Posamezna številka 20 stotinu v rrstu, v sredo 16« marca 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVt fehaja — IzvzemJI ponedeljek — vtik dan zjutraj. — Uredništvo: ulic« »v. frančiSks Aslškcjs 5tev. 20, L nadstropje. — Dophl naj se pošiljajo uredništvu. — Nefranklratti pismi se ne sprejemajo, rokopis! se o« yt»UJo. — Izdajatelj ia cdgovomi urednik Štefan O od Ina. — Lastnik konsorcIJ lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol geta L 32.— In cen leto L 00.—. — Telefon uredništva in nprave Ste v. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi s« računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po40stot.f osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila pa L 1.—, oglsst dena.nih zavodor, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 3> — Oglati, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trata, ulica FrančiSka Asiškega ?tev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredniitva In uprav« 11-5T, Reka In luka Baroi ii. Baroš. Anton Bunouga. razpravlja o Inki BaroŠ (in je pri- tem u ver j en), da je Huka Baroš že določena Jugoslaviji. Či* tatelji se bodo morda še spominjali, da amo mi kmafoi po sklepu rapall&kc po? ijodbe poročali o razgovoru nekega tr* iaškega Hrvata z odlično osebo iz Bas novine, kii je po rapall&kih dneh sprem* lja!a gospoda Trumbića na njegovem potovanju v Dalmacijo. Ta oseba je zatrdila našemu zaupniku, da se je gle> de luke Baroš v Rapallu sklenila posebna pogodba. Pisec razprave, ki jo tu posnemamo, pravi, da se italijanski nacionalistični krogi, ki se toliko razburjajo radi iz* gube te lukeT niso ničesar naučili od Trsta in Zadra. Boje se, da Reka izgubi mnogo na svoji važnosti, ker bo — tako sodijo — Jugoslavija potem ves svoj uvozni in izvozni promet izvrševala preko luke Baroš. Pisec naše razprave pa sodi obratno. U ver j en je celo, da je v interesu same Reke m Italije, da se je luka Baroš prisodila Jugoslaviji. Utemelievaje to svojo sodbo naglaša pisec, da mere mala luka Baroš zados* čari komaj za prometne potrebe Jugo? »lovenov v notranjosti jugoslovenske dr* žave. To je: služiti more le prometu z jug o-s loven sk i m Primorjem od Sušaka ilo Spiča, na katerega Reka pa itak ne ©me računati, ker bi Jugoslavija kot samostojna država ne mogla v nobenem slučaju dopustiti, da bi svoje lastno Slago pošiljala iz enega kraja v drugi po ozemlju tuje države, posebno ker bi bilo to spojeno z velikimi in zapletenimi zaprekami. Če bi Jugoslavija ne imela luke Baroš, bi bila prisiljena zgraditi si čim najhitreje svojo luko na svojem ozemlju daleč od Sušaka in ob enem bi morala pospešiti dogradbo liške že» leznice, da čim prej zveze Split z za* ledjem. V tem slučaju bi se važnost Reke zmanjšala, kar bi gotovo več ško« dovalo nji in ItaKji nego Jugoslaviji! Dalje naglaša pisec: če bo iuka Baroš v posesti Jugoslavije, bo Šla vsa uvozna in izvozna trgovina Jugoslavije z ino* zemstvorn preko Reke. dočim bo luke Baroš služila le lokalnemu prometu in bodo preko nje jugo*lovenski trgovski krogi v nepretrganem stiku z trgovskimi krogi Reke in Italije. Će na bi bila luka Baroš priključena Reki, "bi jiugoslovenska vlada in jugo? slovenski narod ne le iz ogorčenja, mar* več tudi radi neizogibne potrebe morala Lskatri drugi dohod do morja in kupčij* sko popolnoma zapustiti Reko. Potem bi »državniki Reke« — naglaša pisec — še le prav občutili, kolika škoda bo provzročena s tem Reki in italijanske« mil gospodarskemu življenju. Ob enem bi tudi trpele vse nove pokraj-ine Italije. .Na podlagi teh dejstev je pisec uve= rjen, da je dolžnost vsakega reškega Ju® goslovena, da se povrne na Reko. Reški Jugoslaveni se ne smejo odreči Reki, ker je njihova navzočnost tamkaj po* trebna za prometne In kupčijske naloge Reket Pisec računa sicer s tem, da se bo Jugoslovenom na Reki kolikor le možno oviralo kulturno, politično in gospodar? sko gibanje, ponavlja pa, da jim je na» ložena velika in težka naloga na narod? negospodarskem polju in da morajo iti v borbo za svoje pravo. Dolžnost trgov^ skih krogov Jugoslavije bo, da podpis rajo reške Jugoslovene s kupčijs-kimi zvezami, kar bi bilo tudi v neizmerno korist Reke same. Na Reki, v tej »svobodni državi«, ki je na pragu dveh carinskih dinstva Jugoslovanov. Oni so duševno pripravljali to, kar sta ustvarila v svetovni vojni meč in politika, zato smatrajo Jugoslavijo za utelešenje svo» jega Ideala, ki ga je treba braniti proti zunanjim in notranjim sovražnikom kot najvišjo izmed posvetnih dobrin na* roda. Združenje vseh treh plemen v eni ar* žavi z eno suvereno oblastjo na zunaj in znotraj smatrajo slovenski kulturni de? lavci za politično nujnost mednarodne varnosti in s tem narodne svobode. Na drugi strani pa uvidevajo potrebo, da država ne absorbira mehansko vseh individualnosti, ki so doslej vodile po? samezne pokrajine in prebivalcc. Ne glede na plemensko, versko ali strankar? sko pripadnost ne moremo v imenu pri? rodnega gospodarsko*kulturnega razvo? ja nasiloma in hipoma pretrgati vse kontinuitete, ako nočemo zadeti države pri korenini. Zakaj država ni po svojem bistvu sama sebi namen, ampak le do? slej najvišja oblika družabnega življe? nj a. Narodno m državno edinstvo ne vsebuje nujno mehanske unifikacijo, nasprotno razmere v Jugoslaviji zahte? vajo organičen razvoj, ki računa z dose? danjo strukturo gospodarskega in kul? turnega življenja in na njeni podlagi zida dalje v smeri višje sinteze. V ime? nu mirnega, medsebojnega delovanja in napredovanja, medsebojne bratske edi? nosti zagovarjajo slovenski kulturni de? lavci takšno ustavo, ki daje državi po? isebno moč na zunaj, a ob enem možnost razvoja imanentnim silam posamezni? kov in posameznih gospodarsko^kultur? nih edinic na znotraj. Gledana vse to se izrekajo slovenski joč razmah fridividualnim silam edinic. —- (Slede podpisi.) €a3kes!&valka Sestanek med ministrom Benešem in ogrskim ministrskim predsednikom Telekikjem PRAGA, 15. Sestanek med Benešem m Telekijem se }e vršil včeraj v Bračku ob L. Ministra Bene&a so spremljali minister za trgovino Hotovec, poslani? ški svetnik Masarvk (sin predsednika republike) in strokovnjaki iz ministr? stva za finance in železnicc. Uspeh po? gajanj ni še znan. Nemška komunistična stranka na Češkem PRAGA, 15. Na shodu socialistične stranke v Libercu se je ustanovil nemški odsek komunistične totemacionale na Češkoslovaškem. Rusija Okoli Petrograda je zbranih 60.000 mož sovjetske armade HELSINGSFORS, 14. V noči od 12. na 13. marca so boljševiške baterije za» cele obstreljevati Kronstadt. Vlada zbi? ra dalje svoje čete okoli Petrograda. O? koli mesta sta dva obroča sovjetskih čet. Skupno število sovjetskih čet, ki se nahajajo pred Petrogradom, se ceni na 60.000 mož. Trocki poslal Finski ultimat. — Kron« stadski mornarji se izkrcali pri Oranien« - baumu LONDON, 14. »Times« je objavil sledečo vest iz Rige: Kronstadtska po? sadka je dobila od zunaj žžvež. Trocki je poslal Finski ultimat, v katerem za? hteva, naj Finska prekine vse zveze s Kronstadtom in protestira proti name* nom generala Mannerheima, ki da pri? pravlja pohod proti Rusiji. Dne 12. mar? ca je šlo 60 komunistov v Kronstadt, da bi mornarje pregovorili. Bili pa> so are? tirani in ustreljeni. Mornarji so osvojili trdnjavo Oranienbaum. Sovjetske čete so imele tu okoli 400 mrtvih in 1000 ra* njenih. Mornarji so zaplenili 8 lahkih topov in korakajo pod varstvom kron? stadtskih topov proti Petrogradu. Ledo* lomci delajo pot vojnim ladjam. V južni Rusiji so revolucionarci zavzeli Tam* bov. Spor med Rusijo in Estonijo PARIZ, 14. »New York Heraldu« po* ročaj o iz Revelja: Estonska vlada jc po* slala v Moskvo ultimat, v katerem daj a tri dni časa, da se estonski diplomatski sli, ki so bili zadržani v Petrogradu, zo* pet osvobodijo, Čičerin je v odgovor protestiral, ker so v Reveiju dali rdečo zastavo sneti s poslopja ruskega posla* ništva. Vrenje med črnomorakimi mornarji PARIZ, 14. Agencija »Hovas« javlja sledečo vest ia Bukarešta: Po vesteh, ki prihajajo od meje južne Rusije, vlada med mornarji črnomorskega brodovja živahno vrenje. Črnomorski mornarji so poslali pred kratkim sovjetski vladi pro* test proti nasilnim meram, ki jih vlada predvzema proti njihovim baltiškim to* v virišem. To gibanje in protest črno? morskih mornarjev sta napravila na so* vjetsko vlado globok vtte. Revolucionarno gibanje med kozaki PARIZ, 15. Neka vest angleškega izvora iz Rige pravi: General Tugačevski je bii vsled resnih vojaških neuspehov odstavljen. Trocki je prevzel sam po? veljništvo čet na kronstadtsld fronti. Iz Carigrada pa so listi dobili vest, da se je tudi med kozaki sprožilo nevarno gibanje. Kozaki na jugu Rusije so se združili z uralskiini in sibirskimi kozaki. Zadnji zdihljaji gruzintke republike KUTAIS, 12. Predsednik gruzinske vlade, ki se nahaja na fronti, je izdal sledeči proglas: Po borbi, ki je pod zi* dovjem Tiflisa trajala nepretrgoma 7 dni proti sedemkrat močnejšemu so? vražniku, smo bili prisiljeni zapustiti Tiflis in se umekniti do Mzketa- Na ti način smo rešili naše moči in smo tudi skrajšali fronto. Nadaljevali bomo bor? bo s še večjo odločnostjo, dokler so* vražnika ne spodimo iz Tiflisa m iz vse Gruzije. Zavzetij« Tifliaa ne pomeni, da smo izgubili vso Gruzijo. Nasproti, iz* guba Tiffoa nam mora dati še večjo moč in odločnost za nadaljevanje bor? be in za maščevanje poteptane pravice. Ne zabite, da so se maloštevilni Buri borili dve leti proti veliki Angliji ter so jo nazadnje pripravili, da je morala skleniti časten mir. Obračam se k vam s pozivom, da nikakor ne odnehate od začetega dela. Prosim vas tudi, da pred? vzamete vse mere, da se red v deželi ne bo kalil. Noben državljan se ne sme pridružiti sovražniku in mu pomagati Meščani in vaščani, vsi skupaj mora* m o imeti samo eno edino fronte ==» frOSs to gruzinske d&g&žmjt, ki se bo uprla meel^vsirRi Imperialistom. Proč oma* Kovanje, proč obup in bodočnost bo naša. Baltftke države prorti uničenju Gruzije RIGA, 14.»Stalni odbor baltiških dr* žav je protestiral proti invaziji Gruzije s strani ruskih čet. Mir med Rešijo in Poljsko se podpiše dne 17. t. m. RIGA, 14. Ruski in poljski odposlan* ci so sklenili na posebni seji, da -se mi? rovna pogodba med Rusijo m Poljsko podpiše dne 17. marca. Poljaki ne verjamejo, da jih Rusija vnovič napade PARIZ, 15. »Matin« je objavil vest iz Rige, da pripravlja Rusija nov napad proti Poljski. V ta namen da je zbranih 20 divizij. List dostanrlja k tej vesti sle* deče: Obvestili smo se na poljskem po? slaništvu, kaj mislijo o takšnih govori? cah. Dobili smo odgovor, da so kraji, ki se v brzojavki omenjajo, daleč za mejno črto, ki je bila določena na riški mirovni konferenci. V Varšavi nimaijo še nikekih vesti o tem napadu ter se nasprotno misli, da bo mir med 18. in 20. marcem podpisan. Verjetno pa je, da te vesti sovjetska vlada namenoma širi, da bi vpliv&ia na angleško javno mnenie, ako bi nastale nove težkoče v angleško ? ruskih Dogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe._ ... ^ Ansllja Anglija odklonila nove predloge ruske vlade PARIZ. 15. Posebni poročevalec lista »Echo de Parisa javlja iz Londona: An* gleška vlada je danes pro^jčevala načrt za trgovinsko pogodbo a Rusijo in po* pravke, ki jih je Kraški prinesel iz Ru? sije. Novi predlogi sovjetske vlade vključujejo priznanje moskovske vlade kot dejanske vlade v Rusiji. Lord Cur* son in sodnijski strokovnjaki vlade so se izrekli proti takšnemu priznanju. - Razprava o zakonskem načrtu za pobi* ranje pristojbin od nemškega uvoza . LONDON, 14, V dolnji zbornici je neki poslanec vprašal vlado, aH so vse zavezne in pridnižene države pristale na to, da bodo njihovi državljani plače* vali 50% od uvoza nemškega blaga. Lloyd George je odgovoril, da je an* gleška vlada poslala vsem državam, ki na londonski konfernci niso bile zasto? pane, brzojavko s prošnjo, naj povejo, bi li ne bile pripravljene predložiti svo* jim parlamentom slične predloge. Brzo* javka je bila poslana v soboto — je do* stavil Lloyd George —, a do sedaj ni še nobenega odgovora. Ukrepi proti ;Nem* čiji so bili sklenjeni v sporazumu z vse* mi vladami. Toda nobena »država nI vezana vsled sklepov londonske konfe* renče; vlad« so le dolžno predložiti par* lamentom tozadevni zakoinski načrt. — Isti poslanec Je vprašal, ali ne pomeni to, cfa se bo samo Anglija obvezala s posebnim zakonom. Lloyd George je odgovorit (Ia ne, Francoska vlada je ie ukrenila potrebno. Grof Sforza ni še prišel v Rim m ni mogel še ničesar na* praviti. Lloyd George je zaključil: Bel? gija. Japonska, Italija, Francija in An* glija so se vse strinjale v tem, da je Nemčiji treba poslati ultimat. Zakon o pobiranju pristojbin od nem? škega blaga sprejet v II. Čitanju LONDON, 14. Doljna zbornica je enoglasno sprejela v drugem čitanju za? koniski načrt za pobiranje pristojbin od uvoza nemškega blaga. Angleška vešala na Irskem DUB LIN, 14. Včeraj je bilo obešenih nekoliko fenijancev, ki so bili obsojeni na smrt. Okoli ječe se je bilo zbralo na 25.000 radovednežev. Delavci so po vseh tvornica h v znak žalosti ustavili delo, Nemčija Nemčija protestirala pri zvezi narodov proti ukrepom zaveznikov BEROLIN, 14. Nemška vlada je pc* , slala Siru Ericu Drumondu, glavnemu tajniku Zveze narodov, noto, v kateri I protestira proti nastopanju zaveznikov proti Nemčiji. Besedilo te note ni še bilo objavljeno. »Tagblatt« zanika vest. češ da se je vršil uraden sestanek strokovnjakov, na katerem da se je raz* pravljalo o povračiKh. Pač pa priznava, da so se vršili v 9oboto neairadni pogo* vori med poslaniki prizadetih držav in nekaterimi! strokovnjaki. Zakonski načrt za odpravo zasebnih brambnih organizacij BEROLIN, 14. Državni zbor raz* pravlja o zakonskem načrtu za odpravo zasebnih obrambnih organizacij. Mini? ster Von Simons odklanja trditev, ćeš da bo odprava zasebnih organizacij Nemčijo odvezala dolžnosti razorožit? ve. Dober pravni položaj Nemčije na* sproti ostalemu svetu bi se takoj pokva* ril, čim bi ne hoteli izvršiti razorožitve, ki nam jo nalaga mirovna pogodba. Nasprotovanje Bavarske temu zakonske? mm načrtu je pretirano in trudim se, da bi dosegel o tej stvari sporazum z b£Y£T* sko ylado. Državni zbor je izročil za* konski nacrt v proučitev posebni ko* misiji. Londonska konferenca S seje komsije za pomoč Avstriji PARIZ, 15. »Petit Parisienu« poročajo iz Londona: Finančna komisija za pro* učevanje prošenj Avstrije za pomoč, katero je vrhovni svet ustanovil prete* klo soboto, je imela včeraj sejo v an* gleškem zaklackiem ministrstvu. Avp strijski kancelar in finančni minister sta predložila spomenico, v kateri je beseda o sledečih treh vprašanjih: Dejanske potrebe Avstrije, trgovska bilanca in jamstva, ki jih Avstrija lahko da za posojila. Komisija je začela i>roučevati ta vprašanja. Proučevanje bo trajalo ne* koliko dni. __ Amerika Zedinjene države ne bodo zbrale svo* jega brodovja na Tihem oceanu WASHINGTON, 15. Uradno se za* nika vest, da misli ameriška vlada zbrati svoje brodovje v nekem pomorskem oporišču blizu otočja Hartr, Francija Pri dopolnilnih volitvah y Parizu komu* nisti izgubili PARIZ, 14. Izid dopolnilnih volitev v Parizu, ki so se morale vršiti vsled tega, ker je bil Millerand izvoljen za predsed* nika republike in ker je en poslanec umrl, so bili sledeči: Le Corbeiller in Bonnet (narodna zveza) sta dobila 70.000 glasov, Loriot in Sonvarki (komu* nista) pa 58.000 glasov. Ogrska Ogrska ne mobilizira BUDIMPEŠTA, 13. Nekateri lteti 30 objavili vest iz boijševiškega vira, da Ogrska mobilizira. Ker je ta vest popol* noma neresnična, je bil dopisni urad po? oblaščen, da jo zanika. Španska Eden morilcev ministrskega predsed« nika Data prijet MADRID, 14. Anarhist Ataneo Pe? dro Mateo je bil aretiran ker je v zvezi z umorom ministrskega predsednika Data. Aretirani je priznal da je eden morilcev rajnkega ministrskega pred* sednika. Povedal je tudi imena- svojih sokrivcev. MADRID, 14. Morilec ministrskega predsednika Data je rodom iz Tarra* gone. Ima 22 let. Pri njem so našli pi* štolo s 24 naboji, 1000 pezefc denarja in šek na 5000 pezet. Izjavil je, da sta nje? gov® sokrivca Ramon Časa nova, ki je bil šofer motornega voza, in Leopoldo Noble. Rekel je, da ni sindikalist tem? ve& anarhist. Opozarjamo »Kmetsko * delavske zve* ze«, da morajo naznaniti svoje shode centrali nekaj tednov v naprej, da ne nastane zmešnjava glede govornikov. Italijanska zbornica Rim, 14. tn*rc* 1901. Po sadnjem glasovanju, ki fe dalo Giolittiju 9» »akrai zaupcico, «a pologa.} r sbamici prav nii rJ izpremenil na bolje. Natprotao, v«1th> bc>H v otpredje »Ui prianja raspireta zbornic® in novih volitev. Zdi £0, da j* većinu zbornice prepričana o m?, trebi novih vclMov. poslanci so lo takozvani mafevci in oktobrovci, t. j. nekateri bi hnell radi volitve v tn&ju. drtv^L v oktobru. Proračunski provizorij poteče «nefeca. junija; bi so morala ac-stati nova zbornica v Juniju, ali pa bi sedanja zbornica rc&ila provizorij za drugo .polovico leta, nakar bi se vrSilo volitve poleti tli jeseni. NI treba še posebe povdarjati, da bi iwve» volitve vrSile v znamenju boja proti socianstoan ia komunistom; tudi ljudska stranka bi morala pre-srtati hude volilne berbs. Socialistična stranka ju irncia več sc}, ci so p& 3e izjavila, kakšno stališče bo zavrela naprava pclciaju, ki bi nastal, če bi vluda. v ravnici raz.pl»a-Ia volitve v teh z.'a «ociaii»te tako neugodnih tre-notkih. Tudi se boje socialisti čiito upravičeno nasilnih dajanj, kajti njihovi nasprotniki bodo uporabljali vsa sredstva v volilnem boju. .Tasoo je, d« ie socialisti nič k&f ne vesele novih volitev, zlasti če upoštevamo, kako poražena je solcalističnu stranka po zadnjih tdluih naskokih fai&tov. Ne martfk:«, med njimi ljudi, ki predlagajo, naj se socialisti vzdrže volitev. Socialistični funkcionarji ta 2000 socialističnih občin naj polože svoje časti, a občin*) in parlament naj \ olijo meščanske stranke. To so pač t^ofvorice, verdar ni izključeno, da ae na zgodi kaj tdičneja. Verjetnejša ipa je, da so bodo socialisti udeležit? volitev tudi v slučaju, da dožive poraze pri volilnih agitacijah. V interesu stranke ni, da t» sc navrtall na veliko Število poslancev. Prejšnje Število 150 parlamentarcev je opravilo atranko v čuden položaj, To število i© zadosti velike, da utegne popolnoma ovirati delovanje zbornice, a premajhno, da bi prevladalo v zbornici. Da bi obJtruirali, nimajo ve3elja, morda tudi ne poguma, njihova obftrukcU ija. bi tudi ne imela pravega šumel*1.; sodelovati nočejo, torej ao v iako č'.sdnem .peložaju. Tudi po razkolu Stoje njihova parlamentarna skupina 134 članov, torej za pasivno rezistenco preveč. Zato bi bito atalliče 50 članske skupine veliko laže. Ta opozicija bi zamogla dosledno vztrajati pri svojf m nepopustljivem stališču tc-r bi ujrala lepo vir,-jo napram svojim volilcem. Jutri se sestane odsek za zunanjo politiko, ki določi program razpravljanje runan-Jepolitič vprašanj. Grof Sforza sve vrne v teki* t^dli« «1 prr\V mogoče ^ prca prazniki rarpravlj;Ja v rofrnici o zunanji politiki. Danaiuja seja, ki jo bila kakor vse rpondelčska seje posvečena interpelacijam, nam dokazuje, da «o strankarske politične strasti v državi niso poleglo. Iz Kalabrije je došla vest, da jc socialistični poslanec Plccoli padel te vlaka, ko vorjl skozi predor, ter se smrtno ponesrečil. Ta vest je vzbudila v parlamentu veliko -vzburjenje, ker #o socialisti sumili, da gre za .političen zločin. Tozadevne inter-.pelacaje in domneve nam pričajo, kako zastrupljeno je politično ozračje v Italiji, da se možnost takega zločina jemlje sploh v uvaievaruje. Značilna je pisava »Avantija«, ki prSe o t^m dogodku med drugim: »■Zbornica je danes preživela tragično' uro. Vsi ao bili prestrašeni vsled tega čina. Prve vesti žalibog niso šj o vržene in dopuščajo modtne-st, da £rc ra .krvoločen umor, o katerem krožijo različne govorice. Govori se, da «o poslanca Piccoltja ubili Štirje uio&ki, ki so vrgli njegovo glavo skozi okence. Neki poalanec j® spravil to vect v zvezo z notico, ki fo j« .prinesel podeželski lict, ki pravi, da socialistični poslanci ne bodo več stopili na ozemlja Kalabrije. Prevladuje spločen vtis, da gre za zločin, tada mi nočemo nikakor hxabiti nesrečnega umorjenca v politična »vrhe, ampak hočemo ostati tre.ni ter kfjavijamo, da ne rn-oremo verjeti v tako okrutnost. Smo že v negotovosti, kakor so vsi. Socialistična skupina j-c poslala na lice mesta pos! Morgarija in Bianchija, da poizvedujeta o stvari.« Te besede socialističnega l«ta govoru cele krsfige, Corradini, podtajnik notranjih dsl, j t* odgonroaii «a interpelacijo glede dogod!«jv v Catale Monfer-rato, da prekicava ni 9e končana, da bo pa vlada karno-vala krivce. Socialist De Mlehelie pravi, da so fašisti i/.z'vali h\ napadali, -iel.vci pa se branili. Socialisti s o- imeli dva mrtva iii 300 aretiranih, t&H sti pa dva mrtva, dva ranjena & nobenega are-ta-*nca. In tako gre da.'je daa ra dasrns. Skcra; ga ni dneva, da ne bi ae morala zbornica peč&tJ « takimi ir podobnimi zadervami. Vto to nam dok*tufe, da vojni duh Se vedno živi v vseh a!o}th, a rmiIo je takih/ ki bi odločne in odkrito nastopili proii barbarske-, mu načinu političnega btfj*, li! ratfOmpija vso j»var hi 7>asebrx, rivJ.jcoj«. tjoiilnl Imeniki sa izloženi »siedelto oMImIi: »Volilo! imenik jo i s 1 • a T občini: D o l i n a od 8. t. m. Čh« ga rekima* cije je do 21. t. m.; P o d {jj r a d od 7. t m Ofts reklo« maci je do 20. t m. Volilcl preglejte imenike! če nUk vpisani, reklamirajte svoj vpk.« Politično društvo »Edinost«' ________v Trstu. Domate vesti Se ne priznavajo! Ker tukajšnji it® U jo c »ki ksti očitajo nam — a to po krivici — da nočemo prt^ znati do^T*cmega čina, vsJed katerega «no po*taif državljani Italije, naj zabeležimo tu nekaj auL&tt-nega, ki se je dogodilo r Ti valu ( vDalmaciJJ) pv» vodom slovesne izročitve Ustih vojnih ladij, Li «o bile prisoj en o Jugoslaviji Na -zakusku na francoski vojni ladji «o govorili med drugimi francoski poveljnik Blanc in zastopnika italijansko in an« gleško vejne mornarice. Francoski in angle&ki aa-stoprtik sta govoril* o državi Jugoslaviji, i t ali van-ski zastopnik pa je zaželel »prosperitA alla Ser bi« — al Rd serbo cd al popolo serbo, da bosta tudi nadalje malica ti j U popolo italiano cd U popola' serbol In vendar, to se ne motimo, je dane« tudi' Jugoslavija »dovršen čia«l Pa ga izveatni rtalijansU' funkcionar^ io nočejo priwiati/ Faiizem in naša kulturna društva. FaStzea* fa pest, ki leži na našem ljudstvu. Posledic. i92i. kler je strah sune o«cbcaaf »e sicer zaničevanja vreden, vendar ne Slec č\ veliko skupnim koristur.. Ko se pa raz&iri in prodre v celo skupine ljudi in r druStva, }e Škodljiv *n poguben. Z veseljem je trofca pribiti, da ee na splošno pri nas v zasedenem ozemlju ne kaža^o zastki strahu. V Gorici nadaljuje ■i. pr. Matica evojc kulturno dele vfcljub bombam in grožnjam in pc deželi delujejo akoro povsod vsa druJtva Loi tloseda}. Da, opaža ie celo, da se strnejo durštva tudi v 'krajih, ki jih pred vomo niso i-aela. Vsepovsod, je predrlo speznan^e, da nam -kultura* ni prinesla ku'-iurc, da d jo moramo sami isk&ti, ako nočemo propasti. A povsod ni temu riakc! V nekaterih krajih tržaike okolice «c je strah ie prccf-j ukcreninil: Nekje je orožniško oblastvo prepovedalo koncert, ker ga je društven predsed. >a«n naprosil za to, drug:;« zopet je gospodarsko Iruftvo edpevedalo društvene prostore dram. \rožku; istotam nc more Sokcl delovali, vJtljub ve-ikemu Številu naraščaja, ki ii želi telovadbe. V Kumarjevi od it. vlade avterizirani glasbeni Soli hira zbor, ker nima dovolj pevcev. In tc vse iz strahu! In čudno: tam, kjer bi morala biti osebna kota, jf a. največja, tam strah največji. Pov-rod- 3r> moški bofcj oprezni -od ženskoga spola! Tam ^ zopet govorili, da so ti in ti žiipatu asastepaK Istro! Urechtc vesti Preneh#afe vojnega stanja na Primorskem. Kaker poroča agenc. Stcdani, je včerajšnjo. sGazzetta Uf/iciale« objavila odlok, v kat ere: n je rečeno, da ■je vojno stanje na Piimcrskem in ebenem tudi vojaško pravosodje nad tukajšnjim civilnim prebivalstvom prenolialc. Statistika mestnega prebivalstva. Mestni demo-^rafični urad nam je poslal poročili o devetem in desetem tednu tekočega leta. Iz poročil je razvidno, da s^ je v devetem tednu t. 1., to je v času od 20. de 26. februarja, rodilo v Trstu 139 otrok, 17 dečkov in 62 deklic, med njimi 120 zakonskih in 19 nezakonskih, dočim je v istem času umrlo 73 05.9b, 31 možkih in 39 žensk. V desetem tednu t. L, to je v času od 27. februarja do 5. marca se je v Trstu rudilo 132 ctrck, 09 dečkov in 63 deklic, med njimi 116 Mikenskih in 16 nezakonskih. V istem času jc umrlo 99 oseb, 47 nuožkih in 52 žea-»k. Vesti ix Istre 0ručtve?se vesti Pevako društvo -Slava« pri Sr. M. M. spodnji ikHcuje za jutri, v četrtek 17. t. m., ob 8 zvečer v novih društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Društvo, ki deluje že 22 let za narodno probujo in presveto v .tržaški okolici, je za Časa vojne zastalo, kakor vsa naša društva vobče. Nadejati se je, da se tesža važnega občnega ibora udeleže vsi redni in Iz PoijAtt pri Opatiji. FaSistovski -blage ? 1 o v. Naš kraij stoji §3 vedno pod vtisom fašistov akega napada na našo mire > vasico o priliki aneksijskih slavnosti v Lovranu. Ljudstvo je razburjeno, kajti nnši najstarejši ljudje 00 pomnijo takega dogodka. Nesrečna žrtev nnjada 27-letna domr.ča gospo-dimja F. Štanger, le težko okreva, kajti rana jc-huda. Ubcga žrtev se je cel teden berila s smrtjo. Reva, ki je m^ti štirih otrok, je bila oni dan prv ikrat vstala iz posteljo po težkem porodu. Krogla jo je zadel i, ko je tekla svarit ■svojega m.cža, ki je v bližini igral na krogle, naj ac skrije pred faši-stovski.n napc.dcm. Obležala jc z prestreljenimi pljuči in kri ji je bruhala iz ust. Največjega pomena je bila teda.) takojšnja zdravniška, pomoč. AH zdravnik - samaritan, Lovranski občinski zdravnik, ki je bil član ali celo sovodja one skrbno pripravljene fašistovska ekspedicije, je imel pač drugo važnejše opravilo: boiiil in irpodbr.jal jc fašiste k temeljili izvršitvi njihovega načrta. Za ubogo Žrtev, ki sc je vila v bolečinah, jc imel Ic raaičljlv nasmeh. Šele kasno Zivečer foo mogli preskrbeti zdravnika. A to se feveda vse le malenkosti in prav ste imeli v neki številki Vašega Hita, ko ste očitali našemu zakrknjenemu ljudstvu, da se razburja radi "sličnih, pač tako nernatnih dogodkov in ■r.c pritožuje čez vsako malenkost, lino človeško življenje več ali cianj — posebno če gre za življenje naše ^raje« — to je pač neacnatna in popolnoma brezpomembna stvar. Na tem vzvišenem ilali-šču stojijo in so eo še posebno v gornjem slučaju postavile naše slš,vne j&vne drI4vno oblasti. Kajt: podporni člani polno številno, da se društvo zopet do canee nismo Še prav nič čuli o kaki preiskavi oživi k zopetnemu delovanju. Magdalenčanom nai gcrrr'ega dogodka, kaj še da bi se bil kateri od napadalcev zaprl ali pozval na odgovor. Saj tega tud. zopetnemu delovanju. Magdalenčanom naj bodo v izgled druga okoličanska drušiva, ki 60 že .-davna cxži/ela in s sijajnimi nastopi dokazala, da nićo le dosegla isto višino, kakor pred vojne, tem« v€?č so se v marsikaterem 03d.n1 celč izpopolnila. Toref, na delo! Telovadno društvo »-Sdkoi* v VrdeJi sporoča, da se vrši danes zvečer ob 9 odbo~ova acja. Jutri cb 8'30 točno članska telovadba. rali pomoriti vse ljudstvo v naših gorah — tja gori do Koroške meje! Ponavljamo; morejo li ti besne-žš spioh kaj — misliti?! Če bi govorili in pisali: r Živela Italija! «, »Bodite debri državljani Italije!« — to bi bilo razumljivo. Ali, če zahtevajo od človek?., ki ga je rodila »lovenčka mati, ki se je rodil in ki -Jc srastel ter se vzgojil na slovenski zemlji, ki je na jo rojstvo in svo^jo grudo navezan z vsem svojim Krčem in vc-O s\x>jo dušo, na^ tak človek postane črez neč Italijan: je to neumno, je ta poizkus nasilja na naravi! Narava pa si nc pušča Eapovedovati -ci nikogar. Zato naj bodo le uverjenš trsti gosped^e, so šli v Tolmin — zidove mtzat, d j. so ve e Uste r^ihovc : smrtii in »vrvi« oatavile isto vreme, kakor so ga našle. TolmLa je ostal slovenski trg, kakor je slovenska z^ni;a, na kateri vtcji, in kaker je ljudstvo ^lovensko na vsem orem-lju od izvira Soče pa do jadranskega morja. Tega dejstva ne tEpremend neben izlei, niti če je že toliko in že tako velikih »kamionov«. Eno pa morejo doseči taki šzleti: plamen, ki bi ga m-^ral vsak človek blage vo'še It — gasiti I Zato so taki obiski narav not/1 zločin * ptalUča javne blaginje v deželi in zate tudi s atall žča koristi države, ki jo tisti izletniki a sicer pro 3lavljajo, ali ji — ne služijo, ker ac ne^pasnetneži! Zadnji z-apaa v Istri! Tc dni je 2nani Uririo \ Klanca, s katerim ac je ?Edinost« ie večkrat ba-%-gla, dobil dekret, ki ga imenuje za. načelnika, prek in prek slovenske občine Ocizla- Klanec. S ten: "Ae. bile, odLtavljenfc zadnji uvol-crJ župan i a cbvin-*kl odbor Istre! Fripcmiaja.mc', da je Unizio- tujec, ki ne zna niti besedico slcvearki. Prišel je t'e le pred par leti v te kraje, kjer nI — rar4en nje^a in njegove matere — niti enega ItaBjana. E^.'gc $0 ;e obotavljali mogotci v Kopru in. Poreču, predno so odstavili zadnjega domačega (župana v vse) Istrif Zanimrii so ae sicer tudi ie prej za občinske stvari in poi-vcdovali. Ker pa niso mogli izslediti ničesar nepravilnega, je obveljal slednjič imenitni izgovor, da je občinski cdhcr — prestari In tako so ga po-mladiii — po svoje! Iz Števila dosedanjih občinskih •odbornikov sta našla milcst pri gospodi le dva' Ostala 4 mesta nove občinske uprave so poverili novincem, med katerimi je tudi ne še polnoletni gozdar, došel koma.) sedaj iz Rovinja. To jc Uucaj, iz trfaškenac živilenls Vojna in ljubemu. Pred sedmimi leti sc je zaljubil 28-letni Anton Musenič, doma iz Gorjanskega pri Komnu, v 20-letno Marijo Antončič iz iste vasi. Med njima je vladala prava ljubezen. Latinski pregovor .pravi: ičasi sc izpremagajo in mi sc izpre-mcaimo z r-jimfc« Ta resnica se je razodela tudi na Museničevi koži. Leta 1914 je izfcmht?ila (r/etovna vojna in Anton je moral k vojakom. Dcl^o ga jc Marija čakala, nazadnje se jo pa naveličala čakanja, češ leta gredo gor lepota pa dol, tn se- omeiila z drugim ne ^ledc na vzvišene obljube, ki jih je svojčas dala Antenu. Dobila jc bila namreč pismo iz bojiSča, v katerem je bilo črno na betem, da je As-ioci padel, da ga na voč. Zelo se je pa. začudila Marija pred nekaj meeaci, ko j^ sfal pred njo — Anton, živ in cel. Razume ae, da se Antoa izi Ma-riiin mož nista kaj Jopo gledala. Izogibala sit se Večkrat sta «e tudi prepirala radi Marije. Pred včerajšnjim"do hudega -sporckaiija in pretepa, v katerem je hi! njen Anton v desno roko. Svojega napadalca je naznanil tamošnjim orožnikom, Orcčniki eo Marijinega moža zaprli. N»padcn in pretapem koČi}aš, Včgraj zjutraj okoli 1 ure jc vczU kočijaž Ivan Bagadic, stanujoč v uiici Molin Grand*» St. 12, po ulici delle Beccherio. Te-da} planej'o iz neko temne postransko ulice ii'i^e slabo oblečeni mladeniči. Postavijo ce pred kcjcija, ter ga ustavijo. To pa kočijažu ci bilo po vx?!»i. \ ptl je nam njimi, da bi se ga postopači 2ibali. Ta cc pa niso hoteli zbati. Tedaj 5'c mel med kočl-jažcai in med postopači prepir, ki je končal tem, da f c bil kočijaž ranjen pod levim očes c m. Prvo porneč je dobil na rezilni postaji. 2Uo&t«n konec nex&£nca. Pred sinočnj^m jc v bližini ribje tržnice padel v morje neznan moi. Neka} [ pilotov je potegnilo moza na suho. Na lice mesta ie bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je dal dpeljati moža v mestno bolnišnico, kjer eo ga '.prejeli v IV. oddelek. Dve uri potem je mož izdihnil. Aret&djt«. Pred včerajšnjim jc bil aretiran 20-letrii Pavel Caataldi, ki nima stalnega bivališča. 0^3žn^k^ »c ga namreč preiskali in našli pri njem •;ri petjurde in 28 nabojev. Te dragocenosti »a mu zaplenili. Cataldi so je izgovarjal, da je našel petarde in naboje na ijavni cesti ter jih pobral, da sa ne pripeti kaka nesreča. Orožniki se -pa a;ii> veliko zraenili na člonrekoljuben. razlog dejanskega eUxa: Cataldi i o moral v zaper. Mali tatinski dnevnik, Peieklo noo «0 obiskali neznani tatovi s^anorvanje dr. Alfreda Kohnaerja, v ulici Gatteri št. 7, in mu odnesli za 6000 Ur raznovrstne zlatonine. Tatvina ^e bila javljena na policijo. — Tudi v stanovanju Marije Pahor, v ulici delle Acque, so bili tatovi. Iz stanovanja s-o odnesli za 100 lir raznovrstnega perila. ni treba, ker eni co oblastni bolje znani nego nam in sploh je bil cel napad popolnoma regularen, vršil se jc ob asistenci kr. karabinerjev, ki so napadalce — najbrže v cjćhovo zaščito — sprenoljafi. Edino življensko znamenje, ki ga je dalo ob tej priliki javno oblastvo — in vsa čast njej to njeno veliko skrb za blagor prebivalstva — jc bilo to, da jc čez nekaj dni poslalo orožnike v vas, svarit ljudstvo, naj bo mimo, naj se ljudje drže doma, češ da bo to nedeljo aneksijska sJavnost v Mošče-nicah, h kateri se bode vozili seveda kot g'avni udeleženci fašisti in da ni izključeno, da pridejo isti zcp-ct pogledat v uporne Poljane, če se ljudje po sprejeti zasluženi kazni kaj spametiii. Naši vaščard so v začetku ugibali, ali bi se šli kam pritožiti, zahtevati varstvo za tvoje življenje in zadcSčenje za oni grobni čin. Vendar se ni stori! noben korak. Čemu tudi in h komu?I j cev z Nemčife neposredna soseda nemške repubk-ke. V tretje pomaga znanje nacionalnega gibanja ^^eite naroda premagovati lastni nacionalizem, v kolikor je ozko srčen in omeien in torej nevaren, ter je tako prispevek kamena k bodoči stavbi zedi-njenega človeštva. Četrtič in stotič zasluiiio Jugo-slcveni, da jih ravno Nemec bolje rpozna kakor iz neokusnih dovtipov neumnih humorističnih listov in ipačenlh opisov zlohotnih nevednežev. Ir zarei Wcndcl še jo v jugoslovensko preteklost in sedanjost take uglobii, da ga moramo občudovati. Tudi najbolj potanje naše zadeve mu ni?o neznane. Knjigo najtopleje priporočamo. Nova slovenska drama. V ljubljanski drami študirajo najnovejšo drame priljubljenega pisatelja F. S. Finžgarja: »Razvalin« življenja-. Snov je vzeta, iz kmetskoga življenja in jasno c briše vsa naj^prot-ja, ki nastanejo v zakonu, ki je sklenjen vale d ma-lerielnih koristi. I>rama je zelo primerna za odre po deželi. Glavno vloge igrajo ljubljanski publiki priljubljeni umetniki: ga. Juvanova in gdč. V. Danilova tej g. Grcgoria. Režijo vedi g. Danilo. Pevsko tiru v o -Riakol« v Pragi proslavi leto^-60-letiiico mojega obstanka s tem, da priredi izlet in kcacertc v vseh večjih me rtih v Jugoslaviji; kakor v Ljubljani, Zagrebu, Varaždinu, Novem. Sadu, BeJgradu in na »povratku v Mariboru. V Ljubljani so vrši koncert dne 15. maja t. L Praški *HLhoI< je eno L-med največjib in na;uglednej§iii čeških pevskih društev. Izleta so udeleži nad 150 pevk in pevcev. KRONE plača vaduo par cent. reč n*go **ak dre ii kupec, edinolt* Alojz Povb, trgovina Piaz^ Gsribaldi 5t. 3, taM, 3-29 (pr«J trg Barieri). TRGOVINA a me&anim bU^ou na deželi fcprejtu«' petnajstletno, pridno, ve*ino in nekoliko italijanščino csnoziao učenko, hčer poštenih a^rilev-Ponudbe pod. »MariHva - mot (Bier-baucn - Golar). 8. V. Novak: »Serenada«, rEkloga« (Spomladna p«*e:n). 9. Iv. Giiice: rloila- (Stanko Kosovel), ^Zdrava Marija«, ro-kopisa. 10. V, Novak »Mej maj* (Andaate semplice, - Molio tranquillo, • Allegro vi^oroto). — Točke 2„ 7. in 9. poje gdč. Avrelija Sancin, »prenilja jo na klavinju g. Ivan Gibec, ki obrazloži tudi klavirske tkladbe. — Za četek točno ob 20. uri. — Cene ha vstopnino in sedež: L 9'85, L 7. L 5 in L 4. Predprode ja vatojKiic v knjigami katoUikege, tiskovnega društva v Gorici. Gospodarstvo Ju££>slovenske mere. Finančno minietr^tvo' je odobrilo kredit 7800 Švicarskih frankov in 5100 nemfckih mark za nabavo aparatov za kontroliranje mer. Izvoz knjig iz Jugo&lavijc. Ekonom sla finančni komite ministrov jo aklenil, da je mcgoCie iz jago-slcv. države v inozemstvo izvažati vse v Jugoslaviji tiskano knjige, Najnižje cene za argentinsko žito. Frankfurter Ztitung« poreča, da bodo v Argenthuji določili za žito najnižje cene, ki se bodo ravnale po ceiiuh vse špekulacije. Oddaje premoženj« nt Dan^ju. Kaker poroča »Netica Wiencr Tagblatt^. cenijo predplačila na oddajo premoženja sca Dunaju dc«odaj na sedem milijard. 01 HRftCEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso VIttorio Emanuele III. 24,1. s^ejems MJ od 15-1C. Brczbclestno kdlrcnjc 20b, zlate l rone, zlati m- stovl brez neba. — Vse po moderni amerlžiil In švicarski sistem. tehniki, Tečaji: V Trstu, dne 15. februarja 1921. • •asoiiatao«!«* O«j0 i\mm driišfvs u Renčali m. n reg^strovana zadruga z oni^jermn jaio&tvosu izvr^ufe vsa v stavbeno stroko »padj^o^a i visoke In vodne ftta-vbe). Izdclnjc načrte in proračune. Vrii cenitve ter sprejema obnovo po vojo) p»>SkodoT«nih stavb ra pcdJa^C cenltvc. Cene (231) « snem e» Književnost In uimlnosf A os dem cttdsforiscliea Rieorginsento, Von Hermanu WeixleL Verlag Friedrich Andreas Perthea A. G. Gctha 1921. Str. 199. S to knjigo je Hcjmann V/cndcl podal necsAkcinu narodu v obliki življenje-pisov izrazitih kulturnih in političnih delavcev med Josle veni. kulturno in politično igedovino Srbov, Hrvatov in Starvcncev, Her-manrv We?idel fe med Nemci Izredna prikaze« z obsednim znanjem, globoki socialnim pogledom in finim Outom ra narodno .praviCcMjtft, ki v r.vc^ih aian&tvcno visoko rtojecib EfUih zjcbija zmote nemžkih pisateljev in ijavnega mnenja o Ju^oslovenih. Njego »"i spiti ce odlikujejo po blestečem alega in duhovitem izražanju, tako da. re kljub vsemu znan t Iv eno obdelanemu materialu čitajo kaker roman. Nasproti e-čita-nju, da zapravlja čas in e>zcć v prilog Jugoislove-nom, odgovarja v uvodu k tej knjigi: K duhovni JadT£nsk£ bank3 •••••*•>>... Cosulich . s •••»•»•«••*■•« Dalmatia • o o o « * a • a » • ^ = » o rt * * ■ ■' n» "h Lloyd ....... Lusslno M?rtinollc:i »o. o« Oceanla ..a. .«•#.. » . a . • Premudtl ....s.aae...... Tripcovich Ampelca ... ••••••.. Cement Daimatis ...*...»*»• t Cement Spalato.............. Tej« valnia aa tržalk«^ trge.' V Trstu, dn