode* je bila kontisiirana zarad danka „M<-r/aje do S!o\anov'i in zarad dopisi iz „lnn>brud.ija knjiizitr .liilij l»,i>e v liori-ci na Traviiiku. Sto pismk htune 1 gl. 'St kr. ¦>¦¦- Znani violinist Krezma zol je v Pari/u in-liko slave, da uz> dolgo nub»-n iiinetnik ne toliko; vsi parizki iisti pravijo, ke lase. Od tod peljal se je daljc v neko !>tacuuo. kder *i je nakupil de-kliske obleke za Mi/o 'joo sMld. iu *i* potcm /opet v tijakerju peljal naprej. 1): pelja\-i \ia korijaz do na- V kosih tarn h/i veliko bo-^ov, Oneinodih pa za>uiehovanih. Aj, kak ptteti ho ti kraji! V kratkem Pa se vdere v?a povodenj grozno Doi nad Droha, ki he najvt<- ateje Trmoglavih inoverccv. a t>rditih Muz, ki so za bogt* ino svobodo Vsi se zarotili dati kri. — Tud nekako je, ko praznovali Bi Ljudmile gor zaroko V gradu: saj Privina jej Bode dan, ko zuiaga bo popolna In ukroeeni pod jarmom bodo, Kar jih vodi Droh. vai nekri.stjani... Trombe, kih Slovauov, nego pa nasi domaei uconjaki. Frice Brandstetter-jevi rudniki, kateri so bili ''iMijeiii nezaslii/eno, torej sleparsko, kakor je uzo tiasini (itateijem znatto, na milijone goldinarje.v, da je potiMii na ime toll ni^vrednili rudnikov Krieo mno-go ljudi osleparil za nekoliko sto tisuu goldinarjev, proilali so He, z v*omi pritikliiiaud vied za 11 flO gold., reei t i s u (> in s t o p e I d e s e t «oldinarjev, pri tretji dra/bi. Vlada, kafeia se ji> oh svojem easu jako za-niniala /.a ta rudnik in je bila Krii-olu posodila nieu-da t.0.000 gold, na la rudnik, nij bila pri tej drufl-bi po niivoiniii zastnpana, kar jo jako cuduo. Onesrocil. .Sli h* iz Trsta triji* stndeiitje na Xano*., edi'u iz i»i*j teh je bil take nesretVn, 'da je padel v prrpad in se luueno pobil. Na pel mrtvega ho prinerdi v Hazdrto. Iz Kanala se nam pi^e: Koiiko fasa Se bodo zaliajali nekateri »o,spodje, v uaso e. kr. postno iu te-le^raiiuo uraduijo inenda z edinim naineiioin, da na tanlvo piegiedup'jo vse, iisiniee in naslove piseni, ka-tera m> oddajajo po.-ti V ('emu iiudlegujejo postnega uradnika v njegovem tezavneni poslu iu ali se ne, upa g. uradnik zavermti VMikilanje iiadlcgovalee.V I'rima-riiba! Ko bi hotel kedo brzojaviti kaj tajnega, nc bi mu bilo uiogoru v iiasem tiradu, ali pa bi moral eakati celi ljubi dan, dokler bi se ta gospoda odpra-vila. Zehdi bi pac radi, da se v nasem uradu na ve-liki deski z velikiiui eeikami naznaid vsaj nekatere uradniske ure, da bi ne dohajali v tistem casu taki ljudje tija, kateri nimajo mh^n tarn opraviti. More-da bi se >\i mej tent hladit v senco kake lipe, ^e uze ne morejo Oasa drugaOe porabiti. O sleparijah sli^i se skoro vsaki dan kaj v iia^'j (iorki. \ torek opeharili so neki sleparski potepuhi b'.ije sloviiiskega knieta, kateremu so plafali par vulov h 2'M\\ui pouarejeuimi, desetaki. Potepuhc iHie uze polieija. Pape^eva 50 letnica obhajala se je v Go-ri>kem semeniSeu s pobebno besedo, z dolgim progra-mom. lziiiej pev»-kega dela programa naj omenimo pMoliLvu", katera se je dobro pela, na daljc kantate, kattro je napravil znani domaei pesnik g. Simon Oregon* ic in katcio je uglasbil nas domaei skladatelj g. A. Lebau. Dopadala je kompozicija sRex regum" za sopran, alt, tenor in has. Govorilo se je v latinskem, slovenskem in italijauskem jeziku. Jako dobro se je izver&il dvogovor od Preradovica. Slednjic se je izver-ievala gratulacija na sv. Oceta in goriSkega knezo-nadskofa v 17 jezicih, Sve^anost je konCala s ta-bleaux-om z umetnim ognjem razsvetljenim. Tatvina. Xek zuan tat ukradel se je v stanovanje gostiluicarke G. K. in z vetrihom odprl s^rinjo ter ji odnesel cez 500 gold. Ukradel je nek potepin iz Brd v Cetrtek v veliki terkvi mej procesijo eni zeni iz Kranjskega malo mo§-njico, katero je nosila pod kriloin in v katerej se je nabajalo veC sreberuega iu zlatega denarja. Tatu je policija zasacila na mostu Cez Soto. Porotna sodnija. V sredo 6. junija je bil pri tukajsnji porotiu sodniji umora krivega spoznan Anton Bolko iz Slokarjev blizo Lokavca v ajdovskem so-dnijskem okraji in vsled tega na smrjrt obsojen. — Zoper prenaglo vozarenje in jahanje bi bilo treba nekoliko bolj ojstro postopati. Nij fie dolgo, kar ste bile dve osebi v sredi mesta pohojene, uie moramo zopet jednak sluoaj zabiljeziti, kateri sp je godil minoli teden na cesti, ki pelje na zelezniCno postajo. Mladenie jahajofi v straSanskem diru polio-dil je jedno zeno in se potem s konjem vred zvernil. \ec kot srefia je, da nij bila ne zena ne jahae ne konj posebno poSkodovan. NajlepSe pa is to, da je jahae §c po verhu 2eno dobro ozmerjal. Cuda Se, da mj klical cndni patron policije, da bi bila zeno za-perla za to, da je priSla pod konja 1 Volitve za dezelni zbor kranjski se bodo versue za obfiine 7. za terge in mesta 10. jniiija t. 1. — Narodna stranka je popolnem edina in naclejati se jc gotove zmage kljubu vsem nemSkutarskini ludtin agitacijam, NemSki listi priua§ajo u^e dolgo imetia bodofiih narodnih kandidatov, kateri se v nafodheta taboru niso §e postavili, ker je §e vedno Las za to. Italija je prepovedala izvaJSanje ^vepla Uz av-strijsko mejo. Svobodno! Saj inenda ga iraaino se-daj uia dovolj za zveplauje avstrijskih tert. De^elna sodnija v Pragi je potrdila konfl-skacijo vseh Ceskih listov, ki so objavili zahvalniqo ruskemu narodu, in siccr zarad veleizdajo. Preisloiva zarad veleizdajstva se bode verSila proti dr. Lad, ftie-ger-ju iu drugom, kateri so biii podpisali in poslali zahvalnico Aksakovu. t Prof. Karol fivab. - Zopet nam je n«mi-la smrt vzela enega najboljsih sinov slovonukih, enega onili in62, kojih Majka nasa najvefi potrobttjo. KavOl Kvab, profesor na ueiteljiSCi v ICopru jo sv. reSnjoga telesa thin pri Hvojem strijci, monsig. Svabu y Trstu, po dolgotrajnej bolezni v Gospodu zaspal jedva v 28. letu svojega ziveuja. Karol Svab bil je menda iss Povirja mi Krnsu doma. Latinske ftoleje z odllfipim vspehom izvrSil v Trstu. Na to je Sol mornarstva se ueit. A kmalo je popustil mornarako smibotainje tev se je vtnil domov in se namcnil v Gradoc prdfofti-ie se ucit. Polo*lvfil z izvrstnim vspehom proiQBorflkl izpit, prisel je, kot Huplent na gimnazijo v Triit, a koj drugo leto po tern za uftitelja na koptfftko u«i» toljisee. v Karol Svab bil je mlad, nadarjen moJ5 odliShih liu-tnoHtij. /nal j($ tumeljito slovcnsfiino, vlaSClno, nom-hriiio in aiigloscino : a bil jo tudi izvorsten zgodo-vina r. Pegreb njegov bil je duo 2, junija v Trstu. V-(lele/ila se, ga je vccuui. koprskih kandidatov in pro-iesorjev; pa tudi mnogo ufiileljev v Trstu in drugili imenitnih osob smo videli pri njegovem pogrebu. PaC sijajeii dokaz, kako priljuldjcn jo bil. Bodi mu zemljica lehkal Slava njegovcmu spo-niinu 1 Visok pohod. PiSc se nam, da so pret. m. neko popoludne doSH v Koper minister Stremayr, Pino, Gnad in Klodi6, kjer so si oglcdali solske lokale onde^njega uciteljskega izobra^evalisCa, a po torn se tisto popoludne s posebuim parnikom odpluli proti Pirauu. Neuadui visoki ta pohod ima gotovo svoj ponicn. Ubiti z revolverjem. se je hotel v Kopru 30. pr. m. stotnik M. Ustrelil se je dvakrat v glavo, a nij nntcv obstal, ker mu krogle nijso priSle do mb2-ganov. Nesrefoieza, kojcga je slabo financijelno,stanje dovelo do tega cina, odpeljali so v bolnico v Tr6t, a nekda tc^ko ozdravi. Imenovanje. Gospoda Kri^nia in Urbas, prvi profesor na uciteljskem izobra^evaliSCi v Kopru, a drugi profesor v Trstu, imenovanasta c. kr. okraj-na sol ska nadzornika, in siccr g. K. za Pa-zin in Pulj, a g. U. za koperski okraj. Dasi nas to odlikovanje srcno veseli in jima radi tega Cestitamo, obzalujemo vendar, da izgubiti Soli, na kojih delujeta, dve izvrstni uciteljski moLi. Postena narodnjaka naj delujeta i za naprej kakor do sedaj—narodu v blagor. Poskugen umor. V 6ervinjanu je prisel nek kolono 80 let starega dr. Quarqualli-ja prosit turSice. Ker mu je starcek nij hotel dati, ga je napadelz no-zem in ga 12 krat ranil; na pomoc pri§edso hcer je tudi zabodel v roko. Nastali krik in upitje privabi hlapca, kateremu seJeposreCilopodolgem, hudem boju divjaka prepoditi. Se tisti dan se je zlobnez" podal k cerviKJanski sodniji, katera ga je zaperla. Pesem, katero je deklamovala gospodicna tla-hovskijeva na Kalcu v spomin Vilharjev, glasi Be: Kjer njive in travnike Pivka zaliva, In v cudne podzemeljske hrame bobni, Skalovje kjer goram vrhove pokriva, Mej skalami burja studena §umi. Kjer Pivcanov rod korenjadki prebiva, V nadlogah utrjen je mirni terpinl Ta Miroslav slavui pod zemljo poSiva» Miroslav — zvesti Sloven^e sin. S peresom se trudil za Slave slnofve. Urn bistri in srce posvetil jim v datf, Bogastva 2rtval jim svitle darove, Polo^il je vse na domovja altar. In pesmice pesnik presrcnc je peval, In strunic jih spremljal je sreberni glas, ])a srca iuteCa je i njimi ogreval, Bazjasnil marskteri je tuini obraz. Zdaj tunica mila na grob mu 2e sija, Zagorski tvonovi prentih $ofa , Mu pti^ic krUatli doni melodija, Ki letajo s polja pod sinje nebo. Eaj mara, da pustil ni srebra, zlata, Postavil si v srcih je na§ih spomin, Zaprta sad Tabo so grobna vrata, Al zabil ne bo Te Slovenije sin. Slov. pevsko druStvo na Dunaji priredi pondejjek 11. junija veliko zabavo v vrtu i dvoranah pri ,cernem orlua v gornjem DOblingu, glavna cesta St. 88. Program jc sledeci: A. Godba c. k. Franjo-Josipa I, pe§-polka pod kapelnikom Kaplonom: 1. Strauss J. Ouvertura k open Methnzalem. 2. Leibold; Potpourri na motiv iz Verdijeve opere „Un ballo in maschera. 3. Delibes; Preludij, mazur; valcek iz Cop-pelia. 4. Ludovit XIH, francozke arije. 5. Kovar; Velik Potpourri. — B, Slavj. pevsko druStvo poje sle-deCe sbore pod pevovodjo g. A. A.Buchte:l.F5rcht-gott; Na oslavu Komenskeho, zbor z gozdnim rogom i pozayno 2, Krtinsky; Pomlart, zbor (nov). 3. Na-pravnik; Kndrilja iz ruskih narodnih, zbor s tenor-aolom poje g. Jorie 4. Nedved; Moja rozica, zbor (nov) 6. Zajc; TJ boj, zbor 8. Fftrchtgoit; a. Malo-ruska narodna „Oj Ty divcmo; b. Husitska, zbora 7. Glinka; lira, zbor. 8. Kloss; Zdravica, zbor s prem-Jjevanjera orkestra (nova). — C. Pies. — Zaeetek ob 6 uri. Vstopnice dobivajo se pri g. dr. Lcnoch-u I. Bognergasse, 3. HI. St. Odbor „Matice slovetiske0 je zaCel z,2. junijem izdajati znanstven list pod naslovom „Ca-sopis Matice sloven ske" in je razposlaldotifc-no vabilo na noroebo, Trfrio porodilo firme Jos. Pipan & Comp. v Trsto 2. junlja 1877. Kava po jako trdnih cenah na inostranskih trgih poskottla je cola za 2 do 3%. Kio zadoje wste vejja gl. 102, srednje vrste gl. 104, fina gl. 10S, naj-finejia gl. 113 do 115, Balria gl. 100, Santos gl. 116, St. Domingo gl. 112, Java gl. 124, Malabar native gl. 115 do 120, Malabar plant, gl. 135 do 160, Ceylon nai gl. 108, fina gl. 118 do 124, Ceylon plant, gl. 140, fina gl. 150, najfinejsa gl. 160, Perl gl. 155 do 162, Moka gl. 138. P o p e r Singapore gl. 54, Penang gl. 50, na-geljnovi cveCtfi gl. 172, sladka Skorja gl. 82, Piment angleiki gl. 63. 01 je oljkino raste v ceni in bo najbr/e se rastlo. Olje oljkino ftsto oblezano gl. 52, Lecce fino jedilno gl. 53, namizno St. Angelo fino gl. 66.50, fi-nejSe gl. 68.50, najfincjse gl. 70.50, francosko Aix gl. 71.50, olje pavoljnato Bristol gl. 48.50, laneno olje gl. 45, terpentinovo olje francosko gl. 80. V sadju je malo posla in se nijso cene skoro prav nic* spremenile po zadnjem sporocllu. Riz" se prodaja po nespremenjenih cenah, ki utegneJA se poskoclti. Italijansk* riz velja po kako-vosti od gl. 22.50 do 27, Rangoon od gl. 17.50 do 19, Siam gl. 16.50. Mastin petrolij pri stanovitnih cenah. Slanina v zabojih gl. 62.75 do gl. 63.50, mast Bancroft gl. 71.50, Wilcocks gl. 68.50, loj dalmatinski gl. 52, trMki gl. 54, petrolij gl. 18.75 do 19, v zabojih gl. 24.50. Domacl pridelki se zanemarjajo; edino po do-brem maslu se popraSuje. Fezol Cocks velja gl. 12, bel dolg gl. 11.25, rudec" gl. 11.50, rumen gl. 10.50, kanarCekgl. 12.50, zelen dolg gl. 11, kratek gl. 10.25, meian gl. 9.25, maslo gl. 96 do 98, konoplje gl. 22 do 34, proso gl. 10 do 15, sol z zakljem vred gl. 9.96, brez 2aklja gl. 9.70. Razno blago. Bicniki kratki od gl. 22 do 32, dolgi od gl. 26 do 50 vsakih 100 komadov. Zveplo mleto gl. 9.50, cvet gl. 23. Cene se razumejo za 100 Eil. tfo^e GasperSid je po kratki in hudi bolezni, previden s sv. sakra-menti, dne 29. pr. m. v gospodu mirno zaspal v 61. leta svoje starosti. Ranjki je bil dobro znan kot veljaven mozak in dober narodnjak, zato pa je bil kljubu slabemu vre-menu sijajen njegov nogreb. Podpisani brat izreka po tej poti v imenu z"alujoce druzme p. n. obcmstvu, vsem znancem in prijateljem, posebno vis. cast, g. de-kanu in K. duhovSCini, ki so se 30. t. m. v tako o-bilnem Stevilu pogreba udelezili, najprisrcnejso za-avalo. Valentin GasperCiC. V Avcah, 31. maja 1877. Vabilo na narodbo. Na obcno zeljo odHcnih hrvatskih in slovenskih rodotjubov zacne v Zagrebu od 1. julija t. 1. po dva-krat na mesec na celej poli izhajati ilustrovan „Humoristicki list" nisan v hrvatskem in slovenskem jeziku, ter v raz-ltfoih dialektih teh jezikov, kateri list bo sluzil sploh jugoslovanskemu humorn. „HumoristiLki list" velja: Za Avstro-Ogersho: Za tnje deMe: celoletno 3 gl. — kr. celoletno 4 gld. polletno 1 „ 50 „ polletno 2 „ cetrtletno — „ 80 „ eetrtletno 1 „ Da zamoremo ustanoviti Stevilo prve naklade, prosimo vse prijatelje tezavnega in za dana^nje raz-mere velevazaega nasega podvzetja, naj posljejo na-rocnino skrajno do 25. t. ra. na Admim'sfraetjo y,IImnor!stiiJ;ofiu li.stau v Zagrebu Ilica br. 7lV>. Ra/pis neiteljskih sluzeb. V torn §t»lskem okraju so razpisnjojo s tern sledeSe sluzbe: a.) ucitelja enorazrcdmi: v ^krbini in v (lorjanskem; 1).) popotovaluoga untclja za m>I«.» na liarki in Vatouljah; c.) podueitelja na trorazrcdniei v Koiunu. Solski obcini §krbina in Gorjan^ko sti HI., Barka-Vatoulje pa Komen H. placiinc verstc. Dohodki teh sluzob m iloloieni v dczclni sols, postavi 10. marcija 1H70 in 1<>. oktobra 1B75. TOitelja v Skerblni in v Gorjanskcm bo-deta uznrala tndi osebno doklado letnih gl. 50„ — in podufiitelj v Komnn pa isto gl. 100. — Prosilci naj vlo^ijo svoje proSnje prcvide-ne z dokazom uelteljske sposobuosti naj (lalje do 15. julija t. 1. pri dotiCnih krajnih Solskih svetih. Prosilci, ki ne sluzijo v tern okraji, naj prosijo po njim prcdpostavljcnih Solskih oblastih. C. K. OKRAJNI SVKT Y SK^ANI m maja 1877 Prijetno Ietno stweje v iM iii Ka poStni cesti blizu Tolraina, ne dalefi od Kanala, le^i v prijetnem, romantiinem in sen6-nem kraji tolminskim hribovcem dobro znana Mimiiiova bi§a, katera se zaradi obilih prijet-nostij kot najpripravnejSa za letno stanovanje s tern priporo^uje. Hisa obstoji iz dveh nadstropij z II so-bami, eno prostorno sobano, lepo, veliko kuhinjo in dvema hranilnicama za jedi. K temu spada §e prav prostorcn hlev, v kateri se z najtezimi vozovi lehko zapelje; dalje velik skedenj in prav prilezen stog. Za hiso stoji kraseii vrtic za zelcnjad i primeren za sprehajalisce ob liladnih letnih ve-cerih. Pod vrtom tik ceste sunilja bister studen-6en potoeek. ki vabi in mice v bladno kopelj. Zaradi svoje krasne, romanticne lege v sre-dini mej dvema trgoma i drugimi vasmi in ob postni ccsti se ta kraj vsem prijateljem lepe nature za letno stanovanje sam od sebi priporoCuje. Daje so v najem i se tudi prodaja. Natanjcneja porocila pri uredniStvu. XarotSna krojaeuica. Pculpisana naznanjata slavnemu ob-cinstvu, da sta odprla 1. junija t. 1. krojasko delavnico vllobatiscu St. 12. Pi-iporocata se vsem, posebno pa slo-venskiin narotlnjakotu, da bi ju pri t«m pocetju izdatno podpiralj. Vestna doiziiost in prva skrb nania Ixide, da postrezeva gg. naroCnikom dobro, na-tannio, po nizki ceni in po najnovejsi modi. To nalogo popolnoma izvrsiti nania bode toliko lazje, ker je najina delavnica obilno zalozena z raznovr-stnini blagom, i sicer za vsako se tako elegantno obleko. Nadejaje se, da naju bode poca-stilo slavno obLinstvo z mnogimi na-yoeili, se se spoStovanjcra podpisujeva Fajdiga & Korsic. I Anpljtapfle { 'jl trgovec v Ajrtovleini X %^ naznanja p. n. obcmstvu, da je odstopil % i- svojo prodajalnico g.Augustu lloleneu, ^p J kateri zadnji ne \ •> veC podpisoval „pr. pra. X Angelj Casagrande", arapak »August Do- rf* lcnec* in prosi p. n. obCinstvo, da pre- jl nese ono zaupanje, katero je stavtlo do- % zdaj v njega, na omenjenega njegovega ¦Jtr tf naslednika. jW^fc^-sMHMHfHHW*^ mS \r Gbribiv" Xtadtoiu 9&A Jako zanimivo oznanilo. Kova PRODAJALNICA napravljenili ot>lel«. v Goriei v Baiteln 292. priporoda svojo velikansko zalogo raznoverstnih; napravljenih ^obiek, elegantnib in modernih, za gospode, mladence in decke, razne veli-stiko in kakovosti po cenah cndno nizkih. 01 ¦C! ~V C^orioi v lEiastelix 2Q2. ^astnik, izd^vatelj m W$$wkf YIKTQR pOWSNig. — Xlskar; MAILING v Gorid,'