Leto LXVIII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v torek, dne 9. aprila 1940. štev. 80 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din U redn iitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-0«, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po prazniku Čekovni račun Ljubljana številk« 10.050 in 10.349 aa inserate. U prava: Kopitarjeva ulic« številka 6. Kmetske reforme v Romuniji Kritične gospodarske in iz njih proizteka-joče socialne razmere vseh držav sveta, ki jih minula vojna ni izboljšala, ampak pod zunanjim videzom neke nadproizvodnje samo poslabšala, prizadevajo državnikom čedalje več skrbi. Na to je zelo vplivula tudi sedanja vojna, ki se je, kakor vemo, že precej let pripravljala, bodisi, da je sama pripomogla, tla se bo ta kriza po vsem svetu še poostrilu, bodisi da iz teh neurejenih razmer tudi sama izvira in vede svet v nove hude pretrese. Zato slišimo v zadnjih časih vsepovsod o po; izkusili, kako spraviti v red predvsem oboleli gospodadski organizem evropskih držav. To prizadevanje se — to je zelo značilno — ne tiče toliki meri industrijskega delavstva, ki ima danes pač dosti dobro lastno strokovno organizacijo in se more posluževati v široki meri dobrot sodobne delavske socialno-politiiene zakonodaje, kakor kmetskega stanu. Med temi državami je tudi Romunija, ker je kmečki stan od nekdaj bil zapostavljen, kakor skoraj na vsem vzhodu, kjer je kmet bil stoletja in stoletja pravj tlačan. Agrarna reforma v minuli svetovni vojni ni kmečkemu stanu dejansko nič pomagala, ker je pač uničila večji del veleposestva, ni pa popolnoma zaostalemu kmetu dala sredstev, da bi dobljene drobne parcele pametno in donosno izrabljal. Poljedelska proizvodnja pada tako po vrednosti kakor po množini in začela se je umetno gojena industrija, ki jo pospešuje visoka carina. Najbolj je razvita industrija nafte, ki se skoraj docela izvaža, ker je kmet, ki ga je 80% vsega prebivalstva, tako siromašen, da si mora nabavljati le najnujnejše potrebščine. Romunska industrija samu pa boleha na tem, da proizvaja veliko, toda drago. Ona pod razlije kmetov proračun, neracionalni način poljedelstva pa privija nabavne stroške poljedelskega proizvodstva. Velik del romunske industrije je treba varovati z visokimi carinami pred inozemsko konkurenco, dočim se morajo poljedelski proizvodi prodajati v tujino samo s pomočjo visokih nagrad za izvoz. Zato pa se morajo notranji potrošnji narekovati svetovne tržne cene visoko prekoračujoče minimalne cene, da se malemu kmetu zagotovi minimum potrošnje za življenje. Z eno besedo, tako gospodarstvo ni zdravo. Sedanji romunski kmetijski minister prof. Jonescu-Sisesti je kmetijski strokovnjak, ki se prizadeva, da bi popravil napake prenagljene izvedbe agrarne reforme in je sestavil velikopotezen poljedelski ozdravitveni program, čigar ozadje je načrtno gospodarstvo v gotovem obsegu. Z ozirom na to, da proizvodnja nafte v Romuniji pada, je treba najti nadomestila za to v poljedelstvu, kjer ga drugod pač ni. Nespametno izvedena agrarna reforma pa je poljedelstvo hudo ranila, ker tudi razkositve male posesti ni mogla preprečiti in dovoljuje pritlikavsko posest, od katere ni mogoče živeti. Postave povojne demagoške dobe pa so tudi preprečile vsak vpliv države na vodstvo proizvodnje. Poljedelski minister je v tem drugem oziru izdal zakon o mobilizaciji poljedelstva, tako da je državi omogočeno predpisati kmetu gotove vrste kulture. Sedaj pa se je treba lotiti še važnejšega dela, namreč, kako preprečiti nadaljne razkosavanje kmetske posesti in kako zaposliti brezposestnega »kmeta«. Tega ni mogoče doseči drugače, kakor da se temeljito dzpremeni sedanje pravo, ki se v tem pogledu ne ozira na javno korist, oziroma je pretirano individualistično, tako da je blagor občestva podrejen koristi posameznika, mesto da bi bilo nasprotno. »Naj še tako boli, če se posest uredi na novi pravni podlagi, treba je. da preprečimo razkosavanje kmečke posesti in njeno izpremembo v enote brez vrednosti, na vsak način,« je dejal minister zadnjič v zbornici. Danes je v Romuniji 600.000 kmetov, ki so posestniki 300.000 hektarjev vsega skupaj. Razkosavanje se lahko prepreči po zakonodaji, na drugi strani pa je treba skupljati pritii-kavske parcele v majhne, ki bodo zmožne življenja, ali pa še rajši v srednje velike. Kar se tiče naraščanja prebivalstva, ki znaša v Romuniji, čije ljudstvo je še plodovito, 215.000 duš letno, in pa zaposlitve tistih kmetov, ki bi odstopil svojo pritlikavsko posest, je dejal minister ob tej priliki: »Menim, da mož brez zemljiške posesti lažje najde dostojno eksistenco, kakor kajžar, ki se muči na drobčkani parceli in je na njo vseskozi navezan, ne da bi mogel sebi in potomcem zagotoviti življenja vredno življenje.« Katere so poti, kako bi se mogel brez-posestnik zaposliti? Romunski poljedelski minister ne najde druge poti, kakor da se industrializacija Romunije še bolj pospeši, pa ne na nepriroden način. Treba je dvigniti nacionalno industrijo, ki lx> mogla vse te kmete in njihov naraščaj trajno in dostojno zaposliti. Potem je treba posnemati vzgled drugih držav, ki so začele velika javna dela. Ako je bila Romunija zmožna — pravijo — da spravi skupaj toliko milijard za oborožitev armade v primeroma kratkem času, potem bo tudi mogoče izvesti javna dela v največjem obsegu, kakor so gradnje in izboljšanje cest, kanalizacija, melioracija zemlje, izsuševanje močvirij in s tem zvezana regulacija rek, ki delajo toliko škode, kakor na primer letošnjo spomlad. Tako bi bilo mogoče zaposliti nekaj sto tisoč delavcev. Če se pa izboljša srednje velika kmečka posest, bo mogoče velik del brez-posestnikov zaposliti kot kmetske delavce v poljedelstvu samem. Poljedelstvo bo moralo intenzivno delati in bo delavske moči nujno potrebovalo. Nadal je je treba pospeševati kolonizacijo, predvsem v Dobrudži, iz katere se Turki v množicah izseljujejo, in sicer po brez-posestnikih. Ta program je seveda preračunan na dolgo dobo let, se pa lahko začne izvajati takoj, ker ie možnost za to v današnjem času, ko se lahko izdajajo zasilne uredbe, veliko večja, kakor v normalnih razmerah. Kaj in koliko bo mogoče izvršiti in k-nj in koliko se bo obneslo, to je pa danes odvisno od neznanih činiteljev, Anglija je položila mine na treh mestih norveške obale Okrog 100 nemških vojnih ladij v Kattegalu Tudi angleško brodovje blizu norveške obale Pariz, S. aprila, t. »United Press«. Veliko presenečenje je vzbudilo poročilo, ki ga je davi izdala agencija Havas in ki so ga objavili že opoldanski listi. Ob istem času, kakor v Parizu, je tudi v Londonu skozi posredništvo Reuterjeve agencije izšlo podobno poročilo.' Sporočilo norveški in švedski vladi »Poročili pravita, da je bilo opaziti, da se nemška pomorska borba proti nevtralnim trgovskim ladjam zadnje čase stopnjuje. V teku vojne so nemške pomorske sile potopile nad 150 nevtralnih ladij, pri čemer je našlo smrt nad tisoč mornarjev iz nevtralnih držav. Nevtralne ladje so bile skoraj vedno potopljene v nasprotju s predpisi mednarodnega prava o obnašanju vojskujočih se držav nasproti nevtralnim državam. Nemške pomorske sile napadejo vsako nevtralno ladjo, ki pluje_ v kakšno angleško luko, a tudi vsako, ki odhaja v kakšno angleško nadzorno postajo. Tudi takšne ladje, ki plujejo v nevtralne luke, so bile že potopljene. Takšno postopanje škoduje nevtralnim državam, a tudi Angliji in Franciji. Nemčija je s tem postopanjem kršila mednarodno pravo, ki daje oškodovani vojskujoči se sili tudi pravico, da na protizakonite ukrepe sovražnika odgovori z enakimi ukrepi. Anglija in Francija menita, da sta prisiljeni, da z ozirom na kršitve nevtralnostnih predpisov po Nemčiji podvzameta takšne korake, ki se jima zdijo primerni.« »Nemške vojne sile so« — tako nadaljuje poročilo — »do sedaj najbolj prizadele norveško trgovsko mornarico in norveške mornarje. Toda istočasno, ko nemške pomorske sile napadajo norveške ladje, se poslužujejo nemške trgovinske ladje norveških obalnih voda, da po njih tovorijo prepovedano blago, od norveške države pa zahtevajo povrhu še spremstvo vojnih ladij. Brez ozira na stališče, ki ga bo zavzela glede tega norveška vlada, Anglija in Francija sami zase ne moreta dovoliti, da bi takšno stanje trajalo in da bi Nemčija skozi Švedsko dobivala vojno blago, ki je za nadaljevanje vojne bistveno potrebno.« »Zaradi tega sta angleška in Irancoska vlada že sporočili norveški vladi, da si pridržujeta pravico do vseh primernih korakov in ukrepov, ki naj preprečijo, da bi Nemčija sedanje stanje izkoriščala da se okrepi za nadaljevanje vojne. Anglija in Francija sta, nasprotno, sklenili, da preprečita, da bi sovražnik skozi norveške obalne vode dobival vojno blago. Zato sta norveški vladi sporočili, da so bile na gotovih mestih ob norveški obali položene mine in je po teh krajih plovba nevarna. Ladje, ki bodo tod plule, bodo to storile ua lastno odgovornost. Mine ne bodo ovirale prometa za norveške ladje, ki vozijo med raznimi norveškimi pristanišči. Angleške vojne ladje bodo, da prepreiijo vsako nevarnost za norveške ladje, patruljirale okrog vsakega kraja, kjer je bila položena mina, še 48 ur po položitvi.« Poročilo navaja nato natančno, kje se nahajajo minska polja. Navedena so tri, in sicer ob obalnem odseku Stadlandei, v obalskem odseku Bud in v odseku Westfjord. V notah, ki so bile sporočene norveški vladi, so navedena minska polja natančno opisana, tako da jih mora najti vsak mornar. Od teh treh pasov je najvažnejši pas pri Budu, ki brani dostop do Westfjorda in k pristanišču Narvik, odkoder Nemčija vozi železno rudo. Pripominjajo, da so ti trije pasovi oddaljeni od mednarodnih pomorskih poti v teh vodah. Pred pomorsko bitko? Angleško in nemško vojno brodovje ob norveški obali Nemško brodovje London, 8. aprila, t. Havas: V London so na admiraliteto prišla poročila, la pravijo, da so opazili veliko vojno ladjo na jugozahodni obali Norveške, južno od Tronehoma. Bila je več kakor pol milje oddaljena od obale. Neko drugo večjo vojno ladjo so opazili blizu Hustadvika. Na teh obalah je običajni obalni promet popolnoma ustavljen. Tudi norveški »Dagbladet« pravi, da so norveške pomorske oblasti opazile velikansko število nemških vojnih ladij, ki so križarile v Kat-tegatu ter se pomikale proti severu. London, 8. aprila, t. Reuter. Admiraliteta uradno javlja, da je bilo davi v Kattcgatu opaženih med 90 in 100 nemških vojnih ladij. Nemško brodovje se je pomikalo proti severu. Med njimi je bilo mnogo velikih edinic, poleg manjših vojnih enot, pomožnih ladij in oboroženih tovornih ladij. Nadaljnja poročila še prihajajo. Angleško brodovje London, 8. aprila, t. Reuter. V dokaz, da mislita Anglija in Francija resno, je njuno vojno brodovje, kakor poroča admiraliteta, takoj po izročitvi druge note norveški vladi, kjer ji sporočata, da so bile ob norveški obali položene mine, takoj odpulo proti norveški obali in je tamkaj zavzelo mesto, ki mu je bilo predpisano. Toda angleško -francoski ukrepi so naperjeni izključno proti nemški pomorski trgovini in nevtralne plovbe ne bodo ovirali. V Londonu se dobro zavedajo, da bo nemška vlada izvajala na Švedskem in na Norveškem skrajno hud pritisk, da naj ti dve državi nastopita proti Angliji, če drugače ne, tudi z oboroženo silo. Nemčija bi jima za ta primer stala z orožjem na strani. Vendar pa se te okolnosti v Londonu ne bojijo, ker 60 bili storjeni ukrepi, ki zadostujejo za kakršen koli razvoj položaja v skandinavskih državah. Anglija in Fiancija imata pripravljeno vso pomorsko in suho-zemsko vojaško pomoč, če bi bili potrebni za obrambo Norveške in Švedske. Oslo, 8. aprila, t. Reuter. Ribiči, ki so se vrnili v norveška pristanišča, poročajo, da so opazili večje število velikih in manjših angleških in Irancoskih vojnih ladij, ki so se približevale norveški obali pri Hustadvikaškem zalivu severno od Buda. Angleške vojne ladje so ribiškim ladjam dajale znake, naj se ne približajo minskim poljem. Približal se jim je norveški rušilec, nakar so se angleške vojne ladje umaknile dalje ven na morje. Ribiči pravijo, da je bila med njimi brez dvoma ena oklopnica. Norveško brodovje pripravljeno v Narviku Oslo, 8. aprila, t. Štefani. Norveško časopisje objavlja nocoj poročilo, da je dobilo norveško vojno brodovje nalog, da se zbere v pristanišču Narvik in tamkaj pričakuje nadaljnih odredb. Izfava norveške vlade »Prisiljeni zahtevati, da se takoj odstranijo mine...« Oslo, 8. aprila. AA. Norveška telegrafska agencija :V sporazumu z zunanjepolitičnim parlamentarnim odborom je objavila norveška vlada sledečo izjavo: Angleška in francoska vlada sta ukazali zjutraj, da se na treh raznih mestih v norveških teritorialnih vodah postavijo mipe, da bi se ustavila svobodna plovba v teh vodah. V teh pokrajinah je bilo opaziti vojne ladje. »Nemčijo hočejo prisiliti da vojaško napade" Zanimivo mnenje italijanskega in švicarskega lista Rim, 8. aprila, t. »Giornale ' d' 11 a 1 i a« objavlja dopis svojega londonskega poročevalca, ki pravi, da ima imenovanje Churchilla na čelo ministrskega odbora za vojskovanje velik pomen, ki bo prišel do izraza v večjem vojaškem delovanju. Poostrili bodo gospodarsko vojno in blokado v toliki meri, pravi dopisnik »Giornale d'Italia«, da bodo Nemčijo s tem prisilili, da napade, bodisi na zahodni fronti, bodisi kje na vzhodu. Anglija in Francija sedaj na napad samo še čakata. Ako Nemčija ne bo hotela napasti, bodo gospodarske ukrepe ki nc dovolijo natančnih preračunov, saj velja danes bolj kot le kdaj izrek, da človek obrača. Bog pa obrno. ki patrolirajo. Norveška vlada resno in svečano protestira proti novi kršitvi mednarodnih zakonov in proti nasilni kršitvi norveške suverenosti in nevtralnosti. Ves čas vojne sc je Norveška strogo držala odredb nevtralnosti in je vestno skrbela, da se ta nevtralnost ohrani ter je na svojih obalah dopustila zakoniti promet ladij vojskujočih se držav. Norveška je to storila v popolnem soglasji! s splošno sprejetimi odredbami. Ce Francija in Anglija sedaj izvajata ukrepe, da bi ustavili promet, opozarja norveška vlada na dejstvo, da je 11. marca letos Angleška vlada podpisala sporazum z Norveško, ki priznava Norveški pravico, da lahko prodaja in izvaža iz Norveške v Nemčijo lastno blago upoštevajoč tudi tiste predmete, ki se smatrajo za tihotapsko blago. Po tem takem norveška vlada ni imela nobenega razloga, da bi pričakovala, da bodo zavezniki s silo nastopili in poskušali pretrgati prevoze. Norveška vlada nikakor ne more priznati vojskujočim se strankam pravice postavljanja min v norveških teritorialnih vodah. Norveška vlada je prisiljena zahtevati, da se takoj odstranijo te mine in da se takoj preneha kontrolna služba tujih bojnih ladij. Norveška vlada si pridržuje pravico do potrebnih ukrepov, s katerimi bi iahko odgovorila na kršitev nevtralnosti. Protest Norveške in Švedske Oslo, 8. aprila, t. Reuter. Norveška in švedska vlada sta izdali skupno izjavo, v kateri slovesno protestirata proti kršitvi nevtralnostnih predpisov po Angliji in Franciji, ki sta ob norveški obali položili mine. Obe vladi zahtevata od Anglije in Francije, da mine dvigneta in svoje vojne ladje odstranita iz norveških obalnih vodS. Obe vladi si pridržita pravice, da storita vse potrebne ukrepe za obrambo svojih pravic. Vtis v Nemčiji: Nemški tisk pričakuje, da bo Norveška ultimativno zahtevala odstranitev min Kopenhagen, 8. aprila, b. Berlinski dopisnik »National Tidende«, o katerem se smatra, da prejema svoje informacije iz službenih nemških krogov, poroča, da Nemčija smatra, da norveško-šved-ska nevtralnost več ne obstoja in da zavezniki pripravljajo vojaški nastop, ki se more izvesti vsak trenutek. Nemčija je na to pripravljena. Ona hoče hitro delati, da s tem iznenadi zaveznike. V nemških političnih krogih se govori predvsem o Norveški in potem šele o Švedski in končno tudi o Danski ter se izraža strah, da bi se položaj skandinavskih držav mogel čez noč spremeniti. Berlin, 8. aprila, t. Štefani: Vtis, ki ga je napravijo v Nemčiji poročilo, da so angleške in francoske ladje položile mine ob norveški obali, je napravilo najgloblji vtis v Nemčiji in se izraža v pisanju časopisja, ki v dolgih člankih, pravi, da sta Anglija in Francija sedaj vendar odkrili krinko in javno kršili nevtralnost malih držav. Nemško časopisje izvaja iz tega, da so zavezniki obupali, (Nadaljevanje na 2. strani) toliko časa privijali, da bo to prisiljena storiti. Angleški in francoski generalni štab sta namreč izjavila, da je obramba sedaj na višku, in da bo tisti, ki bo prvi napadel, imel večje izgube, tolikšne, da napada ne bo več mogel ponavljati in da bo vojaška iniciativapre šla na napadenega. Bern, 8. aprila, t. Reuter. »Berner Tag-wacht« objavlja članek o novem položaju, kot se predvsem razvija na Skandinavskem. List pravi, da imata Anglija in Francija v prvi vrsti namen, da z poostritvijo blokade in z ukrepi v norveških obalnih vodah Nemčijo prisilita, da poskusi, da s pomočjo svojega vojnega brodovja in svojih letal, predere blokado. Anglija in Francija želita, trdi list, da Nemčijo prisilita do vojaške ofenzive. Zemljevid k skandinavskim dogodkom. Anglija je položila mine ob norveški obali, koder križari tudi njeno vojno brodovje. Nemško vojno brodovje je v Katlegatu, to je v ožini med Švedsko in Dansko. Norveško brodovje je v Narviku, to je na skrajnem severu norveške obale. Zagrebška vremenska napoved: Jasneje, ponekod krajevno deževje. Zemunska vremenska napoved: Zvedrilo se bo v severozahodnih krajih, medtem ko bo v ostali državi oblačno. Verjetno pa je. da bo padel sneg v vzhodni polovici. Dvig toplote na zahodni polovici. Slovenci in Hrvati Poročila iz Norveške in švedske Nadaljevanje s 1. strani »Hrvatska straža« ne opusti nobene priliko, da bi no napadla bivšo SLS aH njenega časopisja ali pa oboje skupaj. V štev. od 7. aprila napada g. dr. Korošca, češ, da je g. dr. Korošec uporabljal svojo politično spretnost, da bi rešil Jugoslovansko radikalno zajednico, da JRZ pomeni protihrvatski blok in da je JRZ glavna ovira za normalizacijo in demokratizacijo Jugoslavije. Gotovo je pa gospod, ki je napisal ta nesmisel, prespal najmanj dve leti not ran je-pol i tičn ega razvoja v Jugoslaviji ter očividno nič ne ve, kaj se pri nas dogaja. »neodvisna Hrvatska bi bila poguba za Hrvate« v nedeljo je imel senator Venčeslav Vilder zborovanje SDS v Bjelovaru, kjer je med drugim dejal- sfiJte bo in ne more biti neodvisne hrvatske države .kar bi to pomenilo hrvatsko pogubo. Zato je vsak Hsti Hrvat, ki je zoper Jugoslavijo tudi zoper hrvsjjstvo. Isto velja za Srba, ki bi želel pogubo llrvafav, ker poguba Srbov bi izšla iz pogubo Hrvatov Po ustanovitvi banovine Hrvatske se je med Srbi dvignil velik krik. To pa ni tako. Dne 6 januarja deta 1929 je nastala povdenj, ko je iž svoje stnjgp stopila srbska reka ter poplavila tudi hrvatske* kraje. Zdaj pa se je razlila hrvatska reka, ki je poplavila. Ker pa je srbska voda bila speljana v striigo srbske reke, tako bo speljana tudi hrvatska Moda v strugo hrvatske reke. Nazadnje se bostanobeireki zlili v eno, nakar ne bo nobene nevarnosti kiake povodnji več... SDS ne trpi, da bi na Hrvatffkem kdo preganjal Srbe, moramo pa tudi paaiti, da ne bi pokvarjenci, ki so začeli dvigati gtav*>, dobili prevelike veljave... Srbi na okup na staipno delo s Hrvati, nikakor pa ne Srbi na okup, ida/bi razbijali glave zbranim htovatom.« * * i r. :i • r • ■ ' ■ Hrvatska izseljenska zveza Kakor poročai >Hrvatski Dnevnik«, je bila / nedeljo v Zagrebu (glavna skupščina izseljenske zveze, na kateri je sliovenske izseljence zastopal p. Zakrajšek, ki je bil izvoljen tudi za podpredsednika zborovanja pefteg hrvatskega poslanca Toma Baburiča. TajnSško poročilo je med drugim naglašalo, da se bo, za banovino Hrvatsko ustanovila posebna zveza ieseljencev, zaradi česar bo dosedanja zveza po 1|2 letnem obstanku prišla v novo razdobje dela. Nato je predsednik Marjano-vič dal odmor, med kalteirini se je ustanovila Hrvatska izseljenska z\»eza, ki ji je bil izvoljen za predsednika poslanec Tomo Baburič. Častna pokrovitelja te hrvatske izseljenske zveze sla dr. Maček in zagrebški nadHkof dr. Stepinac. Zaradi tega se bo ustanovila tu^i slovenska izeeljenska zveza kakor tudi srbska,'-dosedanja zveza pa bo prenehala delovati. (MaeHo SOS za ohranitev SUZOR-ja Zagrebška »Nova Riječ«, ki je glasilo SB8 ter socialnega ministra dr. Budisavljeviča, prinaša članek, kjer govori za to, da bi se SUZOR ohranil ter med drugim navaja članek, ki ga j« ravnatelj ljubljanskega Okrožnega urada dr. Bohinjec v ^.lutru« napisal v prilog SUZOR-ia. Nam se zdi prav umevtio, da »Nova Rlječ« ta BoIiinSev Članek tako naglaša, ker bi bilo čudno, ko bi gospodje te politične linije zastopali kdaj kako drugačno sta-113če. , rr>i ■ " .'»'i ifiui' Bosna in Hercegovina Kulenovičevo glasilo »Narodna Pravda« }e te a(1 prineslo članek, kjer med drugim pravi: »Hočemo družiti, ne pa razdruževati. Mi vsi v Bosni in Herecgovini govorimo isti jezik ter se zelo dobro razumemo. Še bolj pa se med seboj razumemo, kadar gre za našo Herceg-Bosno- ter zelo dobro vemo, da so vsi drugi poskusi ustvariti blagostanje, bili brezuspešni in da je le Bosna in Hercegovina kakor tudi naše skupno in pošteno sodelovanje tista edina pot, po kateri bomo prišli do kulturnega in gospodarskega napredka v naših krajih.« Nazadnje pa list naglaša, da je Bosna in Hercegovina versko in narodno tako pomešano ozemlje, da tukaj nikakor ni mogoče potegniti kake meje, medtem ko je narod v teh dveh deželah že stoletja v vseh ozirih navezan med seboj drug na drugega, tako da bo tudi poslej to ljudstvo lahko skrbelo za se. 6 vladi bodo dali krajši rok, da pokaže, kaj bo storila v obrambo svojih pravic. Ako bi Norveška ostala samo pri protestih, bo Nemčija nastopila t vso odločnostjo in odločilno. Anglija fn Francija ne bosta dovolili ■■■■■■■■■■■■BBBHHHHHHHHHBHHf Sovjetiji ali Nemčiji nadaljnega razmaha ^^■■■■■■II^IHHHHBMHIHHHIHHHHBIHMHflHHr po Skandinaviji Oslo, 8. aprila, t. Na Norveškem nikjer ni opaziti kakšne nervoznosti zaradi angleške in francoske note, ki je bila norveški vladi izročena preteklo soboto, dne 6. aprila. Norveška vlada bo odgovorila na nje kakor hitro se bo s švedsko vlado o vsem posvetovala. Na vladnih mestih izjavljajo, da angleška in francoska nota od skandinavskih držav ne zahteva takojšnjih ukrepov in ne vsebuj* nobenih groženj. V časnikarskih krogih pa pristavljajo, da ata angleika in francoska vlada izjavili, da bi neugodno tolmačili vsak poskus Norveške in Švedske, da od Nemčije zaprosi neke vrste jamstvo proti sovjetskemu napadu. V tem primeru bi nastal položaj, ki bi Anglijo in Francijo prepričal, da je pri Sel čas za druge ukrepe. Anglija in Francija sta tako rekoč proglasili vse skandinavsko ozemlje, kot področje, kjer ne bosta pod nobenim pogojem dovolili, da bi se Nemčija ali Sovjetija udejstvoval! izključno ▼ svojo korist. Na vsak nadaljnji ukrep Nemčije ali Sovjetije v Skandinaviji bosta Anglija in Francija odgovorili z vojaškimi protiukrepi. To je smisel angleško-francoske spomenice, zaključuje »Alten-bladed«. (Kakor je iz teh brzojavk razvidno, je tu govora samo o prvi angleško-francoski noti od preteklega petka, a ne o drugem sporočilu, poslanem skandinavskim državam v nedeljo, ki se tiče polaganja min. Op. ured.) Celjski shod zahteva banovino Slovenijo iPreteklo nedeljo dopoldne ob desetih je bil v Celju v dvorani Ljudske posojilnice shod JRZ, ki je prav lepo uspel. Zborovale;i so dvorano napolnili do zadnjega kotička Shoda so se med drugimi udeležili senator Mihelčič, celjski župan dr. Voršič, okrajni načelnik dr./o-, bec, predstojnik celjske policije Uršic, podžupan Stermecki, bivši poslanec prof. Bitenc ltct. Na shod se je pripeljal tudi gradbeni minister g. dr. Miha Krek, ki je v daljšem govoru po-jasnil dogodke v zunanji in notranji pohtuki in se posebej ustavil pri naših domačih političnih razmerah v zadnjih mesecih. Po ministrovem govoru so zborovalci sprejeli več sklepov. S posebnim navdušenjem je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da je sedaj ko je banovina Hrvatska že skoraj popolnoma organizirana in je rešitev hrvatskega vprašanja vsaj po večini že izvedena, prišel Čas, da se uzakoni in izvede po istih načelih iRio de Janeiro« (5.261 ton). Podmornica je pognala v ladjo dva torpeda potem, ko je dala predpisano svarilo. Ladja je bila potopljena 4 milje daleč od norveške obale. Z ladjo vred je utonilo 150 ljudi in 80 konj. London, 8. aprila, t. Reuter. Nemška trgovska ladja »Kreta« (2.400 ton) je odposlala SOS klice na pomoč, ki so bili sprejeti tudi v Londonu. Radio-postaja ladje poroča, da je bila napadena od sovražnih podmornic. Grška lad ja »O k e a n i a< (4.843 ton) je bila potopljena od mine. Posadka je bila rešena. London, 8. aprila, t. Reuter. Nemška podmornica je potopila norveško ladjo »N a v a r r a«. Ni znano, kakšna usoda je doletela posadko. Baje je neka nevtralna ladja rešila 40 izmed njih. Nemško poročilo o bojih v zraku Berlin, 8. aprila. AA. DNB. Nemško letalstvo je izvedlo ogledniške polete nad severno in srednjo Francijo. Pri tej priliki je naletelo na zelo ostro sovražnikovo obrambo, ki je delovala s tal kakor tudi z lovskimi letali. Pri patrolnih poletih nemških ladij je prišlo na zahodnem bojišču do več letalskih spopadov. Pri teh borbah so nemški lovci zbili dve sovražni letali tipa Moran in eno letalo tipa Spitfire ter Curtis. V obmejni pokrajini na bojišču je nemška protiletalska baterija z nekaj streli zbila eno francosko letalo. Izve se, da se več nemških letal ni vrnilo na svoja oporišča. Računajo, da so bila ta letala preganjana, in da so se morala umakniti po ovinkih in da so bila končno prisiljena spustiti se zaradi pomanjkanja bencina. Štiri nemška lovska letala tipa Messer-schmitt so zapazila na odprtem morju v Nemškem zalivu oddelek 24 britanskih bombnikov tipa VVel-lington. Vkljub razmerju 6:2 so nemški lovci brez oklevanja napadli sovražne bombnike in zbili dva Wellinglona. V nadaljneni teku borbe pa so Nemci povzročili Angležem toliko hudega, da so se Angleži nazadnje podali v beg. Na nemški strani ni bilo prav nobene izgube. Angleško poročilo London, 8. aprila, t. Reuter. Admiraliteta poroča, da je kakšnih 1000 milj severno od nemškega otoka Sylta prišlo do boja med večjim številom angleških in nemških letal. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno, eno poškodovano, dve angleški letali se nista vrnili na svoje vzletišče. Ogromna angleška naročila letal v Ameriki London, 8. aprila. AA. Havas. Velika Britanija je naročila v Združenih državah 10 tisoč vojnih letal, katera bodo opremili z orožjem v Angliji, kajti vojaški kroei bolj cenijo angleške strojnice kakor pa druge. Po izjavi državnega podtainika v ameriškem vojnem ministrstvu bodo Združene države letos izdelale 17.510 letaL V juniju v Parizu... Ziirich, 8. aprila. 1. »Neue Zurcher Zeitung« prinaša dopis berlinskega dopisnika, da se v Nemčiji vrši velika propaganda za vojaško intervencijo. Ta propaganda se izvaja sistematično. Slišijo se tudi novice, da bo nemška vojska v drugi polovici meseca junija zasedla Pariz. Nemški tisk je objavil izjavo šefa angleškega generalnega štaba Myron Sideya, ki zagovarja defenzivno vojsko, istočasno pa nemški tisk tudi poudarja, da bo Nemčija sama prevzela vojaško pobudo. Ta psihološka pripravljenost je izražena tudi v uvodnem članku glavnega strankinega lista Volkischer Beobachter«, v katerem se poudarja, da bo Nemčija spomladi podvzela večje odločitve in da stojimo neposredno pred drugo dobo vojska. Berlin, 8. aprila, t. Reuter. Iz nizozemskih časopisov izhaja, da ima Nemčija 14.000 ranjenih vojakov nameščenih po bolnišnicah na Češkem in Moravskem. Mnogi med njimi imajo zmrznjene noge in so jih morali odrezati. Vlaga v Siegfriedo- vi črti je bila zelo kvarna zdravju vojaštva. London, 8. aprila. AA. Havas. Skupno število angleških vojaških obveznikov med 20. in 25. letom, ki se nahajajo pod zastavo, znaša sedaj 1,565.020. Vračunano pa ni število tistih obveznikov, ki so bili danes rekrutirani. London, 8. aprila. AA. Reuter. Posebni dopisnik Reuterja, ki se nahaja pri francoskih četah na zahodnem bojišču, poroča sledeče: V zadnjih dveh, treh tednih se je aktivnost na zahodnem bojišču ojačila. Računajo, da je to samo uvod v operacije, ki bo do njih prišlo. Na zahodnem delu bojišča se čuti močno topniško delovanje. V zadnjem času je bilo izstreljenih 3 do 4 krat več topovskih krogel kakor pretekli mesec. Prav tako se opaža, da to orožje sedaj mnogo boljše strelja kakor prejšnje dni. Pregledovan jo poti, ki vodijo iz zaledja, prav tako pa tudi vasi, ki se nahajajo na ozemlju med obema utrjenima črtama, je postalo zadnji čas bolj intenzivno. Imel sem priložnost opazovati živi topniški ogenj, katerega so francoski topničarji odprli na nemške prednje črte. Videl sem kako so krogle delovale porazno. Nemške trgovske ladje na Jadranu Dubrovnik, 8. aprila, b Predsnočjim je odplula iz gruške luke v Trst nemška ladja »Ankara«, na-tovorjena z boksitom. Iz luke je odplula z ugaslimi svetilkami. Snoči je ladja prispela v tržaško luko, kjer bo iztovorila svoj tovor, ki bo potem poslan po železnici v Nemčijo. Nizozemska vsestransko pripravljena Amsterdam, 8. aprila. A A. Štefani: tz ankete, ki jo je vodil dopisnik agencije Štefani v Amsterdamu, se jasno vidi, da je tudi Holandija trdno odločena za vsako ceno braniti svojo nevtralnost, pa če je treba tudi z oboroženo silo. Isti dopisnik poudarja, da so trgovski sporazumi, k< jih je Holandija sklenila z Nemčijo, Francijo in Angli;o med seboj popolnoma neodvisni. V zadnjih 6 mesecih se je Holandiji posrečilo sijajno utrditi svojo obrambo. Danes je v Holandiji pol milijona mož pod zastavo V slučaju vojne more Holandija mobilizirati 900 tisoč mož. Celotna vojna industrija dela noč in dan. Vlada bo v kratkem izvršila ogromna naročila v tujini. Vlada je že storila vse priprave, da bi se v slučaju neizzvanega napada in zaradi vstopa Holan-dije v vojsko neodvisnost Holandske Indrje postavila pod zaščito tretje sile, ki ne bi bila niti Anglija niti Nemčija. Se en zemlfevfd o ^Srečnejši Evropi" Ostra zanikanja v Berlinu Angleško informacijsko ministrstvo objavlja neki zemljevid, s katerim poskuša dokazati, da je Nemčija imela neke vrste »desetletni načrt za osvojitev Evrope«, ki naj bi bila zaključena 1. 1948. Ta zemljevid so svoje dni 1. 1938 češke oblasti našle pri Henleinu, kjer so napravile hišno preiskavo. Fotografični posnetek tega zemljevida je vzel s seboj v Anglijo lord Runciman, ki je bil, kakor znano, nekaj časa službeni posrednik med češko vlado in Sudetskimi Nemci, takoj pred zaključkom češkoslovaške krize. Na tem zemljevidu so označene vse države v Evropi ter so na njih zapisane letnice, kdaj jih namerava Nemčija spraviti pod svojo oblast. Francija je bila na primer na vrsti 1. 1941, skandinavske države in Portugalska so na predzadnjem mestu 1. 1946 in 1947, Anglija pa kot zadnja 1. 1948. Vsa Španija, izvzemši severne obale, ter vsa južna Francija so na tem zemljevidu označene, kot da spadajo pod italijansko volivno območje. Inlor-macijsko ministrstvo zaključuje to objavo s pripombo, da ti načrti, ki so razgalili svoje cilje narodnega socializma, dovolj jasno prikazujejo nasprotnika. proti kateremu se borita Anglija in Francija. Berlin, 8. aprila. AA. DNB poroča: Angleško-informacijsko ministrstvo je zvečer objavilo po ageciji Reuter, da je češka policija našla leta 1938, pri sudetskih Nemcih dokazni material za angleško-francosko propagandno tezo, t. j. nemški desetletni načrt za osvojitev sveta. Po tem načrtu so po kronološkem seznamu do podrobnosti izračunani nemški napadi. Ta tabela se vleče do 1948. leta, ko pridejo na vrsto Skandinavija, Portugalska in Anglija Fotografsko kopijo tega zares bedastega dokumenta je prinesel v London neki uradni britanski opazovalec. Ta najnovejša vrsta propagande ie zbudila veselje v Berlinu, ker predstavlja najbolj drzen poskus, da bi se zabrisal učinek Revnaud-karte. S takimi neokusnostmi pravijo v Berlinu, ne bo mogoče dobiti nobene nevtralne države. Dalje pripominjajo, da lord Runciman in njegov sodelavec Ashton Gwotkin, ne bi šla preko takega dokumenta v svojih poročilih iz leta 1938. Spričo teh dokumentov pravijo v Berlinu, da se na tej kronološki tablici ne nahaja dan za osvojitev Marsa, kar tukaj spet smatrajo kot pomanjkljivost seznama. Končno je treba opozoriti na napačne datume; ker borba se ni začela 1948. temveč lani, in ne od strani Nemčije, temveč od strani Anglije in ni leta 1948 prišla Skandinavija v škripec, temveč že leta 1940 in to spet zaradi Anglije. GjOAp&dak&tvjo Dr. Ciril 2ebot» Naš gospodarski razmah Nova evropska vojna, ki »e vleče že v sedmi I mesec, preti močno sprevreči gospodarsko podobo sveta. Ne le, da so zaradi razklanosti držav v »zaveznike«, »sovražnike« in »nevtralce« silno utrpeli I mednarodni gospodarski odnosi, tudi sama narodna gospodarstva se pod pritiskom cele vrste okolnosti, ki neposredno ali posredno iz vojnega stanja izvirajo, nitro preobražajo. To preobražanje samih narodnih gospodarstev seveda ni pri vseh državah vzporedno. V državah, ki so neposredno zapletene v vojno, je pač narodno-gospodarsko preobražcnic globlje in raz^ežnejše kot pri nevtralnih državah. Vendar sc tudi države, ki se drže ob strani samega vojskovanja, ne morejo ogniti gotovim narodnogospodarskim zahtevam vojnih razmer. Nevtralnim državam sicer Se ni treba izvršiti gospodarske »mobilizacije«, morajo pa v neki meri biti pripravljeno » s puško ob nogi« tudi na morebitno potrebo, da z bolj ali manj hitrimi ukrepi svoje mirovno gospodarstvo obrnejo v smer vojnega gospodarstva. Pa ne samo to. So tu še druge okolnosti, ki zahtevajo ne le morebitnih bodočih ukrepov, temveč, takojšnjih dejanskih mer. Cela vrsta surovin in proizvodov, ki prihajajo iz zamejstva, se je zaradi vojne znatno podražila. Ta podražitev uvoza, podraži seveda domačo proizvodnjo in pridobivanje sploh. Sproži se draginjski val. Potrebno je vsaj v neki meri nadzorstvo nad cenami, da se preprečijo pretiravanja in primemo zvišanje delovnih prejemkov, da se omilijo zle posledice draginje. Še sreča, da je marsikaj sploh še mogoče dobiti, čeprav dražje, in uvoziti. Nekaterih surovin pa morda sčasoma več ne bo mogoče dobiti, ali pa le s posebno srečo in z vednim rizikom zastoja, ki bi pretil ohromiti cele panoge gospodarskega pridobivanja. In kaj potem? Či6to naravno torej, da bo vsak narod začel razmišljati, če mu morda ne kaže, da na kakoršen koii način sam U svojega naravnega bogastva in s svojo domačo pridobitno organizacijo nadomesti to, kar je dosedaj prepuščal uvozu. Ako v mirnem času ob kolikor toliko normalnih mednarodnih gospodarskih odnošajih ni kazalo misliti na samooskrbo z gospodarskimi dobrinami, ki so se cenejše kupovale zunaj, kot bi se pridobivale neposredno dema, pa v vojno-gospodarskih razmerah naveden« pomisleki v zveti s pridobitnimi (produkcijskimi) stroški v precejšnji meri odpadejo. Prvič je boljše dražje plačati, pa imeti, — če gre seveda us. važno gospodarsko dobrino —, drugič pa pri onih dobrinah, katerih uvoz se je znatno podražil, razlika v stroških med uvozom in domačo proizvodnjo morda ni več taka, da bi resno odvračala od samopre-skrbe. Morda je razlika sploh izginila, ali pa se je obrnila celo v korist domače samopreskrbe. In tako se lahko pripeti, da so vojne razmere nekaterim državam, seveda nevtralnim, »sreča v nesreči«, ker v neki meri opravičujejo uresničenje nekaterih njihovih tihih »avtarktičnih« želja, s katerimi v »normalnih« razmerah niso upale na dan. V kolikor so za te polavtarkične težnje podane naravne možnosti, t. j. v kolikor ne gre za povsem umetne nadomestke, ki se ob povratku redojh razmer ne bi mogli obdržati, v toliko bi mogli reči, da bi ta prizadevanja po samo preskrbi z nekaterimi prej uvoznimi dobrinami v danih razmerah »zadela primeren trenutek«, — vsaj psihološko primeren —, za svoje uresničenje. Avtarkija je namreč 6ploh zelo raztezen pojem. Govorimo o naravni in o umetni avtarkiji. O docelnih avtarkičnih prizadevanjih, pa o delnih avtarkičnih težnjah. O avtarkiji iz nacionalno-politič-nih nagibov in o avtarkičnih merah, ki naj bi bile sredstvo za vključenjc prebivaktvenega previška v pridobitni tok, Gospodareko - tehniško bi avtarkija mogla pomeniti bodisi hotenje po kompletni (popolni) narodno - gospodarski samozadostitvi. bodisi težnjo po čim bolj kompleksnem (pestrem) narodnogospodarskem sestavu. Prvo za večino držav pač ne bo stvarno. Drugo pa bi utegnilo odgovarjati naravnim težnjam vsakega naroda po gospodarskem razmahu, t. j. prizadevanjih, da se čim bolj valorizirajo (gospodarsko koristno porabijo) vse domače naravne in delovne možnosti in da se v domači narodno-gospodarski sestav vedno bolj vključujejo gospodarsko kar najbolj produktivne (donosne) panoge oziroma proizvajalni načini. Vsi vemo, da je delo s pomočjo kapitala bolj produktivno (donosno) kot pa enostavno ročno delo. Gospodarski napredek gre torej v naslednjih dveh razvojnih smereh: postopno gospodarsko izrabljanje novih naravnih možnosti — in postopno izpopolnjevanje tehnično-ptoizvajalnega postopka. Dobro je imeti in pridobivati surovine in jih izvažati. Še boljše pa je, če jih moreš tudi predelovati doma. Tudi naše narodno gospodarstvo čuti vojno-gospodarske vplive, ki prihajajo iz zunanjega sveta. Enako kot druge navtralne države je tudi nas zajel draginjski val, tudi pri nas občutimo težave ob nabavljanju nekaterih važnih surovin (n. pr. bombaža). Pri V6cm tem pa imamo kot država, — ki se iz agrarne hoče in zaradi naglega prebivalstvenega razvoja mora razviti v gospodarsko-kompleksno državo z uvajanjem novih donosnejših pridobitnih panog —, tudi naše tihe in skromne želje po gospo-dansko-tehničnem napredku. Nič čudnega torej, če zadnje čase tudi pri nas čujemo vedno več glasov 30 koristnem porabljanju novih naravnih možnorti, ti nam jih nudi naš gospodarski prostor, in po postopni industrializaciji v novih, dosedaj neizrabljenih smereh, Zal so vsi ti glasovi bolj slučajni kot pa v naprej pripravljeni, pri tecn pa še zelo plahi j in neorganizirani. , , j Naše gospodarstvo je na prehodu. In to v dv«B smereh: na prehodu v pogledu oa njegovo vodstveno organizacijo in na prehodu v pogledu na njegov tehnično-produkcijeki razvoj. V prvi smeri se bijejo korporativne težnje (t. j. težnje po čim širšem gospodarsko - političnem sodelovanju gospodarskih stanov) z naraščajočo birokratično etvarnostjo. V drugi smeri pa vsi skupaj šele iščemo luči. Ako nočemo, da bi bili brez moči prepuščeni na milost vedno močnejšim vojoo - gospodarskim valovom, ki pljuskajo iz zamejstva ob stene naJ«gj| narodnega gospodarstva, potem moramo v obeh smereh čim prej izbrati zanesljivo pot. V pogledu na tehnično-produkcijski razvoj, ki je trenutno posebno aktualen, ne smemo več dolgo odlašati z organizacijo znanstveno - tehničnega središča, ki naj 0____ ,, . .,.„,_______________ . preišče vse naše domače naravne možnosti in oceni ienev&i J00 frankov , primerne tehnične načine za njih gospodarsko izkori- Amsterdam, 100 gold, Borze Dne 8. aprila 1940. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka (4.70—14.90 Devnzni promet je znašal na zagrebški borzi 7,410.320 din, na belgrajski 6.6 milij. din. V elektlh je bilo prometa na belgrajski borzi 62.000 din, Ljubljana — uradni tečaji: London, 1 funt . i ■ t , i i 158.15— 161.35 Pariz, 100 frankov .■»<•> Newyork, 100 dolar. ščanje. Go6podarwtveiki naj bi to znanstveno tehnično preučevanje dopolnjevali z rentabilnimi sklepanji (primerjanje verjetnih stroškov in pričakovanih donosov), finančni strokovnjaki pa naj bi iskali možnosti financiranja in primerno tehniko za to. Našim univerzam bo tako dana prekoristna možnost, da poleg svojega teoretičnega poslanstva tudi praktično doprinesejo svoj delež narodni skupnosti. Geografi, geologi, kemiki in dr. vsi bodo lahko koristno sodelovali. Pomislimo samo na vprašanje kar najbolj koristne valorizacije našega lesa, premoga in električnega potenciala (razvojne možnosti) v zvezi z našo tekstilno in ostalo industrijo, pa z rodbinskimi gospodarstvi. Posebno za nas Slovence, ki nas poleg drugih vsem skupnih težav tare tesnost prostora, sorazmerno bomost naših teh in rudninskih zakladov, pa še sorazmerno visoka gostota našega prebivalstva, bodo ti časi dalekosežnega gospodarskega preobra-žanja posebno važni. Pričakovana banovina Slovenija bo v tem pogledu postavljena pred velike na: loge. 89.35- 91.65 4425.00—4485.00 995.—1005.— 2348.50—2386.50 751.60— 763.60 195.40— 198.60 110.45— 112.75 5480.00—5520.00 1228.18—1238.18 2900.55—2938.55 928.25— 930.25 Naše državne finance Iz podatkov ministrstva financ je razvidno, da so znašali državni dohodki v mesecu februarju 1940 1123.2 milij. din, t. j. 44.3 milij. din ali 4.11% več kot je znašal proračun za ta mesec. Toda upoštevati je treba, da je bilo od novih davkov pričakovati 93 milij. din mesečno več dohodkov, tako da so dejansko dohodki bili za 49 milij. din manjši. Večje dohodke so dale predvsem železnice. Skupno so znašali državni dohodki v prvih 11 msecih proračunskega leta 1939-40 11.645.5 milijonov din, dočim je znašal proračun za to dobo 11.668.1 milij. din. Ce pa upoštevamo še povečanje proračunskih dohodkov zaradi davčne reforme v znesku 187 milij. din, potem vidimo, da so dohodki manjši kot so bili proračunani. Dohodki od neposrednih davkov znašajo 3139 milij. din, od monopolov 1974 milij. din in drž. železnice 2552.7 milij. din. Izdatki države v februarju so znašali 1076 milij. din, skupno v prvih mesecih proračunskega leta 1939-40 10.856 milij. din, odn. za 6.88% manj kot je bilo določeno s proračunom. Na osebne izdatke odpade 5005.9 milij. din, za 1.52% manj kot je določal proračun za to dobo, na materijalne izdatke pa 5850.1 milij. din, odn. 11.03% manj kot je znašal proračun. Presežek dohodkov nad izdatki znaša 789.5 milij. din, kar bo porabljeno v naslednjih mesecih. Pregled rodovniških bikov Spomladanski pregledi rodovniških bikov bodo letos po naslednjem razporedu: V radovljiškem okraju v ponedeljek dne 15. aprila in sicer: V Boh. Srednji vasi ob 7 pred Občinskim domom, v Boh. Bistrici ob 8.30 na sejmišču, v Gorjah ob 10.30 pri Mačku v Sp. Gorjah, na Brezjah ob 13 na Dobrepolju, v Ovsišak ob 14,30 pri Novaku. V škofjeloškem okraju v torek dne 16. april« ln sicer: V Selcah ob 6 na sejmišču, v Selcah ob 7 pri Zalogarju v Dol. vasi, v Škofji Loki ob 8 na sejmišču, v Žabnici ob 9 pri Šifrerju, v Hrastju ob 10 pri tehtnici, v Vogljah ob 10.30 v Voklem, v Šenčurju ob 11 na Jami, v Cerkljah ob 13 na sejmišču, Naša živina na Dunaju Št. Lovrenc na Dolenjskem. Znano je po vsej Dolenjski pitališče mlekarne v Št. Lovrencu. Z dokupom krmil in umno rejo se je vpeljala nova panoga gospodarstva, ki postaja podlaga za pravi napredek našega kmeta. Naš gospodar verjame bolj očem kakor ušesom. Prej slabi prašiči so se na dan zredili za 1 kg. Oddajali smo prašiče, kakršnih prej še videli niso. Kmetje so se prepričali, da je pitanje z dokupom krmil dobičkanosno. Zakaj bi ne poizkusili. Gospodarji, ki so prej imeli 4—6 prašičev, so napravili mala pitališča za 10 do 30 živali. Uspeh je bil nepričakovan, večkrat boljši, kot ga je doseglo pitališče, ker so kmetje porabili za pitanje le najboljše živali z dobro podlago. Zelo znaten del od najlepših izpitanih prašičev je prišel iz naših krajev v Ljubljano in na Gorenjsko. Letošnjo zimo je bila za prašiče zelo slaba cena: 7—8 din za kilogram so prodajali najboljše. Mlekarna se je odločila za izvoz enega vagona, izvoznico pa je preskrbela Gospodarska zveza. Poslati smo hoteli ne le pitance mlekarne, ampak tudi naših ljudi na zunanji trg, da se pokaže zmožnost našega človeka. Prekupci so spoznali nevarnosti. Ce enkrat ti kmetje sami poskusijo spraviti ves dobiček, bodo spoznali, koliko se da za žival doseči, potem bo šel naš dobiček in prijetno življenje po vodi. Bilo je, kakor bi vtaknil ogenj v štreno. Ceno so povzdignili v enem tednu od 8 do S.50 na 10 din. Sli so okoli vseh, ki so imeli lepe živali, strašili, prerokovali še boljše, kakor stare coprnice, kako bo slabo. Naši so stali kakor skala. »Poskusili bomo, če še gre.« Župan je m>> . 98,— blago Curih, 8. aprila. Beograd 10. Pariz 9.03, London 15.94, Newyork 446, Bruselj 76, Milan 22.52, Amsterdam 236.75, Berlin 178.70, Stock-holm 106.20, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.125, Ilelsingfors 8.25, Buenos-Aires 101. Vrednostni papirji Volna Skoda: v Ljubljani 444.50—446.50 v Zagrebu 443 denar v Belgradu 446.50—447.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99—100, agrarji 53 — 54, vojna škoda promptna 444.50—446.50, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 70.50—72, 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 93—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 101-102, 7% stab. posojilo 96-98. — Delnice: Narodna banka 7700-7800, Trboveljska 233 do 237. „, „n Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 443 denar, begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 70.50 —72 (72), 4% severni agrarji 50.75—52, 6% šumske obveznice 69 denar, 8% Blerovo posojilo 100—103, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar. — Delnice: Narodna banka 7620 denar, Priv. agrarna banka 198 denar, Trboveljska 235 denar, Gutmann 60 blago, Sladk. tov. Osijek 195 denar, Isisi 30 denar, Jadr. plovba 350 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99.50 denar, agrarji 53.50 denar (53.75) vojna škoda promptna 446.50—447.50 (447.50), begluške obveznice 77.50—78, dalm. agrarji 71.50 —71.75 (71.75), 4% severni agrarji 51.25— 51.75, 6% šumske obveznice 70.50—71.75, 8% Blerovo posojilo 101.25 do 101.50 (101.50), 7% Blerovo posojilo 93.25—94, 7% posojilo Drž. hip. bank 102 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7860 —7950 (7900), Priv. agrarna baqka 196.50 do 197.50 (198.50, 196). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. okol. N. Sad 229 do 231, gornja bač. 229—231, srem. 226—228, slov. 228—30, gornja ban. 229—231, bač. ladja Tisa :33t—235. Oves: srem. 178—180, slov. 180—182. Rž: bač. 185—187.50. Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 174—176, bač. pariteta Vršac 173—175. Moka: bač. ban. 340—350 310—320 300—310 280—290 250—260 172.50—177.50 srem. slov. 335—345 315—325 295—305 275—285 245—255 172.50—177.50 155. Fižol: bač. srem. 155—157.50, ban. 152.50 do Tendenca čvrsta. Promet srednjL Gene živine In kmetijskih pridelkov V Ljubljani (mesto) dne 3. aprila t. 1. Voli I. vrste 7—7.50. II. vrste 6—6.50, III. vrste 6 din; telice I. vrste 7—7.50, II. vrste 6—6.50, III. vrste 6 din; krave I. vrste 5.50—6, II. vrste 4—5, III. vrste 3.50—4 din; teleta I. vrste 8—9, II. vrste 7—8 din; prašiči domači špeharji 10—10.50, prašiči pršutarji 9—9.50, prašiči sremski špeharji 12 do 13 din kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14, zadnji 16, II. vrste prednji 10, zadnji 12, III. vrste prednji 8, zadnji 10 din; svinjina 16—22, slanina 17—18, svinjska mast 22—23, čisti med 20—22, goveje surove kože 12—14, telečje surove kože 19, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Pšenica 2.60—2.70, ječmen 2.35—2.70, rž 2.15—2.30, oves 2.15—2.65. koruza 2.10—2.60, fižol 4.80—8, krompir 2—2.50. seno 1.05—1.20, slama 0.45, jabolka I. vrste 7, II. vrste 5, III. vrste 4 din, hruške suhe I. vrste 8, II. vrste 6, III. vrste 5 din pšenična moka 4—4.25, koruzna moka 2.75, ajdova moka 4.50—6 din za 1 kg. — Trda drva 125—130 din za kub. m, jajca 1 din za komad, mleko 2—2.50 din za liter, surovo maslo 28—40 za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10 do 12 din za liter, finejše sortirano vino 14—16 din za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov ▼ Slov. sradcu dne 2. aprila t 1.: Voli I. vrste 7 do 8, II. 6. III. 4—5, telice I. vrste 6, II. 5, III. 3—4, krave I. vrste 3, teleta I. vrste 6—7, II. 5, prašiči pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. 10, III. 8, svinjina 16. slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 20. neoprana volna 25, oprana volna 30, goveje surove kože 12—14 din kg. — všenica 250 ječmen 240, rž 250, ove« 200, koruza 200, fižol 600—"00. krompir 200, seno 120, slama 50, pšenična moka 400, koruzna 250, ajdova 400 do 500 din za 100 kg. — Trda drva 75 — 100 din za kub. meter, jajca t din za komad, mleko 2 do 2.25 din za liter, surovo maslo din 32—40 din za kilogram. Pomembna gornjegrajska 800-lctnica Koncem 12. stoletja so številni benediktinski samostani kot venec obdajali naše tedaj — zlasti na severu — mnogo prostornejše slovensko ozemlje. — Razen Belinja pri Ogleju, ki je bilo ustanovljeno ze o. 820, so vsi ti samostani nastali te-, "? in 12- sto1- Nekaki trajni spomeniki poslednjih valov mogočnega cerkvenega obnovitvenega gibanja, kateremu jo bil slavni Clunv na Juz. Francoskem središče, a St. Gallen v Švici ter Hirsau na Svabskeni pa posredovalnici za naše kraje. Razen dveh so vsi trije samostani stali ob I en kovni meji. Na zapadu — proti Furlaniji — trije: Rožac, Možnica in pa Podklošter južno od Beljaka. Tam se medtem jezikovna meja ni bistveno premaknila. — Dalje proti severu so tedaj nastali: Osoje (o. 1025), Millstatt, Sv. .Jurij ob Dolgem jezeru (ženski), St. Lambrecht, Admont, Goss pri Ljubnu (ženski, 1. 1020) ter ob madžarsko-slov. meji Sv. Martin v Pannonhalmi. Vsi ti samostani so bili zamišljeni kot misijonske postojanke in centrale, ki bi naj utrdile in okrepile tedaj še mlado krščanstvo slovenskih obmejnih rodov. Izkazalo se pa je, da so ti samostani postali tudi mogočna izžarevališča tujerodne kulture in zato so danes vse jx>krajine okrog njih izgubljene za Slovence. — Celo Št. Pavel v Labodski dolini, ki je bil 1. 1091 ustanovljen sredi slovenske Karanta-nije, stoji sedaj na eni najbolj južnih točk nem-ško-slovenske meje. Edini benediktinski samostan na današnjem slovenskem ozemlju, ki je imel ob svoji ukinitvi celo povsem slovenski značaj, je bil Gornji grad, ustanovljen pred 800 leti po skupnem prizadevanju oglejskega patrijarha Peregrina iz rodu karantanskih vojvod in nemškega (bajuvar-skega) plemiča de C h a g e r e. Kdaj natančno je bil ta samostan ustanovljen in odkod so prišli prvi menihi, nam ni znano. Pač pa nam je — vsaj v prepisu iz 13. stol. — ohranjena daritvena listina, ki jo v širšem pomenu povsem lahko imenujemo ustanovitveno. Dne 7. aprila 114 0 je namreč prejel patriarh Peregrin v oglejski stolnici v navzočnosti mnogih odličnih prič od plemenitnika Dvebalda de Cha-gere njegovo posestvo v Gornjem gradu ter ga podaril že obstoječemu benediktinskemu samostanu. (Dr. Avg. Stegenšek, Casop. za zg. in n. 1910/1). Iz listine zvemo nadalje, da je bil ta benediktinski samostan pred kratkim (de noua) ustanovljen ter ni še imel nikake posesti, ker je ves svet v Gornjem gradu in okolici bil lastnina Dyebalda in njegove žene Trute. Zato smemo to listino imenovati kratkoinalo ustanovitveno, kajti šele s tem slovesnim aktom v oglejski stolnici je bil obstoj in razvoj benediktinskemu samostanu omogočen in zagotovljen. S tem dnem se torej začenja — žal le 320 letna — zgodovina edinega slovenskega benediktinskega samostana. Dotacija je bila dovoljna, čeprav ne tako knežja kot ona, katero je n. pr. naklonila sv. He- i ma admontskemu samostanu. Posest gornjegraj-skega samostana je bila že v začetku dokaj obširna in se je stopnjema večala, ker so tudi oglejski patriarhi smatrali ustanovo kot svojo zadevo ter menihe in njih pravice branili celo naprain lastnim ministerialom. Tako so prešli že v drugi polovici 13. stol. — čez komaj dobrih 120 let torej — vsi gozdovi iz rok patriarha v meniško last. Vendar pa vse to za naše pojme ogromno posestvo ni dajalo posebno bogatih dohodkov, ker •e je razprostiralo v hribovitem, težko dostopnem svetu iin je bilo le malo naseljeno. Na podlagi omenjene ustanovitvene listine računa dr. A. Stegenšek, da je živelo 1. 1140 na Chagerjevem jx>-sestvu okrog 800 ljudi, medtem ko jih danes tam živi okrog 14.000, čeprav to ozemlje še danes nima ne železnice ne pomembnejše industrije. Že v ustanovitveni listini je bila menihom zagotovljena pravica do krčenja gozdov. To so sinovi sv. Benedikta zvesti tradicijam svojega reda tudi pridno vršili. Tako se je število samostanskih pod-ložnikov večalo, rasli so pa tudi dohodki. Menihi so zamogli na ta način tekom 120 let pozidati ponosno baziliko in precej velik samostan, ki sta lahko tekmovala s svojimi vrstniki v Šl. Pavlu, Stični in Vetrinju (zadnja dva cistercitska). Kot spomenik na te davne čase se je ohranila (vsaj v svojih temeljih) gornjegrajska stolnica, ki je še sedaj največja cerkev v lavantinski škofiji. O življenju in delovanu gornjegrajskih benediktincev nam ni veliko znanega. Seveda, tudi viri Še niso vsi raziskani in obdelani. Razmeroma malo je tudi pogodbenih listin glede lastninskih sprememb. Gornjegrajsko |>osestvo je bilo tako zaključeno in zaokroženo ter i>o naravnih mejah tako ločeno od sveta kol najbrž nobeno drugo velepo-sestvo v srednjem veku. Zato pa tudi ni bilo mnogo sporov g sosedi niti ne preveč nasilnih dejanj s strani voglov in drugih plemenitnikov, medtem ko so drugi srednjeveški samostani živeli skoraj nepretrgoma v boju in pravdah za svoje pravice. — Kavno zato pa bi bilo tem bolj zanimivo zasledovati n. pr. zgodovino nasel|evanja v tem okraju, pa tudi v drugih izven gornjegrajskih posestih, katere so si benediktinci pridobili. Se preden je mogel (n edini slovenski benediktinski samostan razmahniti in raiviti vse stoje moči. g& je doletela — smrt. Ko je cesar Friderik 1. 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, je zatrl gornjegrajski samostan in njegova "osestva od kazal kot dotacijo novoustanovljenemu škofovskemu sedežu. Menihi s svojim opatom na čelu so se odločno in vztrajno l>orili za svoie pravice ter se krutemu ukazu proti vili do skrajnosti. Ko je pa še papež I. 1463 novo ustanovo odobril in potrdil dotacijo, so se morali benediktinci polagoma udati v svojo usodo ler zapustiti samostan in sadove svojih na-)K>rov. Tako je sedaj od I. 1464 nadalje ljubljanski škof nes|>orui gospodar vsaj večjega dela — kolikor namreč ni bilo i>arcelirano in razprodano — nekdanjega Chagerjevega posestva. Njegova zapuščina je |>rešla tako sicer v druge roke. ki so jo l>a uporabile v še večji meri, kot bi to bilo črnini menihom mogoče,, v prid in procvit slovenskega ljudstva in sv. Cerkve na Slovenskem. Kar se pa 320letne zgodovine benediktinskega samostana tiče. moramo z žalostnim srcem i>o-noviti Slegenškove besede: »Raziskati je še treba vso zgodovino posestev izven gornjegrajske pokrajine, potem pa javno in notranjo zgodovino samostana samega. Dosihdob (1910) ne vemo o njem niti osebnih priimkov za opate, niti o kakem odličnejšem menihu ali pisatelju. Regesti, ki jih je Orožen 1. 1877 izdal o samostanu, so njegovo najboljše in za tedaj odlično delo: sedaj pa mora bili naša naloga te listine in regesle tolmačiti, i>oiskati novih virov, spraviti vse dogodke v zvezo z benediktinsko redovno zgodovino in s splošno cerkveno. koncem pisati zgodovino o našem samostanu kot kulturnem činitelju na slovenskih tleh.; (Časopis za zgodovino 1. 1910, str. 33.) M. M. Belgrad v vodi Namesto taksijev in fijakerjev nas prevažajo s čolni Belgrad, 6. aprila. Slovenski obiskovalci Belgrada se gotovo spominjajo na veliko množico taksijev in fijakerjev, ki pozdravijo vsakega tujca takoj pri izhodu z železniške jx>staje in ga vabijo v svoje vozilo. Velika povodenj, ki je pretekle dni presenetila naše južne kraje, je tudi v naši prestolnici takšna, kakršne sedanji rod ne pomni. V mnogih, nižje ležečih delih mesta je voda vdrla v pritlična in kletna stanovanja ter trgovske prostore in v njih napravila ogromno škodo. V več ulicah je tramvajski, avtomobilski in vozovni promet onemogočen Hercegovačka ulica pod vodo Letni obračun zelene bratovščine Zveza lovskih društev v dravski banovini je imela v nedeljo ol) 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani svoj peti redni občni zbor, na kuterega so prihiteli številni delegati in zastopniki lovskih društev iz vse Slovenije Bansko upravo je na občnem zl>oru zastopal šef gozdarskega oddelka insj>ektor ing. Cvetko Božič, olx"ni /.bor pa je vodil predsednik zveze dr. Viljem Krejči, ki je v začetku predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji, knezu namestniku Pavlu in ministru za gozdove in rudnike, kar so vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Predsednik dr. Krejči je za tem v obsežnem in izčrpnem poročilu orisal veliko delo, ki fa je Zveza lovskih društev opravila v prete-li poslovni dobi in označil sedanji položaj lovstva pri nas. Zadnja zima je s hudim mrazom in velikim snegom napravila med našo divjadjo precej škode. tako. da so marsikatera lovišča izgubila precejšen del divjadi. Veliko škodo so napravile tudi roparice, ki so v hudi zimi redčile divjad. Prav huda zima je tudi podčrtala nasprotja sadjarjev do lovcev. Zveza rada priznava, da imajo ponekod sadjarji upravičene zahteve, posebno tam, kjer so sami zavarovali svoje drevje; v takih primerih bo tudi zveza storila svojo dolžnost. Ureditev lovišč je v glavnem končana, mnogo pa bo še koristil lovski katastr ki ga bo skušala zveza uvesti za Slovenijo. V svojem notranjem delu je zveza imela dovolj posla in ji je uspelo, da bo ministrstvo spremembe lovskega zakona, ki jih sicer sedaj ni pričakovati, pred uzakonitvijo predložilo prizadetim zvezam na vpogled, tako da bo lahko o|iozorila na eventualne napake. Z letošnjim letom je potekla tudi zaščita medveda. Ta velika redkost naših gozdov bi bila sedaj v kratkem iztrebljena, če ne bi že banovinski svet pri letošnjem zasedanju sklenil njegove zaščite, ki je s tem podaljšana v naši banovini. Na drugi strani pa ima zaščita medveda drugo neprijetno posledico, da l>o moral lovski sklad plačevati odškodnino za škodo, ki jo bo medved prvzročil. Prav te odškodnine pa bodo v veliki meri izčrpale lovski sklad. Med statističnimi podatki jc predsednik navedel zanimivo statistiko o i*vozu divjačine dn kož v zamejstvo. Te številke šele jasno osvetljujejo pomembnost lovstva /a naše narodno gospodarstvo. Tako je bilo v zadnjih treh letih izvoženega mesa dlakaste divjačine iz vse države skupno nad 8.250.000 din, mesa pernate divjačine za skupno 850.000 din, kože od divjačine pa so pri izvozu vrgle v zadnjih letih največ, namreč nad 52 milijonov dinarjev, dočim je pa izvoz žive divjadi vrgel le okma "30,000 din O gospodarskem stanju zveze je poročal prof. dr. Fran Novak. Preteklo poslovno leto je zveza zaključila s prebitkom 4500 din. Večino dohodkov je znesla članarina, ki je vrgla 300.000 din. Tisk >r.ovca«, njegovo urejevanje in drugi z njim združeni izdatki pa so zahtevali 188.000 din, dočim so upravni stroški zahtevali 137.000 din. Poročilo računskih preglednikov je potrdilo dosedanje gos|xxlarstvo in predlagalo vsemu odboru ruzrešnico s pohvalo, ki jo je občni zbor na predlog revizorja g. Vilka Turka sprejel soglasno. Ker ostane dosedanja uprava, ožji odl>or. še naprej, je bil izvoljen le širši odlx>r zastopnikov posameznih lovskih društev. Izvoljena je bila soglasno lista, ki jo je predlagalodljor. Prav tako so bili soglasno zopet izvoljeni isti računski pregledniki in njihovi namestniki. Volitve delegatov za osrednjo lovsko zvezo se niso izvršile in je bil pooblaščen odlx>r. da jih sam po potrebi imenuje. Soglasno je bil tudi sprejet proračun, ki določa 322.500 din dohodkov in približno prav toliko izdatkov. l>iliod-bo v veliki meri zopet vrgla članarina, ki je ocenjena na 300.000 din. Pri samostojnih predlogih so bile prečitane štiri resolucije, v katerih so zapopadeni vsi samostojni predlogi, ki so jih posamezna lovska društva poslala na občni zbor. Najvažnejša je vsekakor resolucija, ki ščiti srnjad in ki je bila obvezno sprejeta za vsa lovska društva, včlanjena v zvezi. Glasi se: Zaradi hude zime. ki je porazno vplivala na stalež srnjadi, se obvezno za vse območje dravske^ banovine in vsa lovska društva, združena v Zvezi lovskih društev dravske banovine določa: 1. Streljanje srnjadi na brakadah se na splošno prepoveduje: 2. odstrel srnjadi je dopusten samo s kroglo iz risane cevi; 3. vsako ravnanje proti tem predpisom ima za neobhodno posledico izključitev za dobo najmanj enega leta iz vseh lovskih društev v dravski banovini; 4. ta odredba velja za dobo onega leta. računši od danes Prav tako so bile še sprejete resolucije glede zaščite divjadi, ki je trpela po letošnji hud' zimi. dalje resolucija, ki definira pojem lovskega čuvaja in lovskega gosta in končno resolucija, ki pooblašča o/ji odlvor, da glede na razrešitev zavarovalne pogodbe 7. zavarovalnico »Jugoslavijo« ukrene čimprej vse potrebno,, da bodo člani lovskih društev v dravski banovini zavarovani proti jamstvu pri domačem zavodu. Po kratki debati, v kateri je občni zbor dal r navdušenim odobravanjem še posebno pri/nanje predsedniku zveze dr. Krejčiju. ki je žrtvoval mnogo časa in dela za prospeh, je bil zaključen občni zbor zelene bratovščine. Mesto vozil so se pojavili čolni. V nekaterih ulicah so zgradili nad trotoarji lesene hodnike, da omogočijo prebivalcem izhod iz hiš. Takoj ko stopite iz kolodvorske veže, se lahko vsedete v čoln, kar vam kaže slika, objavljena v nedeljski številki, na kateri vidite prostor pred železniško postajo v vodi. S čolnom se lahko popeljete po Karadjordjevi ulici, v kateri je voda visoka pol metra in še več, do hotela »Bristob, kamor radi zahajajo naši Ljubljančani in Mariborčani. Pred hotelom BristoN lahko izstopite — zemljišče je tu nekoliko višje — nato pa onkraj hotela zopet vstopite v čoln, ki vas popelje dalje proti zemunskemu mostu. Preden se pripeljemo do mosta, napravimo še kratek izlet, v čolnu seveda, v llercegovačko ulico (glej sliko!) in nato še v ulico Brače Krsmanoviča (glej sliko!), kjer je voda na nekaterih mestih skoraj 1 m visoka. Tako se te dni v Belgradu vozimo z za bel-grajske ulice najnovejšim prometnim sredstvom, čolnom. Pri tem pa opazujemo in pomilujemo one reveže, ki jim je voda vdrla skozi okna v stanovanja in jim napravila ogromno škodo. Podobne izlete v čolnu lahko napravite tudi v drugih delih mesta, zlasti proti Topčideru in Cu-karici, kjer je tramvajski in avtomobilski promet, kakor v vseh poplavljenih ulicah, ustavljen. Dr. I. B. Brače Krsmanoviča ulica pod vodo Nesreča na petanjskem brodu Slatina-Radenci, 8. aprila. V pelek se je na našem brodu, ki veže oba bregova Mure ter je toliko časa. da ne bo dograjen petajuski most, edino prevozno sredstvo na banovinski, sedaj podržavljeni cesti, zgodila strašna nesreča, ki je prav nazorno pokazala, kako jiotreben je že most. V bolnišnico v Murski Soboti se je zatekla 60 letna viničarka Terezija Klobasa, ki je bila v službi v Kleinoschegovem vinogradu v Policah pri Gor. Radgoni. Ker pa je bila starka samo onemogla in izčrpana, je uprava l>ol-nišnice pozvala radgonsko občino, naj revico prepelje domov ter jo ona vzdržuje. Ohčina je najela Franca Veberiča iz Črešnjevec. da gre z vozom po starko. Veberič se je res odpravil ter je v Murski Soboti naložil Terezijo Klohasa na voz ter se odpeljal proti domu. Prispela sta do Mure v Pe-tajneih ter čakala na brod. Brodar se je z brodom bližal mostiČku, loda še predno je prišel do brega, se je konj, ki je stal na mostičku, naenkrat spla-šil, poskočil naprej in že je zdrknil skupaj z vozom in starko vred v Muro. Lastnik konja, ki je stal za vozom, tega ni mogel preprečiti ter je skraja kakor onemel gledal, kako mu Mura odnaša konja in ženico, ki se je nahajala v košu na vozu, Brodar je klical na pomoč ter so prihiteli ljudje, ki so preprečili Veberiču. da ni planil za konjem v reko. ker hi bil golovo utonil. Konj je med leni plaval naprej, sredi reke pa re-stopili mejo, še bolj pa so bili presenečeni, ko so zvedeli, da jim to pomoč pošilja sveti oče. 20 zidarjev spreime takoi stavbno podjetje PLEMELJ, Bled Pozneje so begunce razdelili na 68 taborišč. Papežu Piju XII. pa ni šlo samo za iem, da bi elajšal gmotno stanje nesrečnih ljudi, poskrbel je tudi za njihovo dušno tolažbo. Msgr. Cortesiju se je posrečilo, da je zbral 60 poljskih duhovnikov, deloma vojnih kuratov, deloma civilnih duhovnikov, ki jih je razdelil po taboriščih in ji m poveril dušebrižništvo med poljskimi begunci. Precejšnje težave so bile, preden so mogli »praviti skupaj vse potrebne liturgične predmete, mašne obleke in podobno, skratka vse, kar je potrebno za daritev službe božje in druga cerkvena opravila. Neutrudno je msgr. Cortesi vse zimske mesece potoval od taborišča do taborišča, da bi se osebno na kraju samem prepričal o delovanju papeževe akcije. Poljski častniki in vojaki so se nunciju Cortesiju ponovno toplo zahvalili za plemenita prizadevanja sv. očeta. Med najbolj delovnimi sotrudniki msgr. Cortesija je bil pape-ški nuncij v Bukarešti msgr. Cassulo, mnogo pa so pomagali tudi romunski škofje in celokupno katoliško duhovništvo. Škorpijon - samomorilec Že rimski pisatelj Plinij piše nekje o tem, da napravi škorpijon, ako je od vseh strani obdan z ognjem, iz katerega se ne more rešiti, samomor s tem, da si zahode lastno želo v telo. O tej stvari poročata zdaj dva afriška misijonarja v neki prirodopisni reviji. Enemu od njih se je posrečilo, da je ujel živega škorpijona, ne da bi ga pri tem poškodoval. Okrog škorpijona sta v krogu s primerno širino postavila žareče oglje. Krog je bil toliko velik, da se je škorpijon po njem neovirano gibal. Škorpijon je tekal v gorečem krogu zdaj na eno, zdaj na drugo stran in ko je uvidel, da ne more nikjer ven, se jc postavil na sredo kroga in se z lastnim želom zabodel v tilnik Samomor je trajal precej časa. škorpijon je svoje želo vrtel tako kakor čevljar, kadar zabada šilo v debelo usnje. Potem je škorpijon nenadoma povlekel želo iz rane in v naslednjem hipu poginil ie novice Koledar Torek, dn« 9. aprila: Marija Kleofova; Tomaž Tol„ mučenec. Sreda, dne 10. aprila: Varstvo «v. Jožefa; Mehtilda, d«v. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Pavlina Simčič, soproga trgovskega zastopnika nu Lavrci. Pogreli bo v sredo ol> |>ol petih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Kri/u. Nnj v miru počiva! , Žalujočim naše iskreno sožalje! f V Semiču je izdihnila svoj blago duio gdč. Anica Oven, dijakinja, ki je doživela šele dvajset pomladi. Pokopali je bodo danes zjutraj na domačem pokopališču v Semiču. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Napredovanja v vojski Napredovali so: za kapetana II. razr.: topniški poročnik Srečko Brana; intendantski poročniki: Mijo Rudež, Jožef Privšek in Vladimir La-rin; za poročnika; topniški podporočnik Hieronlm Š o u k a 1 , konleniška podporočnika Stanislav Šmon in Ignac Filjak; inženirji podporočniki: Emerik H a b i č , Franc G r o z g , Ivan S 1 e h t a in Milutin Očišnlk; strojni podporočnik Alojz Drozg; za nižjega vojaškega uradnika I. razreda: nižja vojaška uradnika II razreda geodetske stroke Franc Š t a r k e l j in Gregor Rožič; za vojaškega pisarja II. razr.: pisar III. razr. Martin Dajčman,; za nižjega veterinarskega pomočnika III. razreda: pomočnik IV. razr. Vladimir Š p e 1 e t i č ; za poročnika fregate z rangom od 1. dec. 1939: poročnik korvete Marijan Gorečan; za pehotnega poročnika t rangom od 31, dec. 1939: podporočnik Slavoljub P u t n 1 k. Napredovali so za poročnike gojenci nižje šole vojno akademije-naredniki: v pehoti: Milan P o t -konjak, Boris Šober, Štefan Strnečki, Franc K u k o v e c , Dragan P o d r e k a , Mijo J u r č e v i č , Štefan R i d i n g e r , Oton Š k e r 1, Jožef Perme, Danilo Kocijančič, Julij Soban, Ivan J u r i č , Janez V o g r 1 n e c , Danko Lisičin, Anton Arko in Etfon Gec v topništvu: Mihael Mlšič, Lauro Fabič, Emil Go-stič in Frančišek Korenčanj v konjenici: Milan Fajdiga (ki je dobil kot najboljši gojenec kraljevo sabljo v dar), Valentin H o r v a t i č , Josip P u h o v 1 č in Borlvoj L u k i č ; v inženiriji: Rudolf K a m 1 j a k , Prot Jeglič, Jurij L e v č u k, Maksim V i v o d a , Viljem M i š i č , Mirko W e i s s, Henrik F o 1 in Alojz C 1 h e 1 k a v letalstvu: Ra-domir Bole, Miloš Luk 12, Dušan Gabri j el-č i č , Josip Rebula, Ernest T e n č i č in Uroš PI a v š i č. — Za poročnike korvete so napredovali gojenci pomorske vojne akademije-naredniki: Stanko Gomerčič, Karlo Prhal, Karel Ko«, Marko Česen), Velimtr Š k o r p i k , Štefan Štuk, Anton Požeg in Franjo R u s t j a. Delovanje naših kinologov Preteklo soboto zvečer je bil v Ljubljani občni zbor Jugoslovanske kinološke zveze pod predsedstvom dr. Ivanu Lovrenoiča, ki je obenem tudi predsednik Mednarodne kinološke zveze. Predsednik je podal obširno poročilo o poslih in delovanju kinološke organizacije, ki je včlanjena v Mednarodni kinološki zvez.i, ki obsega sedaj 25 organizacij v vseli evropskih državah. Na občnem zboru Mednarodne kinološke zveze je tajnik g. Drenig poročal o ilirskem ovčarju iti je bila ta pasma priznana. Ljubljanski kinologi so bili v preteklem letu pmv ugilni in požrtvovalni. V Novem Sadu je bila 29. in "0. aprila lanskega leta razstava psov, ki pa ni dosegla znželjenega uspeha. Končno je g. predsednik orisal notranje delo Zveze in omenil, da bo prirejena mednarodna razstava psov prihodnje leto na pomladanskem vele-sejmu; takrat lxido tudi kinološki dnevi Mednarodne kinološke zveze, Tajnik g. Drenig je podal kratko tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje zveza okrog 900 članov. Vodja rodovnika g. Oskar Koslar je omenil, dn je bil sestavljen rodovnik za IH92 psov. Blagajnik g. Zupan je podal poročilo o blagajniškem stanju in naznanil, da namerava zveza prirediti na letošnjem jesenskem velesejmu razstavo psov vseh pasem. Občni zbor je končno izrekel zaupnico dosedanji upravi. fflU.^eftemiši* te pravi z slabovidnimi očimUi skozi življenja. Zato raje nosila (ako/ očala od LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA — 01) priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. prin-cezinje Jelisavete je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen poslal najlepše čestitke. — Prvi župnik na Rnkekn slovesno umeščen. Preteklo nedeljo je prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rozman slovesno umestil v novoustanovljeni župniji nu Rakeku Francu Novaka za prvega župnika. Za to slovesnost so se Rakovci pridno pripravljali. Dekleta so ovenčala cerkev in župnišče, fantje so postavili mlaje. V soboto zvečer so pa cerkveni pevci priredili novemu župniku lepo podoknico. V nedeljo zjutraj so se vsipale skozi Rakek velike množice ljudstva. Ves Rakek je bil okrašen z zastavami. Skozi gost špulir navdušene mladine je popoljal gospod škif mladega g. župnika do cerkve, kjer ga je pozdravila učenka Ivanka Mekina in mu izročila krasen šopek rdečih nageljev. V cerkvi je g. škof opravil obred umeščen j a in imel nuto globoko zasnovan in jedrnat govor. Sledila je slovesna sv. maša, mod katero je domači pevski zlior lepo prepeval. Ta pomnijivi dan bo ostal vsem Rakovčanoin v najlepšem spominu. Novemu g. župniku želimo obilo sreča in božjega blagoslova pri njegovem napornem in odgovornosti polnem delu v novi župniji. — Trgovsko učilišče Robida — enoletni trgovski tečaj s pravico |avnostl — Ljubljana, Trnovska ulica 15, sporoča, da ima telefonsko it. 4048. — Za lante bodo duhovne vaje od 15. do 19. aprila v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjsiceg« c c« ta 9, Priglasite sel — V Belgradu bo APZ priredil velik koncert slovenske pesmi, v Kolaričevi dvorani v sredo, dne 10. t. m., ob 20.30. Na sporedu so dela Volariča, G. Ipavca, Jenka, Nedvčda, Sachsa, Michla, Haj« driha, B. Ipavca, Meška, Vilharja, Gerbiča. Akademski pevski zbor se pripelje iz Sarajeva v Belgrad v sredo ob 5.15 zjutraj. — Izlet na Milanski sejem od 21,—26. aprila. Informacije in prijave samo do 10. PUTNIK. — Vsakega udeleženca šestega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja bo zanimalo poročilo o tej odlični prireditvi, ki je zbudila pozornost v vsem katoliškem svetu. Knjiga se naroča pri Škofijskem ordlnariatu v Ljubljani in velja sedaj še 55 din vezan, 40 din broširan izvod, dočim bo poznejša kniigotrška cena znatno višja. — Društvo za ceste r Ljubljani sklicuje III. redno skupščino na dan 22. aprila 1940 ob 18 v prošpe-hihc in raznih listinah. Primerilo se je dostikrat, da so našli prav med staro Saro v podstrešjih hiš zanimive stvari. Tehnični oddelek banske uprave, ki je na-stanjon v novi hiSl Pokojninskega zavoda v Gledališki ulici, je na podstrešju Tiranil velikanske zaboje starih aktov in spisov, segajočih daleč v našo preteklost. Ta stari arhiv, ki hrani do 200 let stare listine, načrte in poročila o kulturno-tehničnlh zadevah, je bilo treba po odredbi mestnega magistrata spraviti s podstrešja. Oddelek se je odločil, da po strokovnjakih pregleda eeloten arhiv in ugotovi, kakšni spisi imajo r.a našo kulturno-tehnlčno, gospodarsko in gradbeno zgodovino trajnejšo vrednost. Ti spisi naj bi se potem prepustili univerzitetni knjižnici, da bi jih hranila in da bi bili dostopni znanstvenikom, ki proučujejo kulturno-tehnično zgodovino. Že več dni pregledujejo ta stari, v marsičem izredno zanimivi arhiv. Dobili so v njem stare, skrbno sestavljene načrte, skice ln podrobna poročila o kopanju Gruberjevega prekopa. Ta spis je prav obširen. Vsebuje podatke, k| doslej še niso bili objavljeni v zgodovini postanka in dovršitve prekopa. Našli so tudi spise in listina o razdelitvi IzsuSenih barjanskih tal, o kolonizaciji Barja, dalje spise o prelaganju starih cest in graditvi novih. Ti spisi so tudi v tem pogledu zanimivi, da listine ne vsebujejo samo cest na bivšem Kranjskem, marveč tudi na Koroškenf, ki je spadalo v upravnem pogledu pod Ljubljano. Ohranjeno je obširno poročilo, bolje prav debel akt o velikih snežnih zametih, ki so pred 100 in več leti divjali po Krasu, zlasti na glavni prometni ž.lli, na Tržaški cesti od Postojne proti Trstu. Zanimiv je tudi regulačni spis za Ljubljano izza francoskih časov. Posebni strokovnjaki vestno In natančno proučujejo vsak starinski spis. Vse, kar ima le količkaj kulturno-tehnično, zgodovinsko in drugačno važnost, bodo izročili univerzitetni knjižnici. Anglija gradi 100 novih rniifceo Po programu, ki ga je izdelala angleSka vlada za izpopolnitev »voje vojne mornarice, se trenutno gradi po raznih angleških ladjedelnicah 100 rušilcev. Istočasno pa angleške ladjedelnice po vsem imperiju s polno paro grade tudi trgovske ladje po načrtu, ki predvideva zgraditev novih trgovskih ladij za poldrugi milijon ton. * Velik požar v garaži v Karloveu. V avto- garaži in delavnici »Magnet« v Karlovuu ja imel v popravilu osebni avtomobil šofer Matkovič, ki je pregledoval motor. Nenadoma pa je nastala eksplozija in ves avto Je bil namah v plmneuih. Ker je bilo v delavnici že mnogo drugih stvari ia bencin, je bila v kratkem času vsa zgradba v ognju. Gasilci, ki so hitro prihiteli, so imeli veliko truda, da so v nekaj urah pogasili ogenj. Zgorela sta dva avtomobila, trije biciklji in vse orodje. Škode je okrog 150.000 din, ki pa je krita z zavarovalnino. * Huda nesreča pri gradbi. Pri gradbi velike kovnice Jugoslovanskega čelika v Ilijašu pri Sarajevu se je zgodila huda nesreča, šest monterjev se je povzpelo na visok oder. Naenkrat pa se je oder podrl in vseh šest monterjev je padlo 20 tli globoko. Vsi so hudo ranjeni in so jih prepeljali v bolnišnico v Sarajevo. Eden izmed njih se bori s smrtjo. Med ponesrečenci sta tudi dva inozemska tehnična strokovnjaka. * Z ženitovanja t bolnišnico. Milič Martinovič iz Brusovače pri Kr6tinji se je poročil in nato priredil na svojem domu svatovanje. Med drugimi gosti sla prišla tudi tast in tašča in ženin je od veselja, da je prišel tudi tast, streljal iz pištole. Bilo je že pozno zvečer. Martinovič je bil razgret od vina In js hotel še enkrat ustreliti — »naj se ve, kdaj 6e je Martinovič oženil«. Pištol« pa je bila prazna in Moitinovič je s pomočjo svojega evaka nabijal pištolo, Ko je bila pištola nabita, se je po njegovi nerodnosti sprožila in strel je Martinoviču razmesaril levo roko. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, ker pa je izgubil mnogo krvi, je njegovo življenje v nevarnosti. * Smrtna obsodba v Vnraždinu. Okrožno sodišče v Varnždinu je te dni obsodilo na smrt kmeta Slavka Jumbreka iz vasi Radoboja, ker je umoril bogatega gostilničarja Janka Šlibar-ja in njegovo ženo Antonijo. Prvotno so oblasti osumile in zaprle šlibarjevega brata Mija in osem kmetov, ki so pa vse zaradi pomanjkanja dokazov izpustili iz zapora in ustavili proti njim preiskavo. Vsi so mislili, da bo ostal ta umor nepojasnjen, ko se nekega dne slučajno zasledili pri Jambreku uro, fast pokojnega šlibarja. jambrek je umor priznal in dejal, da sta ga k dejanju napovorila Slibarjev brat in njegova ljubica. Tudi ta dva sta se morala zagovarjati pred sodniki, pa sta bilo oproščena. * Zaradi goljufije odstavljeni župan. Nestor Jakovljevič, župan občine Ada v Vojvodini, se je rad pečal z denarnimi posli občine in je znal k vsakemu računu prišteti še druge izdatke. Pri nakupu gasilske brizgalne si je n. pr. priračunal skoraj 18.000 dinarjev. Podobno je delal pri nakupu pisarniških potrebščin in raznega drugega blaga za občino. Celo leto je znal skrivati svoje poneverbe, čeprav so ljudje ves čas šušljali o nerednosti na občini. Te dni pa je prišei občinski revizor, ki je spravil vse županove grehe na dan. Zupana je višja oblast seveda takoj odstavila in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. * Ker ga je pekla vest, je skočil pod vlak. Brivski pomočnik Jocn čurčin ie pred dvema letoma umoril svoje dekle. Umor jc tako spret-no prikril, da mu ni nihče prišel na sled. Za- LjubJiana, 9. aprila Gledališče Drama: Torek, 9. aprila: »Partija Jaha«. Premiera. Premierski abonma. — Sreda, 10. aprila: »Županova Mick««, Varh. Red Sred«. — Četrtek, 11. aprilai »Zupanova Micka«, Varh. Red Četrtek. Opera: Torek, 9. aprila: Zaprto. — Sred«, 10, aprila: Zaprto. — Četrtek, 11. aprila: » Lucla di Lammermoor. Premiera. Premierski abonma. (Debut gospe Sonje Ivančičeve). Radio Ljubljana Torek, 9. april: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Kako se sami ubranimo nalezljivih bolezni, — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Harmoniko igra g. Milan Stante — 1840 Dušeslovne prvine gospodarstva (g. dr. France Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Hrvatska enciklopedija (ar. Mate Ujevič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Plošče — 20.15 Friedrich Schiller: Viljem Teli, igra v 5. dejanjih; po Fr. Ceignarjevem prevodu priredil Fr. Koblar. Izvaja Radijska igralska družina — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkseter. Drugi programi Torek, 9. aprila: Belgrad: 20.10 Gosli — Zagreb: 20.30 Kom. gl. Belgr. kratkovalna postaja: 19.40 Poročila v slovenščini — Bratislava: 20.20 Slovaška gl. — PTaga: 21 Ork. konc. — Sofija: 20 Kom. gl. — Beromtln-ter: 20.40 Ork. konc. — Budimpešta: 20 Orfc. konc. — Bukarešta: 20 Slm. konc. — Stockholm-Horby: 21 Mahlerjeva simfonična pesnitev »Pesem o zemlji« — Trst-Mll«n: 17.15 Klavir — 21 Simf. konc. — Rlm-Bari: 20.45 Ber-liozovo »Faustovo pogubljenje« — Floreacai 21.40 Klavir — Oslo: 18.20 Violina — Sottens: 19.10 Lahka glasba. Prireditve in zabave Francoski violinist Robert Soetens je ljubljanski koncertni publiki jako ljub in dober znanec. Je izreden umetnik, ki uživa lep sloves v svoji domovini pa tudi drupod, saj je stalno na koncertnih potovanjih. Koncert bo 15. t. m. v veliki Kilharmonjčni dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Cesta 28. oktobra (Rimska ceeta) 31. Poizvedovanja Raven dijak je v nedeljo popoldne v Mestnem logu izgubil skoraj nov galoš. Pošten najditelj se naproša, da ga odda v upravi »Slovenca«, čela ga je peči vest, ki mu ni dala miru. Sklenil je že, da se bo sam javil sodišču, pa je spet začel omahovati. Končno je sklenil rajši iti v smrt, kakor pa delati za svoj strašni greh pokoro v zaporu. Napisal je poslovilno pismo, v katerem je svoj zločin priznal. Pismo je pustil v svojem stanovanju, sam pa je šel na železniško progo in se vrgel pod vlak, ki ga je popolnoma razmesaril. * Ciganska vedeževalka Šajnova spet obsojena. Šele pred kratkim smo poročali, da je bila v Belgradu obsojena na sedem lot zapora vedeže-valka ciganka Marija Šajnova. Ciganka, ki uživa velik ugled pri belgrajskih služkinjah, pa tudi pri mnogih ženah iz visoke družbe, je celo vrsto ženske osleparila za razne zneske. Natvezila jim je, da bodo zadela glavni dobitek ali pa da bodo dobile za moža bogatega in lepega fanta. Med prvim proeSsom in pozneje pa so prihajale vedno nove ovadbe in je bila sedaj Šajnova obsojena na nadaljnja tri jeta in en meseg zapora. Celih deset let bodo sedaj zakonaželjna belgrajske dekleta morala ftikati na vedno drago plačano iluzijo sreče, ki jim jo je prefrigana ciganka znala tako spretno natvezitl. * Smrtni padeo vajenca. Na neki stavbi v Osljeku so te dni popravljali pločevinasto streho, Dva pomočnika in 18-letni vajenec Nikola Jurič kleparskega mojstra Bubelke so šli na streho in začeli z delom. Niso se pa privezali na vrv. To je bilo za vajenca usodno. Ko je hotel dati pomočniku pločevino, mu je spodrsnilo, zvalil se je po strehi in padel 16 m globoko na hodnik ob hiši, kjer je ves razbit obležal. Bil je takoj mrtev. Policija je prijela kleparskega mojstra in ga izročila sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi svoje zanikrnosti. * Deček, ki so mu dokazali tatvino, se je ustrelil. V Apatinu Je vdova Kalmana dobila pokojnino v znesku 1600 din. Te dni Je zapazila, da je nekdo vlomil v njeno stanovanje in odnesel ves denar. Osumila je mladega sina svoje po-strežniee in je takoj obvestila njegovega očeta. Oče je našel pri sinu ključ od vdovinega stanovanja. Deček je očetu priznal tatvino in povedal, da je denar skril na podstrešju. Vdova je ugotovila, da ji manjka tudi samokres, dečok pa je tajil, da bi vzel tudi samokres. Ko je oče s sinom iskal na podstrešju denar in ga tudi našel, je hotel poiskati tudi samokres. Deček pa je izrabil to priliko in si pognal kroglo iz samokresa v glavo. Bil je takoj mrtev. Nov sodni tolmač ca angleški, francoski, italijanski, latinski in nemški jezik, odv. pripravnik g, Sorll Odon, posluje v Ljubljani, Gajeva ulica 8-IL, desno, od 10—12 in od 15—19. Anekdota Immantiel Kant Je bil nekoč na kosilu pri guvernerju provincije Prusije, vojvodi Petru Avg. Frideriku Holsteinskemu. Družba se Je po kosilu pogovarjala o damah, ki so so mudile v sosednji sobi. Tudi Kant se Je pridružil pogovoru in dejal s finim smehljajem: »Ženske so kakor odmev, zakaj vedno imajo zadnjo besedo. So pa tudi kakor polž, ker nosijo vse, kar imajo, s seboj; končno so kakor ura v stolpu, zakaj, kar govore, ve vse mesto.t Pravkar vslopivše' dame so bile ogorčene nad to drastično primero in so z divjimi pogledi napadale ženskam sovražnega filozofa. Kant je to opazil in je nadaljeval: »Samo po sobi umevno vse lo v polni meri ne velja za Vas, moje dame. Seveda sta pa tudi Ve podobne odmevu, ker ste vedno odmev svojega moža, podobne ste uri v stolpu, ker ste tako ločne kakor ura, podobne ste pa tudi polžu, ker se drži svoje hiše kakor Ve.« p LJUBLJANA Z občnega zbora Vincencijevih konferenc v . Ljubljana, 8. aprila. • Ji Vfa zadnl'a 'eta tudi letos ta občni zbor ni bil navadno društveno zborovanje s tajniškim in blagajniškim poročilom, ampak zbor enako ubranih moških src, ki so se poslušajoč, pripovedujoč, vprašujoč spodbujala za nadaljnja dela. lo duševno razpoloženje so že v početku ostvarile uvodne besede predsednika dr. Leonida Pitamica. Vsaka združba potrebuje neprestane obnove. Ta obnova sloni na duhovni prenovitvi posameznih članov. Konference pa imajo namen, da bi se delovni člani duhovno spopolnjevali po dejavni ljubezni do Boga in do bližnjega. Kot slavospev krščanske ljubezni so se glasile pri duhovnem branju besede svetega očeta, ki jih je govoril dne 13. marca Gospem krščanske ljubezni v Rimu. »O sveta ljubezen! Ti si Devica, katere oči razsvetljujejo, ti si mati, katere ustnice so kakor med, ti si sestra, katere roke so kakor cveti dišečega jesenčkal____ Ker je svet zavrgel sveto ljubezen, je izgubil pravi mir in ga ne bo dobil, dokler ne bo na nenadomestljivem temelju pravičnosti vpostavljen prestol svete ljubezni...« Tudi podrobnosti o izvršenem delu, ki jih je navajalo tajniško poročilo, so bile v spodbudo. Družba ima sedaj 35 konferenc, ki vse, razen dveh, živo delujejo. Štejejo okoli 400 delovnih članov in so podpirale nad 5000 oseb. Posebne skrbi so bile deležne družine s številnimi otroki in mladina. Dnevna zavetišča za otroke imajo konference na Viču (91 otrok), Srca Jezusovega (40 otrok) v Ljubljani; konferenca v Tržiču (107 otrok), konferenca na Jesenicah (40 otrok). Sirotišči vzdržujeta konferenci na Viču (67 otrok) in v Tržiču (63 otrok); tržiška ima tudi dom za mladce (Rokodelski dom). Veliki Mladinski dom konference Srca Jezusovega v Zeleni jami je bil odprt dne 11. nov. 1939. Zavetišči za šolsko mladino (20 otrok) ima tudi konferenca na Jesenicah. Konferenca v Zagorju je postavila počitniški dom na Sveti planini za rudarske otroke. Konferenca v Celju ima veliko pomožno kuhinjo, kuhinjo za šolske otroke vzdržuje v zimskem času konferenca na Viču (25 otrok). Druge konference so poročale o urejevanju divjih zakonskih zvez, o širjenju nabožnega tiska, o birmanskih botrih za ubožne otroke, o posredovanju za podpore itd. Imele pa so vse konference skupaj z upravnim svetom in Marijaniščem nad tri milijone dinarjev prejemkov in okoli 2,700.000 dinarjev izdatkov. Upravni svet sam je podal poročilo o Marijanišču. Gospodarstvo je sedaj na Bo-kalcah, tja se je preselila tudi gospodinjska šola. Dijaški konvikt ima 132 dijakov, konvikt za učite-ljiščnike 25 dijakov, konvikt z ljudsko šolo 99 gojencev. Za zgradbo mestnega Antona Jerine zavetišča v Trnovem je družba darovala veliko zemljišče; ta prelepi dom je bil otvorjen dne 1. februarja 1940. Mnogo lepih misli je tudi zbudil razgovor. Za širjenje karitativne misli naj se naprosi tudi Radio, Nova zapoved naj si pridobi nadaljnjih bralcev, stiki med konferencami in upravnim svetom naj bodo še tesnejši, predvsem pa naj se goje osebni stiki med podpiranci in delovnimi člani, da se budi dejavna ljubezen, ki ne daje samo darove, ampak samo sebe daruje v osebni predanosti. Na-vzočni člani — bilo jih je 62 — so bili zastopniki ljubljanskih in izvenljubljanskih konferenc po vsej Sloveniji. Občni zbor se je pa spominjal tudi v letu 1939 umrlih sobratov; ti so bili: Ivan černič (konferenca Srca Jezusovega), F. Lužar (konferenca Marijinega Oznanjenja), Bele Karel (konferenca na Viču), Ludovaj Ludvik (konferenca v Zagorju). 11 I • 1 Madžarski gostje v Ljubljani. V ponedeljek popoldne so se ob K 6 pripeljali v Ljubljano zastopniki madžarskih tu jsko-prometnih organizacij z zagrebškim brzovlakom. Gostje so v Ljubljani izstopili in so se odpeljali z av-- -- 1 ' - -rrad, od koder so ime- Ljubljano in okolico. pokojnega vladike dr. Jegliča, ko ie govoril slovenski mladini o velikih časih. Šele sedaj so nastopili člani in članice v novih krojih. Sledile so narodne pesmi, ljubke vaje naraščaja, orodna telovadba na bradli. Vsako točko je nagradil navdušen aplavz gledalcev, posebno odobravanje pa so žele besede predsednika fantovskega odseka Ljubljana-inesto g. Zevnikarja, ki je poudaril načela naše m adinske organizacije, ki obhaja letos M) letnico, od kar je bila skomponi rana fantovska himna Prireditev je zaključila naša himna ob vsesplošnem navdušenju. 1 Za materinsko proslavo, ki bo v Operi v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 7 zvečer, vlada že zdaj veliko zanimanje ter bo gotovo privabila najširše kroge. Osrednja točka s[x)reda je poleg tovora g. ravnatelja Jagodica štiridejanska pravljična igra s petjem -Triglavska roža., ki jo je za to priliko spisal eden najboljših naših mladinskih pisateljev Mirko Kunčič. Glasbene točke je uglasbil prof dr. A. Dolinar. Iz te živahne in nazorne mladinske drame veje pravljični svet naših dedov izpod snežnega Triglava ter bo gotovo opajal vse, male kakor velike, ki bodo sledili napeti narodopisni igri o materinski ljubezni. Igrali bodo naši malčki in tudi starejši ter je uprizoritev drame v strokovnih rokah g. prof. O. šesta. Vstopnice za to izredno prireditev se lahko dobe od četrtka dalje v operni blagajni. 1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo 10. t. m. ogled novega mestnega otroškega zavetišča v Trnovem. Zbirališče ob pol 4 pred trnovsko cerkvijo. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene! 1 Pojasnilo mestne občine o obremenitvi ljubljanskih gostilničarjev in kavarnarjev nam je tiskarski škrat prav nerodno pokvaril v škodo mestne občine, zato smo v včerajšnji naši številki citali, da mestna občina odslej pobira za 25% znižani pavšal, toda v resnici pobira mestna občina sedaj za celo polovico, torej za 50% znižani pavšal. 1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča interesentom, da je odprl tečaj za komercialno angleščino, ki je vsak četrtek od pol 19 do pol 20 (od po! 7 do pol 8) zvečer v društvenih prostorih, Tavčarjeva ulica 12. Za udeležence potrebno pri-lično znanje angleščine. Nadaljnji vpisi ob omenjenih urah še vedno mogoči. 1 Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 29. aprila 1940 ob 18 v razpravni dvorani soba št. 28. 1 Železniška nesreča na šišenskem kolodvoru. V nedeljo se je pred pol 9 zvečer zgodila na šišenskem kolodvoru železniška nesreča, ki hvala Bogu ni zahtevala človeških žrtev. Od Št. Vida je vozil proti šišenski postaji dolg tovorni vlak. Strojevodja tovornega vlaka ni videl zaradi tega, ker dela proga tam ovinek, da na postaji premikajo in je zaradi tega vozil naprej z razmeroma počasno brzino okrog 20 km na uro. Prav nekako na mestu, kjer se kamniška proga odcepi od tirja na šišenskem kolodvoru, pa je tedaj premikal strojevodja premikalno lokomotivo in drugo kraj- I Vse se smeje priljubljenemu komiku Hansu Moserju v burki katera te dni polni Kino Plaflca dvorauo kino Matice ob ie„ 19. m 21. uri n I Samo le danes I. del seniadjonalnlk In nadvse napetih Tlm TayIorJeve pustolovščine GROZA V PRAGOZDU KWO SLOGA, telefon 27-30 prizorov Iz gigantskega velefltma atrlike džungle V tem izredno zanimivem filmu je Tim Tuy-lor junak dneva, ki se ne boii ne strahu in negroze. V skrbi za svoje prijatelje pa pokažejo svoje razumevanje in zvestobo panter Kang opica Juju in or.aiki slon Bolo. Sonza-nia praeo/.da ie tank v službi zločinske bande. SAMO ŠE DANES OB 18., 19 IN 21 URI. Danes zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri Najnovejše pustolovščine kralja dluagla in njegovega malega sinčka, čudežnega dečka, ki izvaja trapantne akrobacije KINO UNION, tel. 22 21 Največja senzacija sezone! Tarzan in njegov sin šo tovorno garnituro. Zapazil je, kako vozi proti njemu tovorni vlak z Gorenjske Zato je takoj zavrl vlak in pognal vso garnituro nazaj. V tem času sta bila vlaka na žalost že skupaj in tovorni vlak, ki je pripeljal z Gorenjske, je zadel v polovico lokomotive, ki je po sosednem tiru in še pred »čuvajem, hitela nazaj, da bi se izognila trčenju. Sunek zaradi tega ni bil hud in je lokomotiva tovornega vlaka odbila na premikalni lokomotivi le nekaj prednjih železnih plošč in odbijač. Kljub temu pa se je seveda tovorni vlak ustavil in živa sila tovornih vagonov je pritisnila z vso močjo na službeni vagon, ki je bil takoj za lokomotivo tovornega vlaka. Službeni vagon se je zaril v tender lokomotive in se je skoraj dobesedno zmečkal. Sreča v nesreči je bila v tem, da je vlakovodja tovornega vlaka, ki je bil v službenem vagonu, ostal živ med skrivljenim železjem razbitega službenega vagona. Vlakovodja Jovano-vič Božidar je bil sicer ranjen in so ga takoj po nesreči prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno ključnico. Nesreča je seveda zaprla ves železniški promet za nekaj časa. To je najbolj občutil gorenjski osebni vlak, ki prihaja okrog pol 9 v Ljubljano. Več kakor eno uro je imel zamude. Čakati je moraj najprej na šentviški postaji, za tem pa še na progi pred šišen-sk im kolodvorom, kjer so medtem z vso naglico čistili progo in jo čez dobro uro tudi očistili, tako da je osebni vlak mogel peljati naprej. Na kraj nesreče je prišla tudi komisija železniškega ravnateljstva, ki je preiskala vzroke, ki so zakrivili nesrečo. Od strojevodij in kurjačev obeh lokomotiv, ki sta trčili druga v drugo, ni bil nihče nevarnejše ranjen, le kurjač tovornega vlaka je dobil nekaj prask po glavi v trenutku, ko sta trčili lokomotivi. Zaradi nesreče je bila proga, ki vodi proti Kamniku, toliko pokvarjena, da so še v ponedeljek dopoldne morali potniki, ki so se vozili na kamniški progi, pred šišenskim kolodvorom prestopati iz vlaka na vlak. V teku dneva pa so tudi to neprijetno posledico nesreče odpravili. MARIBOR Lepa pridobitev gasilske lete Gasilski voz, ki bo najmodernejši v državi tomobili na ljubljanski j?rad, od koder so imeli prav lep razgled čez Ljubljano in okolico. Takoj za tem so se odpeljali z avtobusom na Bled, kjer ostanejo do jutri popoldne. Popoldne se bodo odpeljali v Bohinj. Prenočili bodo na Bledu. V sredo dopoldne pa se bodo vrnili v Ljubljano ter bodo ob 10 obiskali narodno galerijo, zatem pa bodo sprejeti nri ljubljanskem županu dr. Adlešiču. S popoldanskim brzovlakom pa se gostje vrneja na Madžarsko. 1 Lepo uspela akademija FO Ljubljana-mesto. V nedeljo zvečer je fantovski odsek Ljubljana-mesto s sodelovanjem dekliškega krožka priredil v frančiškanski dvorani lepo akademijo pod geslom: V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast! Dvorana je bila nabito polna, ko se je začela prireditev z mogočno fanfaro. Po uspeli deklamaciji so se vrstile točka za točko, ! ki so bile posebno učinkovite zaradi tega, ker • so nazorno pokazale zgodovinski razvoj naše mladinske organizacije. Po uvodni besedi, v kateri je bil prikazan začetek Orla in njegov razmah ne samo po nekdanji Kranjski in Štajerski, ampak tudi po Koroški, Goriški in Tržaški, so sledile proste vaje, pri katerih je nastopil naraščaj. S takimi vajami je nastopil naraščaj 1. 1913. na katoliškem shodu v Ljubljani. Najbolj zanimivo pa je bilo, da so bili tudi vsi kroji zgodovinski. Sledile so vaje mladcev na bradli, za tem pa simbolične slike »Skozi veliko vojno«, >Oj Doberdob« in >Nebo žari« ter pokazale trpljenje našega naroda med svetovno vojno. Naslednje točke so ob sprem-djevanju recitatorja prikazale naš vstop v svobodno Jugoslavijo in delo orlovske orcanizacije pod svobodnim soncem. Sledila je točka, v kateri je bil simbolično prikazan razpust Orla in ki je izzvenela v besedah, da mora naša mladina ohraniti duha, ki jo je doslej združeval, četudi ji to ni dovoljeno. Naslednja točka je j>okazala ustanovitev ZFO. Spremljala jo je recitacija velikega govora Mariborski gasilci uživajo pri strokovnjakih sloves, da so najbolj moderno opremljeni in najbolje izvežbani v naši državi. Ta sloves so si pridobili z dolgoletnim trdim delom in z neprestanim izpopolnjevanjem tehnične gasilske opreme. Mariborska četa je imela prva moderne gasilske naprave, ki jih je vedno izpopolnjevala. Zlasti zadnja leta, odkar ji stoje na čelu priznani in agilni strokovnjaki, se je za izpopolnitev gasilskega orodja in ostalih naprav izredno veliko storilo. Najnovejšo in najmodernejšo pridobitev pa predstavlja sedaj nov gasilski voz, katerega so te dni pripeljali iz tovarne v garaže gasilskega doma na Koroški cesti. Novi gasilski voz predstavlja višek sodobne tehnike na področju gasilstva ter je delo domačih strokovnjakov, ki so izbrali iz vseh tovrstnih naprav vse to, kar je bilo najboljšega. Podlago novega voza tvori tovorna šasija znamke Opel-Blitz, na kateri je potem mariborska tovarna karoserij Pergler jx> načrtih mariborskih gasilskih strokovnjakov izvršila karoserijo in ostale naprave. Na prvi pogled je novi voz še najbolj podoben ogromnemu avtobusu, kar v resnici tudi je, ker se nahajajo sedeži za gasilce v notranjosti, v popolnoma zaprtem prostoru, tako da gasilci niso več izpostavljeni prepihu in mrazu. To je izredne važnosti, saj so se že nešteti gasilci, ki so se vračali od napornega gašenja vsi premočeni, prehla-dili na avtomobilu ter so jim ostale kot zahvala za njihovo požrtvovalnost trajne posledice na zdravju. Spredaj, pred motorjem, se nahaja turbinska naprava, ki je zvezana s pogonsko osjo motorja. Z enostavnim preklopom se prenese pogon z avtomobilskega motorja na turbino, ki daje na minuto 1200 litrov vode. Dosedanja najmočnejša turbina mariborske gasilske čete daje 10001 na minuto, ostale pa po 500 litrov. Na novo turbino se dajo priključiti štiri gasilske cevi. To pa še ni vse. V vozu se nahajajo nadalje moderni Dregerjevi aparati za gašenje s peno, zadaj pa še posebna prenosna motorlča. Povrhu se nahaja v vozu tudi tank za vodo, tako da lahko nastopi turbina takoj v akcijo, čim prispe vozilo na mesto Velikonočna služba b o ž j a n a i a p a d n padajo oddelkom protiletalskih strojnic, prisnstv« i« njihov tovariš-duhovnik fronti. Skupina francoskih vojakov, ki pri-n« velikonočno nedeljo službi božji, ki jo daruje pod milim nebom. I>ožara, kar je velikega pomena zlasti tam, kjer se težko pride do vode. V vozu je potem še razno gasilsko orodje, maske itd., na strehi pa so štiri kljukaste in ena raztezalna lestva. Vozilo ima povrhu še zelo veliko brzino, saj razpolaga s 75 ks močnim motorjem. Tako predstavlja to vozilo res veliko pridobitev, ki bo svojo uporabljivost gotovo v vsakem pogledu dokazala. Gasilski voz še ni popolnoma izdelan, blagoslovitev pa bo izvršila gasilska četa s primerno slovesnostjo predvidoma čez dva meseca. OBLEKE moške in otroške solidno pri „LAM\", Maribor m Uspela materinska proslava. V nedeljo popoldne je bila v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6 materinska proslava, ki so jo priredila dekleta Dekliškega krožka frančiškanske župnije, sodelovale pa so tudi članice ostalih mariborskih krožkov. Ze ob pričetku je bila dvorana do zadnjega prostora napolnjena. Proslava je v splošnem potekla naravnost odlično, vse točke obsežnega sporeda so bile zelo lepo podane, posebno pa zadnja, ki se je zaključila s pesmijo »Slovenka sem«. Krepek, jedmat in vzpodbuden je bil tudi govor duhovnega voditelja dekliških kroškov Draga Oberžana. Matere so 6 prireditvijo naših deklet in naših malčkov upravičeno lahko zadc^voljne. Take proslave, ki poveličujejo materinstvo, 60 posebno v današnjih časih potrebne ter je treba pri-rediteljicam že zaradi tega častitati in jim dati vse priznanje. m Krožki Slovenske dijaške zveze priredijo v nedeljo ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, I. javno akademijo. Spored: 1. Pozdravni govor; 2. Dijaki pojejo; E Adamič: »Zdravica«; Vodopivec: »Večer na Savi«; Ipavec: »Planinska roža«; Nedved: »Ljubezen in pomlad«; 3. Zborna deklamacija; 4. Glasbena točka; 5 Deklamacija: O Zupančič: »Naša beseda« dekla-mira J. Čekš; — Odmor. — 6. Igra: »Smrtni ples«. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti. Sedeži po 10, 8 in 5 din, stojišča 2 din. Vabljeni! Bog živil m Pri Sv. Magdaleni ustanovljeno novo prosvetno društvo. V nedeljo dopoldne je bil v novi cerkveni dvorani pri Sv. Magdaleni usitanovni občni zbor novega prosvetnega društva. Občnega zbora se je udeležilo izredno lepo število magdalenskih fa-ramov. Na zboru je dogodku primeren govor imel predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec. Pri volitvah je bil izvoljen osemčlanski odbor, ki se bo konstituiral na svoji prvi seji. Najmlajšemu prosvetnemu društvu v Mariboru želimo pri njegovem delu kar največ uspehov. m Drugi simfonični koncert v letošnji sezoni priredi Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru dne 3. majnika ob 20 v koncertni dvorani Uniona. Kot 6olist sodeluje dr. R. Klasinc. Koncert vodi vojaški kapelnik kapetan Jiranek. m Šahovske novice. Mariborski šahovski klub si je v nedeljo v revanžni tekmi z »Železničarjem« zagotovil nadaljnje sodelovanje v tekmah za šahovsko prvenstvo klubov. MšK je v uueh tekmah zmagal, prvič z rezultatom 5:3, v nedeljo pa tako da je končni rezultat obeh tekm 9'A:6X. MŠK ima sedaj še dve tekmi z najmočnejšim lokalnim nasprotnikom ŠK Vidmarjem. Prvo srečanje bo v nedeljo, 14. t. m., revanža pa 21. t. m. Zmagovalec pride potem v nadaljnje tekmovanje s prvakom Celjskega okrožja, ki je letos Celjski šahovski klub, Zmagovalec iz tega srečanja pa bo potem igral v finalnih tekmah s prvakom ljubljanskega okrožja. m Opozarjamo na umetniško razstavo v beli dvorani Uniona. Slike akad .slikarja Zorana Mu-šiča in kipi ljubljanskega kiparja Karla Putriha vzbujajo upravičeno jx>zornost. m Nesreča na stopnicah. V Nabavljalo! zadrugi na Rotovškem trgu se je ponesrečil 76 letni vpo-kojeni orožniški stražmojster Jakob Rutnik. Ko je šel v prvo nastropje, je padel vznak po stopnicah ter se nevamo poškodoval na glavi. Reševalci 60 ga zajieljali v bolnišnico , Gledališče Torek, 9. aprila ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Red B. Sreda, 10. aprila. Zaprto. _ ,čPrtr'ek- n- aPr'la ob 20: »Ana Christie«. Red A. Premiera. Celjske novice c Iz celjskega okrožja Slovenske dijaške zveze. V soboto je bil na državni meščanski šoli v Slov. Konjicah ustanovni občni zbor Slovenske dijaške zveze. Poleg številnih učencev so se zborovanja udeležili konjiški e. arhidijnkon g. Tovornik, ravnatelj mešč. šole g. Novak Jože in prof. Omahen. Pozdravne besede na ustanovnem občnem zboru je spregovoril veliki poglavar celjskega okrožja g. Silvo Lipovšek. O pomenu in delu SDZ je govoril g. Kuk Avguštin. 80 članom in clanicam je nato še spregovoril g. ravnatelj Jo, že Novak in vzpodbujal dijaštvo k resnemu sodelovanju v organizaciji. Novo ustanovljeni SDZ želimo mno«o lepih uspehov.. ...... e Pevska vaja Celjskega zvona bo v četrtek, dne 11. aprila ob 8 zvečer. Ker je zbor pričel z novim programom, vabimo k pristopu tudi nove člane in članico. c Gledališka sezona v Celju podaljšana. Narodno gledališče iz Maribora bo podaljšalo gledališko sezono v Celju do konca maja. V petek 19. aprila zvečer bo uprizorilo v celjskem mestnem gledališču komedijo »Trideset sekund ljubezni«. e Gostovanjo Mlakarjeve igralske skupine iz Ljubljane je doživelo v nedeljo poi>oln uspeh. Občudovali smo režisersko spretnost profesorja samega, pa tudi igralsko izurjenost dijakinj, ki jih lahko ne samo za šalo, ampak prav zares imenujemo >nilade umetnice«. Veselost je vzbudil med občjnstvom zdrav in pristen Mlakarjev humor, močno pa je prevzela srca tudi globoka moralna resnoba, ki jo izraža »Magdina žrtev« v svojem tragičnem zaključku. Vsak je odhajal od igre z zavestjo, da je današnja mladina v težkih viharjih in da zmagata krščanska resnica in ljubezen le z idelizmom, ki je kronan z žrtvami. G. profesorju Mlakarju in njegovim kongreganistinjam smo za gostovanje iz srca hvaležni. c Uradne ure tajništva JRZ v Celju so vsak dan ob 11 do pol 13 v Domu v Samostanski ulici 4-1. Vsi, ki želijo kakšne informacije, naj se oglasijo v tajništvu med uradnimi urami. c Prestane'-« slinavl c in parklje« ke v Celju. Slinavka in parkljevka, ki je bila uradno ugotovljena 11. marca v 1 dvoru v Gaberjih, Cesta na Dobravo, se proglaša za prestalo. Živinski in kra-marski sejmi v Celju se bodo spet redno vršili. c Savinjska podružnica turistovskega kluba Skala je imela v soboto, 6. aprila, v hotelu >Kv-ropa« svoj deseti redni občni zbor. Velika udeležba članov in članic je dokaz resne volje za na-dal jno klubovo delovanje v vzgoji svojih članov v resne alpiniste. Na zborovanju je bil izvoljen z mali mi i7premembami stari o<1hor s predsednikom g. Francem Farčnikom na Čelu. Ptuj V nedeljo je bil redni občni zbor poverjeništva Kluba poštarjev JRZ v Ptuju ob polnoštevilni — 100 odstotni udeležbi članstva. Zelo razveseljiv je bil tudi pojav žensk na političnem zborovanju. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik krajevne organziacije mestni župan dr. Remec, potem dosedanji poslanec Marko Kranjc ter zastopnika osrednjega kluba inšp. g. Šalehar ter g. Penko. — Iz poročil funkcionarjev je bilo ugotovljeno, da deluje organizacija brezhibno in da je napravila v teku enega leta obstoja velik korak naprej kljub raznim poskušenim oviram. — Prav tako so zbo-rovalci pozorno poslušali zanimiva izvajanja na-vzočnih zastopnikov. Občni zbor je poleg obravnav dnevnega reda precizno rešil tudi vprašanje odnosa članov Kluba poštarjev JRZ do poštnih strokovnih organizacij. Z zborovanja je bilo odposlanih več brzojavnih pozdravov voditeljem JRZ in poštnemu ministru ter njegovemu pomočniku, dalje pa tudi brzojavke na merodajna mesta z zahtevo, da se tudi za Slovensko banovino takoj izda uredba za prenos poslov, kot je bilo izvršeno na Hrvatskem. Zborovalci so navdušeno dajali izraza priznanja in zaupanja vodstvu stranke JRZ kakor tudi vodstvu poverjeništva Kluba poštarjev JRZ v Ptuju, ki je bilo nagrajeno po večini s ponovno izvolitvijo. Zborovalci so odnesli z zborovanja globoko prepričanje, da je JRZ na pravi poti, in izrazili prepričanje, da je njeno delovanje za našo državo koristno. Konceri Glasbene Matice iz Maribora je iz tehničnih razlogov preložen na petek, 12. aprila. KULTURNI OBZORNIK Dr. 0. Reya: Vremenoslovje Poljudna izdaja Dr. Oskar Reya, Vremenoslovje. Dan za dnem, leto za letom smo postavljeni v odvisnost od prilik in neprilik muhastega vremena. Kajti vreme ne vpliva le na dobro ali slabo letino, na izlete leto-viščarjev itd., temveč tudi na vse naše duševno razpoloženje. Napovedovanje vremena je danes že tako napredovalo, da smo vsaj za nekaj časa vnaprej poučeni v njem od vremenoslovnih postaj, katerih rezultate prinaša časopisje in radio. Drugače pa so nam viri vremenskih dogajanj in osnove vremenoslovja splošno kaj slabo poznani, da smo občutili že kar živo potrebo po knjigi, ki bi nam dala vpogled v zapletene vremenske skrivnosti. Sedaj nam jo je napisal najboljši slovenski poznavalec te stroke, upravnik meteorološke postaje na ljubljanski univerzi, dr. O. Reya. Posebna odlika tega modernega priročnika je v tem, da je pisan zelo poljudno in ne potrebuje za razumevanje nobene posebne izobrazbe. Potrebno znanje fizike je razloženo v tekstu, kjer so raztolmačeni in prevedeni tudi vsi tuji strokovni izrazi. Knjiga je opremljena s 46 skicami, ki tolmačijo vsebino; priobčeni so tudi nekateri zelo lepi posnetki oblakov. V njej so raztolmačeni vsi osnovni pojmi, ki jih mora poznati vsak, če hoče kateri koli vremenski pojav razumeti V prvih poglavjih se najprej seznanimo s činitelji ,ki povzročajo vreme in so sedež vsem njegovim spremembam, kakor: zračni pritisk, toplota sonca in zraka, veter in vlaga, ter z raznimi napravami, s katerimi merimo in ugotavljamo vremenske pojave. Po teh poglavjih, ki tvorijo osnovo vsakega vremenskega opazovanja, zvemo v drugem delu knjige o postanku, razvoju in koncu slabega in lepega vremena, kakor tudi o podnebju ali klimatologiji, ki se bavi s podnebnimi posebnostmi določenih krajev. Ob koncu sledi navodilo o napredovanju vremena z najbolj enostavnimi sredstvi, kakor tudi s pomočjo tako imenovanih vremenskih kart. Avtor se je oziral posebno še na posamezne panoge, ki zavisijo od vremena, n. pr. kmetijstvo, higiena, letalstvo itd. Knjigo bodo prav s posebnim veseljem sprejeli tisti, ki so na vreme najbolj navezani, kakor: poljedelci, vinogradniki, vrtnarji, lovci, gozdarji, planinci in drugi. Enako veseli pa je bodo tudi letovfščarji in izletniki, ki bodo globlje poznavajoč osnove vremenskih pojavov svoje znanje s pridom uporabljali na svojih »turah« in izletih; da ne govorimo o športnih in poklicnih letalcih ter jadralcih, ki tako rekoč od vremena in na vremenu živijo. Zlasti bo ta knjiga, ki je edina te vrste v naši literaturi, s pridom služila učitelj-stvu, profesorjem in dijakom pri razlagi in učenju o pojavih in lastnostih našega ozračja. — Cena kartonirani knjigi je 50 din, vezani v platno 60 din. Izdala jo je Jugoslovanska knjigarna. Pred današnjo premiero slovenske izvirne igre »Partija šaha« Fr. Bevka France Bevk je eden izmed najplodovi-tejših pisateljev današnjih dni. Znan je Slovencem po svojih pesmih, novelah, črticah in romanih. Marsikatero njegovih del je prevedeno tudi v tuje jezike. Njegova igra »Partija šaha« ni njegov oderski prvenec, dasi v Ljubljani še nismo videli nobe-nega izmed njegovih del. Dejanje igre se plete v odersko vedno učinkovitem in že neštetokrat preizkušenem zakonskem trikotniku. Snov ni nova, dasi v naši književnosti — mislim dramatski — še ni tako izčrpana kot na primer v francoski. Bevk ji je znal dati marsikatero svojsko potezo, dasi to pri tako pičlem številu oseb (mož, žena, prijatelj, služkinja in otrok) ni lahko. Igre v zakonskem trikotniku imajo navadno dve varianti: da zmaga v borbi za ženo mož ali pa ljubimec. Bevk si je izbral prvo. Bevkova igra, prvotno zasnovana kot drama, v končni redakciji pa komedija, je vendar resnejšega značaja, čeprav marsikatera situacija in dialog ni brez humorja. Delu je treba priznati pred drugimi, inozemskimi tovrstnimi igrami prednost: prvič, da je naša, in drugič, da ni brez moralne vrednosti. Kak manj tehten pisatelj bi ne znal izbili iz igre več kot dialoge in situacije okrog pretečega zakono-loma, Bevk pa je znal dati igri z majhnimi, komaj opaznimi refleksi osebam tudi tehtnejšo karakte-rizacijo in z bežnimi črtami naznačeno socialno okolje, v katerem se gibljejo. Domači prijatelj, ki je rešil možu življenje in si pridobil tako hvaležnost moža, premožnega industrijalca, je dobil s tem vstop v njegov dom. l'o svojem značaju lahkomiselni Gale skuša brez kakili predsodkov pridobiti ljubezen Drenove žene Erne, ki se že nekoliko nagiba k njemu, poleg tega pa se Gale tudi ne sramuje izposojati od Drena denar, ki ga izgublja pri kvartanju. Mož izpregleda situacijo in se spusti v borbo za poštenost žene in doma. Tudi žena se otrese zaljubljenosti, toda sočutje do pustolovca, ki je vendarle rešil njenemu možu življenju, jo sili, da ga skuša rešiti pred posledicami poneverbe, ki jo je zagrešil. Ljubosumni mož, ki uprizori »krvavo rodbinsko tragedijo«, se na ta način poigra s prijateljem in ga spravi v strah, a končno mu vendarle velikodušno pomaga iz zagate, siguren, da je dobil Gale lekcijo za vse življenje. Srečno rodbinsko življenje je zopet v tiru, kajti mož je pravočasno posegel v tok dogodkov, preden je mogla postati žena žrtev prijatelja. — Odersko je marsikateri prizor učinkovit in celo zelo napet, menjajo se pa v dovolj pestri menjavi docela resni, dramatični, z liričnimi in komičnimi. Delo ima mestoma prav lepe in globoke misli o zakonu in življenju. Sodelujoči člani: Danilova, Bratina, Drenovec in Slavčeva so že v pretekli sezoni gostovali s tem delom na različnih podeželskih odrih Slovenije. Povsod je bilo sprejeto s toplim zanimanjem in razumevanjem, lokalne kritike po revijah in časopisih bo bile vseskozi priznavalne. Nadejati se je, da bo igra slovenskega avtorja naletela tudi na našem prvem slovenskem odru na tisti sprejem kot ga po svojem prizadevanju zasluži. Kajti njena tendenca, čeprav nikjer podčrtana, je: težnja po zdravih moralnih prilikah, borba za ohranitev nedotakljivosti zakonskega življenja. Maša SI. • Pred recitacijskim večerom slovenskih književnikov v Zagrebu. Zagrebški dnevnik »Hrvatski dnevnik«, katerega glavni urednik je pisatelj dr. Ilija Ja-kovljevič, predsednik Društva hrvatskih književnikov, pod katerega vodstvom je društvo pred tedni priredilo v Ljubljani svoj recitacijski večer, jc prinesel v nedeljski številki podobe in literarne oznake vseh slovenskih književnikov, ki bodo 12. t. m. nastopili v Zagrebu. Članek je napisal pesnik in pisatelj g. Ivo Kozarčanin, kulturni urednik Hrvatskega dnevnika in eden najbolj vnetih delavcev za slovensko hrvatsko kulturno sodelovanje. Podal je markantne orise F. S. Finžgarja, Otona Župančiča, predsednika Društva slovenskih književnikov prof. F. Koblarja, dr. Igo Grudna, dr. Antona Vodnika, E. Kocbeka in dr. B. Krefta, ki bodo nastopili v Zagrebu. V opombi je omenjeno, da je prišla šele v zadnjem hipu vest, da bo sodeloval tudi pesnik Pa- — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši uporabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josofovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom, kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. retf. S. br. 3M74/.B. Predsednik in zunanji minister francoske vlade Paul Revnaud prihaja na sejo vrhovnega zave«- niškega sveta v Dow ning-Streetu v Londonu. vel Golja. Oznake posameznih slovenskih pesnikov in pisateljev so točne in resnično polne ter bodo tako dobra predpriprava za slovenski literarni večer v Malem kazalištu. Kakor smo že poročali,_ bo ob tej priliki izšla tudi posebna slovenska številka revije Savremenik, kjer bodo posamezne oznake slovenskih literarnih področij, pri katerih bodo sodelovali prof. Koblar, prof. Mohoričeva in urednika B. Borko in T. Debeljak. Poleg teh člankov bo številka vsebovala tudi več slovenskih pe6mi v originalu kakor tudi odlomkov slovenske proze. O številki in izboru bomo poročali, ko jo bomo dobili. Iz tega pa sklepamo, da vlada pri Hrvatih veliko zanimanje za slovenski literarni večer, kar nas 6amo veseli in je nam v poroštvo, da bomo Slovenci in Hrvati zopet tako trdno povezani — najprej na kulturnih poljih in pozneje tudi drugod — kakor smj^ bili nekoč v dobro obeh narodov. V Zagrebu je bila odprta velika razstava nemške knjige v Umetniškem paviljonu mestu Zagreba. Razstavo je pripravljal nemški generalni konzul v Zagrebu dr. A. Freumdt ter dr. Vilhelm Ruoff, na otvoritvi, ki 6e je je udeležil posebni odposlanec nemškega propagandnega ministrstva dr. Haegert, je govoril vscučiliški profesor iz Heidelberga dr. Hubert Achrade. Od Hrvatov sta govorila v6euč. prof. dr. Stipetič ter načelnik oddelka prof. Škorjač, otvoritveno besedo pa izrekel končno ban dr. Šu-bašič, ki je potem razstavo proglasil za odprto. »Primato«, ta naslov so vzdeli novi reviji, ki jo izdaja v Rimu minister Bottai, Namen novega obzornika je kulturno-političen, sodeč po uvodniku zunanjega ministra Ciana. »Primato« naj dokazuje, da ima italijanska kultura primat —- prvenstvo. T<^ kulturi je treba pripomoči z vsemi sredstvi organizacije, da izžareva 6voje žarke tudi izven domovine. V uvodniku sodi zunanji minister, da je glavni motiv za razvoj italijanskega kulturnega vpliva v tujini predvsem v močnem vplivu, ki ga izvaja italijanska zunanja politika. Potemtakem naj je politični vpliv pogoj za kulturno oplojevanje. To drži do neke mere. Pomislimo pa na oplojevanje, ki ga je vršila kultura Grkov, podložnega naroda, na rimsko. Je pa vsekakor res, da kultura močnega naroda vpliva na šibkejšega soseda, če je močni narod res tudi »kulturno močan«. Zato pravilno pristavlja grof Ciano, da »štejejo na kulturnem polju le resni podvigi« in ne torej šablonski poskusi. R. B. »Gledališče mladih« je že 6 svojo prvo predstavo Biichnerjevega »Vojčka« vzbudilo pozornost' zaradi smeri ki jo zastopa. 12. aprila bo »Gledališče mladih« uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida«, ki bo prav gotovo povod različnim debatam in polemikam. Delo režira Sintič Zvonimir, istočasno pa se bodo ljubljanski javnosti prvič predstavili V6i mladi talenti skupaj. Predstava bo v frančiškanski dvorani. Aere perennius. Bolj kot zunanje politične tvorbe, bo dobo fašizma ohranila spominu potomcev velikanska »Enciclopedia ltalia-n a«. O njej sami smo že govorili, ko je izšel zadnji zvezek. Sam vodja fašizma se je o italijanski enciklopediji izrazil, da je »najvažnejša uresničitev režima«. Rajni sv. oče jo je pohvalil, da je »triumfalno delo, ki bo poneslo slavo romanstva po vsem svetu«. — O početkih tega slovitega dela pripoveduje njegov »oče« in mecen senator Treccani, ki je prvi uresničil zamisel italijanske enciklopedije in ji je spočetka žrtvoval vse svoje milijone. Ta mecen zasluži, da mu Italijani postavijo spomenik »trajnejši od brona«, a postavil si ga je sam. Kako, o tem piše knjižica, ki jo je prejel vsak kupec enciklopedije. — Uvodoma pravi mecen Treccani, da »je vsak bogatin dolžan svoj kapital tako naložiti, da vrši socialne funkcije; le tako ga množice ne bodo preklinjale, marveč blagoslavljale«. Te besede je povedal tudi zbrani družbi, ki jo je v februarju leta 1925 povabil na ustanovno sejo »Družbe Treccani«. Vsi vodilni kulturni možje so njegovo zamisel burno pozdravili, saj je Italija že dolgo let pogrešala lastne enciklopedije. V tujih enciklopedijah so njene može in kulturne tvorbe odpravili le z nekaj vrsticami. Čudno je, da je država stala ob strani. Vendar se mecen ni ustrašil. Zbral je 3000 sotrudnikov; samo na honorarjih je izplačal 15 milijonov (!), 25.000 izvodov enciklopedije je veljalo okoli 100 milijonov lir. (Saj je samo papirja šlo 5000 kubičnih metrov.) K sreči je sedem let po zamisli enciklopedijeMussolini spoznal njeno neprecenljivo važnost za razširjanje nove italijanske kulture in se je ustanovil »Državni zavod italijanske enciklopedije«, ustanova, ki bo skrbela za ponatis, popravke in dostavke. Vseh teh naporov se sedaj z veseljem spominja stari senator Treccani v omenjenih »Spominih«. — Medtem pa gre delo dalje Imenovani zavod bo v najkrajšem času izdal »Biografski leksikon« vseh slavnih italijanskih mož od leta 476 dalje. (Veselo in obenem bridko je lahko nam ob misli, da smo nekaj takega Slovenci prej začeli, a kdaj bomo dovršili?) Italijanski biografski leksikon bo imel 24 zvezkov s 180.000 imeni Do svetovne razstave v Rimu 1. 1942 bo zavod izdal »Srednjo enciklopedijo« na 12.000 straneh, ki bo dostopna širši množici. Istočasno bo izšel tudi »Politični leksikon«. Za vse to ogromno kulturno delo se ima nova italijanska kultura zahvaliti zasnovi mecena Trecca-nija, kateremu je kasneje s širokimi sredstvi priskočila tudi država na pomoč. B. R. Fotografski aparat • detektiv Newyorški trgovec Paolo Whitburns, ki se je na zunaj kazal kot pošten obrtnik in užival tudi temu primeren ugled in spoštovanje, je neke noči vlomil v banko, v kateri je bil tudi sam klient. Presenetil je nočnega čuvaja s tem, da mu je, še preden ga je le-ta opazil, nasul popra v oči. Potem ga je s krepkim udarcem onesvestil ter se spravil na tresor banke. Z bogatim plenom je čez nekaj časa odšel. Naslednjega jutra so čuvaja prepeljali v bolnišnico. Ko so ga detektivi zaslišali, ni mogel povedali nobenega opisa napadalca, ker ga sploh ni videl. Tem bolj je bila opoldne presenečena newyorška javnost, ko je iz časopisov izvedela, da so storilca že prijeli v osebf »uglednega« trgovca Paola Withburnsa. Časopisi so že objavili njegovo sliko. Zelo presenečen je bil zločinec sam, ko so potrkali pri njem detektivi in mu pokazali dve sliki, ki kažeta njega, ko vlamlja v tresor banke. Withburns je namreč postal »žrtev« moderne tehnike, ne da bi sam za to vedel. Ravnatelj banke, v katero je bil vlomil, je dal okrog novega leta vgraditi v tresor dva fotoaparata, ki avtomatično z dveh strani fotografirata vsakogar, ki bi odprl vrata tresorja. VVithburns ni opazil, da se je v trenutku, ko je odprla vrata, za kratek delec sekunde nekaj zabliskalo. Tedaj je foto-grafična svetilka vrgla nanj svetlobo, v tistem hipu pa sta se že sprožili obe fotografski kameri in ujeli njegovo sliko. ŠPORT Pregled nedeljskih dogodkov na zelenem polju: Hrvaško-slovenska liga Predzadnje kolo tekem v hrvaško-slovenski ligi je prineslo naslednje rezultate: V Ljubljani: Ljubljana : Split 3:0 (1:0). V Zagrebu: Hašk : Bačka 3:1 (2:0), Concor-dija : Sašk 2:0 (1:0). V Splitu: Hajduk : Gradjanski 1:0 (0:0). V Varaždinu: Slavija : Slavija (Os.) 2:1 (2:0). Tabela je naslednja: Gradjanski 17 15 1 1 82:6 31 točk Hašk 17 11 2 4 39:30 24 „ Hajduk 17 9 2 6 39:28 20 „ Concordija 17 9 1 7 39:32 19 „ Sašk 17 8 2 7 30:32 18 „ Slavija (Var.) 17 5 2 10 24:34 12 „ Slavija (Os.) 16 4 4 8 24:42 12 „ Split 16 5 2 9 20:41 12 „ Bačka 17 5 1 11 22:47 11 „ Ljubljana 17 3 3 11 31:59 9 „ Domače prvenstvo Domače prvorazredno nogometno prvenstvo je dalo naslednje rezultate: V ljubljanski skupini: V Ljubljani: Mars : Svoboda 6:4 (3:3), Disk : Reka 3:1 (1:0), Bratstvo : Hermes 2:2 (1:2). V Kranju: Kranj : Jadran 4:0 (2:0). V mariborski skupini: V Mariboru: Železničar : Maribor 3:1 (1:1). V Murski Soboti: CSK : Mura 5:1 (2:0). V Čakovcu: Rapid : Gradjanski 3:0 (1:0). V celjski skupini: V Celju: Olimp : Atletiki 10:0 (4:0). Srbska liga V Belgradu: BSK : 2ak 11:0 (8:0), Bata : Bask 5:1 (3:0). V Zemunu: Slavija (Sar.) : Zemun 4:1 (0:1). V Skoplju: Jugoslavija : Gradjanski 1:0 (0:0). Tekme med Vojvodino in Jedinstvom ni bilo zaradi poplav v Novem Sadu. Vrstni red klubov na prvenstveni tabeli je takle: BSK 16 14 1 1 74:14 29 točk Jugoslavija 16 9 5 2 51:16 23 , Slavija (Sar.) 16 9 2 5 43:25 20 , Vojvodina 15 7 5 3 33:29 19 , Gradjanski (S.) 16 8 1 7 27:33 17 , Bata 16 6 4 6 31:35 16 , Jedinstvo 15 6 2 7 27:34 14 , 2ak 16 4 0 12 19:61 8 , Bask 16 1 5 10 16:33 7 , Zemun 16 1 3 12 16:57 5 , Nemčija : Jugoslavija Prihodnjo nedeljo igra naša reprezentanca na Dunaju z nemško državno reprezentanco. Kapetan nemške nogometne zveze je sestavil moštvo, v katerem igrajo v glavnem samo dunajski igralci. Od 14 igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, so samo trije igralci iz Reicha. Zaenkrat so določeni naslednji: vratarja Raftl in Zohrer, branilci Janes in Schmaus, krilci Hanrciter, Hoffstiidter, Skoumal in Mock, napadalci pa Lehner, Hahne-mann, Conen, Reitermayer, Binder in Pesser. Naš kapetan moštva še ni določil, pač pa bo naše igralce izbral iz naslednje sedemnajstorice: vratarja Glaser, Lovrič; branilci Stojilkovič, Dubac :n Brozovič; krilci: Lechner, Dragičevič, Manola in Kokotovič ter napadalci Glišovič, Valjarevič, Petrovič, Vujadinovič, Nikolič, Tirnanič, Rogič in W6lfl. Tek čez drn in strn Na Stadionu je priredila SK PlanVia za svoje člane tek čez drn in strn. Tekmovalci so bili razdeljeni na dve skupini in jih je bilo A. Rezultati: Juniorji na cirka 2400 m: Potočnik (Planina) 8:47.8 Mcgušar (Ilirija) 9:07. Bratui (Planina) 9-16. Scnijorji na dvojni progi: Knez (Planina) 19:29.4. Tavčar (Primorje) 19.29.8. Kocutar (Planina) 19:30. V Celju je sličen tek priredil SK Celje. Tekmovalo je 13 tekačev; seniorji so tekli na 5000 m; junijorji pa na 1500 m. V posameznih skupinah so zmagali: Rozman Alojz 2:33.2. Kos Anton 5:25.4. V Zagrebu je v podzveznem prvenstvu zmagal Viktor Flass v času 27:18.6. Kotnik in Srakar nista nastopila, ker 6e očividno pripravljala na nedeljsko državno prvenstvo v teku čez drn in strn, ki bo v nedeljo v Ljubljani. Dva občna zbora Poleg številnih dogodkov na igrišču je bilo tudi nekaj več ali manj posrečenih občnih zIkitov nekaterih športnih podzvez oziroma »Savezov«. Gorenjska zimsko športna podzveza je imela svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Vovk. Novi predsednik Gorenjske podzveze je Jože Činkovic. Glede ureditve športnih vprašanj pa obetajo Gorenjci posebno resolucijo. Bomo videli. V Zagrebu pa so se spet sestali »voditelji« atletov. Ker so bili menda na tem sestanku sami taki odborniki, ki jim je edini cilj napredek jugoslovanske atletike, so se seveda spet skregali in je moral zastopnik oblasti občni zbor predčasno zaključiti. Za majhno izpremembo pa se niso skregali zaradi tega, ker je bilo toliko lepih in koristnih predlogov, kako izboljšati našo atletiko, ampak takoj že ob začetku, ker se niso mogli zediniti ali naj bi bil ta občni zbor šele ustanovni ali pa je to že redni občni zbor. Bog ve kakšen razlog za spor bodo ti učenjaki našli pri prihodnjem sestanku. Z malo dobre volje in pameti bi bil spor že zdavnaj urejen in rešen. Tako pa odborniki posameznih narodnih zvez potujejo iz Zagreba v Belgrad, nato v Ljubljano in spet v Zagreb ter zapravljajo za potnine denar, ki bi moral iti v korist atletom. Toda vse to je potrebno za napredek atletike. Vendar pa so nekateri tako čudni, da tega ne razumejo in tako pojmovanje športa ter take »voditelje« odklanjajo. V enem kasnejših člankov se bomo na to vprašanje še povrnili. Takole se obleče eleganten gospod ob toplih poletnih večerih. »Tropski« smoking«, v katerega jc oblečen genUcman na sliki, so kazali pred kratkim v Newyorku na modni razstavi. Suknjič je rumene, kanarčkove barve v tako imenovanem rebrastem vzorrti. Heverji so gladki, zraven pa spiuln hiirgiindnn-rdeča sainnveznica. Med štirinožnimi vojaki Živali v sodobni armadi; njihovo naloge In pravice — »Modri križ«, ustanova za njihovo varstvo Ista postava Kljub temu, da sta sodobna armada in sodobno vojskovanje modernizirana in motorizirana do skrajnosti, vendar ne moreta izhajati brez nekaterih vrst sotrudnikov in pomočnikov iz vrst živalstva, ki še danes niso mogli izgubiti pomena in važne vloge. Niso tu mišljene živali, ki jih moderna armada potrebuje za prehrano, ampak živali-vojaki, ki opravljajo na bojišču naloge kot živa bitja pod poveljstvom človeka. Število teh živali, ki jih sodobna armada potrebuje v svoje namene, je mnogo večje, kakor si more laik predstavljati. Nemška armada ima v svojem sestavu tri vrste živali: konje, pse in golobe-pismonoše. Francoska armada uporablja poleg teh treh vrst ftorskega topništva si brez konj nI mogoče predstavljati. V tej panogi orožja ne bo konja nikdar spodrinilo nobeno motorizirano vozilo. Slika kaže manevre gorskega topništva v bavarskih gorah. T severni Afriki še kamele, Angleži pa imajo v svoji indijski armadi celo slone, ki so se izkazali V mnogih ozirih zelo uporabni. Kljub temu, da se vojaške enote čimdalje bolj motorizirajo in da konjenica izgublja svoj pomen, je ostal konj še zmerom vojaška žival prve vrste. Kjer motorizirane enote ne morejo naprej zaradi težavnega zemljišča, mora nastopiti konj, pa bodisi, da vleče ali nosi topove, strojnic.e, proviant, strelivo ali pa nosi človeka. V gorskih predelih se še bolje kot konj obnese mula, kar so s pridom izkoristili v španski državljanski vojni. Tudi v jugoslovanski armadi se zaradi pomanjkanja dobrih cest in večinoma hribovitih pokrajin boljše obneseta konj in mula kakor pa motorno vozilo. Kot noseča živina so se doslej najbolje obnesli bosanski konjiči. fi t* tu t.^V : iwm% \ jsr^ Z .">v Z - " „ v- V ./'fVft v?|p mprn} ■psu, prenašalcn poročil, so obesili okrog vratu torbico, v kateri so napisana važna sporočila. Fes jih bo zanesljivo prinesel na pravo mesto, razen če ga ne bo med potjo zadela sovražna krogla ali granata, O uporabi golobov-pismonoš v poročevalski Iti vohunski službi ni dosti povedati. Človek izkorišča prirojeno lastnost goloba, da se, spuščen koder koli, zmerom vrne v svoj golobnjak, v katerem je preživel nekaj tednov. Vsaka večja armadna enota ima svoj poseben oddelek golobov-pismonoš, katerim so dodeljeni v tej stroki iz-vežbani vojaki. Uporabnost psov v vojni so prvi uvideli Nemci, ki so že davno ustanovili v Hannovru in v Frankfurtu posebni šoli za dresuro psov v vojaške namene. Nemci so v te svrhe najprej uporabljali ovčarje, pozneje pa še piclje, kodre in doge. Francozi imajo svojo šolo za vežbanje vojaških psov v Satoryju na zapadu Pariza in uporabljajo za to iste pasje rase kakor Nemci. Lovski psi se za vojaške namene ne obnesejo, ker jih pri njihovih pohodih zmoti vsak zajec ali kakšen roparski ptič iti namesto da bi šli, kamor je treba, jo uberejo za divjadjo. Izvrstno pa se je izkazal ovčjak, in sicer kot vprežna žival, kot straža in kot zanesljiv prenašalec poročil. Prehrana in oskrba živali je v vsaki armadi točno urejena. Kar skoraj smešno je videti, kako so njihov" ---------"" vicah in so njihove pravice in porcije prikrojene po pravicah in porciiah človeka-vojaka. Po neki francoski postavi, ki datira še iz prejšnje vojne in i ! • .. ___i;___: X. .1______uro ob 4.47, v Murakeresztur ob 5.12 ter v obratni smeri z odhodom iz Murakeresztura (prvič dne 16. aprila) ob 0.48, iz Kotoribe ob 1.17 in s prihodom na Pragersko ob 2.58. Na progi Rogaška Slatina—Rogatec potniški vlak št. 2111 z odhodom iz Rog. Slatine ob 4.02 ter prihodom v Rogatec ob 4.13 in v obratni smeri potniška vlaka št. 2112 in 2126 z odhodom iz Rogatca ob 6.26 in 21.51 ter s prihodom v Rogaško Slatino ob 7.07 in 22.02. Na progi Novo mesto—Straža—Toplico mešana vlaka št. 9540 in 9541 z odhodom iz Novega mesta ob 19.20 in s prihodom v Stražo-Toplice ob 19.38 ter v obratni smeri z odhodom iz Straže-Toplice ob 19.48 in prihodom v Novo mesto ob 20.06. Vojnik K Jutrovi »razpuščeni družbi«. »Jutro« je v svoji 75. štev. z dne 2. aprila 1940 poročal o prav gotovo iz najbolj zanesljivega vira, da je gospod župnik nekje na Štajerskem na veliki četrtek razpustil Fantovski odsek in Dekliški krožek in da so se farani, ki so z zaskrbljenostjo že delj časa pošiljali svoje sinove in hčerke na sestanke FO in DK, nad tem dejanjem »dobrega« gospoda župnika oddahnili. Tudi v tem primeru je »Jutro« pokazalo svojo lisičjo naravo. Dobremu gospodu župniku se hlini, da potem huje lahko udriha po ubogih kaplanih, ki sta zanemarjala svoje dušno pastirstvo pri bolnih in starcih. Ako sta kje na Štajerskem še Akademija v št. Vidu nad Ljubljano V nedeljo, dne 7. aprila je bila vsakoletna akademija. Šentvidčani so eni izmed tistih redkih, ki so znali višino svojih akademij ohraniti. Tako delovnih fantov in deklet ne premore vsako društvo. V trudu in znoju, polnem radosti, so nam pripravili sliko svojega dela in svojo. Z udarno deklamacijo pesmi I. Preglja »Naše geslo« so odprli knjigo svojega dela, ki je s prostimi, gimnastičnimi, simboličnimi in orodnimi vajami navdušilo vse gledalce. Oder je pripravil br. Renčelj Milojko, ki je tudi sicer k uspehu akademije doprinesel svoje. Tudi ostalim zakulisnim delavcem vsa čast, kajti točke so se vrstile druga za drugo, brez premora, ena lepša od druge. Pri vseh prostih vajah smo opazili, kako natančno, brez pomot, enotno in strumno izvajanje pritegne gledalca, da sam ne ve, kdaj je konec. Naj še posebej pohvalim naše najmlajše — naraščaj in gojenke, mladce in mladenke, katerih polet in znanje je želo posebno priznanje. Rajanje mladenk je bilo res rajanje, ki je budilo pri gledalcih kar veselo razpoloženje, kakor tudi vaja gojenk z velikimi pentljami na malih glavicah. Novodobni način orodne telovadbe smo deloma občudovali pri mladcih v vajah na konju, ki zahtevajo veliko spretnosti in poguma. Talna gimnastika Irujice članov, ki so enotno delali precej težke gibe, je ugajala zlasti zaradi posrečene izrabe prostora in preciznosti izvedbe — vse priznanje br. Jeločniku, ki je nato tudi sam kot četrti izvajal z njemu lastno prožnostjo in eleganco svojo vajo, s katero lahko tekmuje z mednarodnimi telovadci, kar mu je priznalo vse občinstvo. Članska vrsta na bradlji sicer ni izvajala najtežjih gibov, vendar so nekateri izzvali viharne aplavze, bodisi za težkočo, bodisi za lenoto izvajanja. Mladi mornarčki so dvorano kar zrevo-lucionirali, tako so se postavili. Narodni plesi članic in njih simbolična vaja »Nebo žari«, so bile res dobro izvedene točke. Delo samo hvali mojstra, pa tudi mi čestitamo načelnici gdč. Elzi Ce-dilr^jovi. Posebno druga točka, ki je vsebinsko lepa in globoka, nam je pri občuteni izvedbi vzbudila mnogo lepih misli, ki so najbrž tudi govorniku g. Filipu Terčelju dale pobudo za drugi del njegovega govora — v slovenski ženi, ki naj kliče naši mladini, naj misli in čuti za brate ob Žili in Soči, kliče naj pa naši organizaciji, po organizaciji slovenskih fantov in deklet, o katerih je podal pred tem nekaj prisrčnih besed. Po lepo uspeli akademiji želimo šentvidča-nom, da v tem duhu fn po tej poti nadaljujejo svoje delo — domu gradijo slavo in čast. tako vestna, poštena In plemenita kaplana, potem sta to prav gotovo naša dva gospoda. Vzorno in vestno izpolnjujeta svoje vzvišeno delo in vsi, tudi najbolj tako imenovani nacionalni ali napredni krogi, ju prav zaradi njune vestnosti, rednosti in ljubeznivosti ter požrtvovalnosti izredno ljubijo ter se zgražajo nad toliko iznajdljivostjo »Jutrovega« članka. Čujejo se glasovi: »Ali je mogoče, da »Jutro« sprejema take laži?« in to iz sokolskih vrst. Zgodilo 6e je celo, da so taki, ki so na »Jutro« naročeni že več, celo 20 let, rekli, da bodo nehali biti naročniki, če »Jutro« tega ne bo preklicalo. Resnično je namreč edino to, da je bilo pri FO in DK nekaj plevela, ki pa ga imajo tudi druga društva in ki sta ga gg. kaplana izločila, ker niso bili vredni, da so se šteli med člane FO in DK, ker so delali sramoto enim in drugim ter 60 se očetje in mamice oddahnile, ko so bili ti izključeni. Obe društvi sta prečiščeni in bosta delali nemoteno naprej. Tudi ni res, da bi bili prikrajšani stari možje, ki so nosili nebo pri velikonočni procesiji, ker so zelo radi videli, da je mladina nosila nebo. Kako bi tudi ne bili, saj so to bili sami njihovi otroci, na katere so bili ponosni. Tudi ni res, da bi bil gospod župnik razpustil FO in DK, ker ni nikdar bilo niti najmanjšega nesoglasja med gospodom župnikom in gospodoma kaplanoma, saj je gospod župnik ponosen na svoja tovariša ter jima popolnoma zaupa. Resnica pa je, da je med uči-teljstvom završalo, ko so čitali »Jutrov« članek, ker malokje živijo v tako prisrčnem razmerju učitelji s svojimi dušnimi pastirji kot pri nas. »Jutrov« članek, ki je bil zelo previdno in lisičje sestavljen, je dvignil mnogo upravičene jeze in sramote med našimi župljani in zgražajo se vsi, brez ozira na politično privrženost, ker vsi čutijo krivico, ki jo je napravil »Jutrov« članek plemenitima gospodoma. Seveda je vsakdo takoj vedel, da je napisan za Vojnik. Iz Julijske krajine Pojasnilo o amnestiji. Ker so neki listi prinesli netočno vest, da je tihotapstvo iz februarske amnestije izključeno, prinašamo sledeče pojasnilo: Kazni za tihotapstvo tobaka, soli, kinina in drugih monopolskih izdelkov se z amnestijo oprostijo, če za te piestopke postava določa samo globo v najvišjem znesku 2500 lir. Če pa je kazen določena z nad 2500 lirami, se globa spregleda, oziroma delno zniža le, če stranka plača tekom 120 dni (števši od 23. februarja 1940 dalje) monojiolsko pristojbino; te pristojbine je treba plačati le, če znašajo d 1000 lir. ' ..... ku sploš za vsak slučaj fiosebej potrebna, si člani bra- Isto velja za kazni radi prepovedanega kuhanja in prodajanja žganja. Toliko na splošno. Podrobnejša pojasnila, ki so tovšine Martina Krpana lahko preskrbe pri pravilnikih. »Svete pesmice.« Tzšle so v drugi izdaji »Svete pesmice«, 106 ljudskih napevov za cerkvene zbore, priredil Vinko Vodopivec, izdala Goriška Mohorjeva družba. V Ljubljani se dobe v Jugoslovanski knjigarni. Idrija. Smrt g. Grilca je globoko pretresla naše mesto in okolico. Saj je prišla s tako grozno nepričakovanostjo in je iztrgala pokojnika iz srede plodnega javnega udejstvovanja, kateremu je bil začel posvečati svoje moči. Bil je predsednik Posojilnice, mestni podžupan in še v več drugih zastopih je razvijal svojo delavnost. Kaj čuda, če smo mu priredili veličasten pogreb. 7. zastopniki oblastev in raznih udruženj ter mestno, strankino in trgovsko zastavo na čelu ga je spremljala na zadnji poti silna množica meščanov in okoličanov. V sprevodu so nosili 17 vencev. Ob rakvi so mu svetili tovariši trgovci. Skratka: vse mesto z okolico vred se je jx>trudilo izkazati rajnkemu čast in spoštovanje. Njegova gospa-vdova je pa počastila njegov spomin na prav prisrčen in lep način: pogostila je 200 revežev — bila je ravno velika sobota — z dobrim obedom. MALI OGLASI V malih oglasih velja vtaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovne besede •• računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Sončna Dalmacija in morjo — vabita! Bln-koštno romanje Trsat— Split, najlepši majnlškl Izlet po morju: trsatskl romarji na Rab, splitski na livar, Posebni vlnk, polovična voznlna! — Po 25. aprilu višja cena! Brezplačna navodila poš-ljo: »Po božjem svetu«, LJubljana, Sv. Petra nasip 17 a. Ilužbodobe Hlapca za vsa dela ln h konjem, sprejme takoj Andrej Kregar, Vidmarje. Postrežnico ilv Šivilja z dežele vajena šivati ženske obleko, perilo, tudi moško, gre kot popiočnlca ali samostojna. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5292. preprosto, Iščem za od S zj. do 4 pop. Naslov v upravi »Slov.« pod 0332. Služkinjo mlado, začetnico, najrnjo z dežele, takoj sprejmem. Cioslar, Rožna dolina, Cesta IX. št. 29. Krojač odpuščen od orožnih vaj, sprejme delo na dom, tudi male kose. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Krojač« St. 5295. Učenko s primerno Sol. Izobrazbo, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbo s sliko na Pod-sedenšek, Oplotnica. I Gospodje! Dame! Prvovrstna strokovna postrežba za gospode, odlična trajna, parna ln vodna ondulaclja. barvanje las za damo: brivec in frizer »Strgar« Miklošičeva, pri kolodvoru Služkinjo starejšo, vestno In pošteno, Išče dvočlanska učiteljska družina z dojenčkom na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod 5300. Služkinjo za pomoč v gostilni, najraje začetnico, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5294. Mlekarja -sirarja sposobnega, sprejme takoj mlekarna Sv. Peter pod Sv. gorami. Pošljite ponudbo z zahtevo plače. Ktipimof Tračno žago rabljeno, z razparilnlkom in vodoravni jarmenik, -kupim. Ponudbe na Drago Nanut, Banja Luka -Bosna. (h Denar Hranilne knjižice 3% obveznice In druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 imrni\ Rdeč čebulček nudimo po znižani ceni. Sever & Komp., Ljublja- Modno trgovino za moško modo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5331. čebulček in čebulo dobite najceneje prt tvrdki Fran Pogačnik -d. z o. z. v Ljubljani -Tyršova c. št. 33. Kolesa raznih svetovnih znamk kupite najceneje pri: Nova trgovina, Tyrševa 36. Rabljena kolesa vzamemo v račun. (1) Enonadstropno hišo v Ljubljani, z vsem kom-fortom, dvoriščem ln gospodarskim poslopjem — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5341. Lepe stavbne parcele 18.000 m", vodovod ln elektrika, blizu nove avto-ce-sto In kolodvora Lesce— Bled, zaradi selitve po zelo ugodni ceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Lep kraj« St. 5299. Izvrstno njivo 2126 m' prodam. Sokolaka ulica 4, Pobrežje, Maribor. (p 2 krasni stavbni parceli v LJubljani, na Prulah, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5081. Hišo na Blokah z vpeljano gostilno ln trgovino, prodam. Bratok Franja, Vel. Bloke, Nova vas. J (p Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (77) Nenadoma je postalo temno in strašno neurje je izbruhnilo. Mrzel veter je potegnil skozi dvorano tako, da so zaplapo-lale zavese pri odprtih oknih. Svetoansko črnino prodaja po zmerni cent M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 3. - Telefon št. 23-69. Javorjeve hlode gladke, od 30 cm premera naprej, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Javor« St. 5002. Vsakovrstne zlato kupule po najviSjih cenah CERNE, juveltr, Ljubljana VVolIova ulica št 8 Čitajte »Slovenca« Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob prebridki in nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga, očeta, starega očeta itd. IVANA JAMSKA kriminalnega uradnika in tajnika iup. ur. Mar. Oznanjenja se tem potom prisrčno zahvaljujemo in Bog povrni! Maša zadušnica za blagopokojnega bo v četrtek, 11. aprila, ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. L j u b 1 j a n a - K a m n i k - T r s t, dne 9. aprila 1940. ŽALUJOČA RODBINA 3 parcele pri aerodromu prodam za gramozno Jamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5184. (p Vnajem IŠČEJO: Trgovino vzamem v najem kje na Gorenjskem. - Naslov v upr. »Slov.« pod 5381. IŠČEJO: Garconniero Išče dipl. pravnik s 1. majem. Prednost bližina sodišča. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5316. ODDAJO: Prazno sobico s posebnim vhodom oddam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6293. ^ (78) Prav talko nenadno kot je izbruhnilo, se je neurje tudi poleglo. Nebo se je zjasnilo in sonček je zopet veselo posijal. Vsi so si oddahnili po tej preteči prikazni Stanovanja ODDAJO: Kmečko stanovanje pripravno za obrtnika, od Ljubljane 27 km (v Lapor jah), oddam v najem s 1. alt 15. majem. Potzve se pri Veuk, Podlog 5, p. Velike Lašče. Naznanilo vsem cenjenim odjemalcem, da se je trgovina Umetnost — Anton Demšar, preselila lz Cankarjevega nabrežja v Kolodvorsko ulico - nasproti .kina »Sloga«. + Dotrpela je v svojem dvajsetem letu naša ljuba Anica Oven dijakinja Na njeni zadnji poti jo spremimo v torek, dne 9. aprila zjutraj na domače pokopališče v Semiču. Ohranimo ji lep spomini Semič, dne 8. aprila 1940. Družina in sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega dragega očeta, soproga, gospoda FRANCA ŽORŽA se za pismene in ustne izraze sožalja, poklonjeno cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, najprisrčnejše zahvaljujemo. Vič-Ljubljana, dne 9. aprila 1940. UŽALOŠČENA DRUŽINA Bres posebnega obvestila. + Dotrpela je žena in mati, gospa Pavlina Simčič kar sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, proseS jih tihega sožalja. Pogreb bo v sredo, dne 10. aprila 1940, ob pol petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Lavrea, Trnovo pri Ilir. Bistrici, Korensko sedlo, Divulje, Polje, dne 8. aprila 1940. Alojzij Simčič, trgovski zastopnik, mož; Vekoslav, Tihomil in Marijan, sinovi — ter njih rodbine Jakob K. Heeri 58 Berninskl kralj Roman s Švicarskega pogorja. »Velik premet med severom in jugom smo pač za vedno izgubili, toda v naših vaseh se razvija lepo letoviščansko življenje in naš narod ne je več kruha izgnanstva. Pridite v Engadin in poglejte: Vstali smo!« . Tedaj prineso košare na oder in izročijo govorniku z vlažnim mahom zavarovane krasne vence cvetja. »Prinašam vam tudi pozdrav iz najbolj skritega kota Švice — iz Puschlava! S cvetjem vrle Bundnerke ovijem grb skupne domovine. Švicarji smo ponosni na nove Pestalozzijeve šole, prva pa je bila ustanovljena v Puschlavu! Ustanovila jo je žena, ki pošilja te cvetlice.« Zaorilo je novo vzklikanje. . Tri dni so še ostali Biindenci, Engadinci, v mestu in nphovt strelci so si priborili več lepih nagrad. Vendar kralj Bernine ni dobil prvega švicarskega odlikovanja, toda povsod so ga zelo časti i. »Nisem dobro streljal, namesto tarč sem videl vedno Jolando. Ah, da ni hotela iti z menoj!« Nihče ni tako silil domov ko on, in ko so se vrnili strelci zopet v Chur, nihče tako tja v Engadin ko on. Domačini so pričakovali svoje s slavo ovenčane strelce na Atbuli in jim v bleščavih belih gorah postregli z vinom. »Zakaj moje hčere ni med vami?« je vprašal Marko Paltram. »Iskali smo Jolando, pa je nismo našli.« Tedaj strga silni mož pero s klobuka, vrže prapor najbližjemu in se loči iz slavnostnega sprevoda ter zaplaka ko otrok. Ljudje ga pa ne razumejo. »Jolanda se bo že z«pet našla.« Njegov obraz je spačen od strahu, pred vsemi drugimi hiti v Pontresino. »Jolanda!« kliče v temne gore. ,,,... .. , In hujšega v Engadinu še niso doživeli. Po globelih in višavah išče sto ljudi Jolando Paltram, mlado lovsko dekle, in pri žaru svetilk se vračajo skupine iskalcev brez nade domov. Jolanda je skrivnostno izginila, tako skrivnostno ko nekoč Sigis-mund Gruber. Nazadnje išče samo še en sam človek. In prestrašeni poslušajo Bergamaski ponoči v gorah. »Jolanda — Landolo!« vpije glas, da se odbija od pobočij. Uro daleč se sliši ta glas v tihoti gora. Tako noči, tako tedne! In samotni iskalec ne spi, ne jč, sočutja rojakov in gostov mu ni mar. Njegovo življenje je samo klic: »Jolanda! Landolo!« In vendar ve: srebrni glas njegovega otroka ne bo nikoli več izgovoril: oče!« Odkar so mu povedali, da je potovala Jolanda z mladim Lovren-com Gruberjem v soncu in mesečini čez Albulo, pozna njeno usodo. V mladeniču se pretaka kri Cilgije Premontove, v Jolandi kri Marka Paltrama. In ker se Paltram piše, mora ljubiti, kar nosi Premon-tovo ime! Toda mlada srca je ločilo Gruberjevo okostje. In Jolanda je umrla od brezupne ljubezni. Nazadnje so jo videli sedeti ob Berninski cesti, kakor bi nekoga čakala. In ljudska govorica vč tudi povedati, da je šla Jolanda še enkrat kot Landolo v hribe, v večernem mraku so jo videli iti s svežnjem v roki po poti v Puschlav. Toda vse je tako negotovo, in kaj naj bi tisti sveženj? Nekega dne brska Marko z nogo na kraju, kjer so ležale Gruberjeve kosti. Razgreba in jih ne najde večl Zdaj ve: Jolanda, nenavadni otrok, jih je odnesla v Puschlav in jih pokopala v blagoslovljeni zemlji. Med gorami se odbija njegovo klicanje: »Jolanda — Landolol« Nekega dne pa, že proti jeseni, klicanje utihne. Konradin Flugi stoji z gosti na Morteratschu in vsi občudujejo krasno izpreminjanje ledenika, visoke bele stene Bernine. Tedaj pride čez žareči rob ledenika silna postava in nosi drugo lahko postavo in čudovito se odbija temna skupina od srebra Bernine. Človek se spušča po brazdah ledenika: Marko Paltram je, sivi lovec. Kralj Bernine je in nese svojo mrtvo hčer v naročju. Postoji, poljubi jo in gre dalje. Gostom se zamegli pred očmi od bolečin, on se pa s*iehl|a. »Poglejte, poglejtel Jolanda je ko živa, še barvo ima v ličecih. Ni umrla na gladu, zakaj poleg nje je ležal še košček kruha. Ugasnila je brez bolečin, zakaj poglejte, s smehljajem na ustnicah je od-revenelal« Ob Isoli Persi, ob Izgubljenem otoku, kjer ustvarja ledenik mesto s stolpi in mostovi, kjer se utrinjajo skrivnostne ažurne luči, kjer čaka dekle iz Pontresine na Aratscha, jo je našel. Ne, kakor bi bila mrtva, temveč kakor bi spala. »Ima še barvo v ličecih!« Čudno! Znal je tako zgovorno opisovati sladko smrt vseh tistih, ki jim je namenjeno, da umrjejo v ledu: »Lahna mrazčavica, utrujenost, veke se zapro. Poglejte! Jolanda je še hotela pobrati svoj kosec kruha, tedaj je sredi kretnje z roko zaspala in srce se ji potopi v lepe sanje.« Lepe sanje! Lahko bi dejal: Sen ljubezni!« V srež na steni ledenika je bila še s prstom zapisala ime: Lovrenc. Ime: Lovrenc in ne besedo: oče! O, kako neizmerno je zaradi tega žalosten. Vendar dobro razume vročo kri svojega otroka — temno silo, ki jo je gnala tja, kjer čaka Aratscheva nevesta svojega ženina. Ljubezen, ljubezen — mlada pomladanska ljubezen! In slana je nanjo padla in Jolanda je morala umreti. Tako se je dopolnilo vse, kar je bilo namenjeno. Kakor ime dekleta v pravljici, je ugasnilo tudi ime Paltram. In očetov greh se je maščeval na otroku. Zdaj mora priti samo še Cilgija. Zakaj pred koncem sveta smeta onadva hoditi še en dan po planini. »Ali bo pač prišla? Toda priti bi morala kmalu!« Marko Paltram vč, da gre z njim h koncu. Skrb za hčer mu je izčrpala skalne moči, nikoli več ne bo hodil po svojih prelepih planinah, nikoli več sprožil puške in nikoli dospel na berninski vrh. Kralj Bernine je izgubil svoje kraljestvo. Skozi večer nese svojega spečega otroka. Pontresinski zvonovi donijo v svetel dan. Zvonijo lepemu lovskemu mladcu Landolu v grob. Iz engadinskih vasi hitijo črnooblečene množice v Pontresino, slikoviti Bergamaski prihajajo s svojih planin in zadnji letoviščarji iz St. Moritza se pridružujejo domačemu ljudstvu. Gospa Cilgija stopa med množico. K cerkvici Santa Maria nesejo mladeniči črno, s planinskim cvetjem pokrito krsto. Zvezde planik blestijo izmed temnomodrih encija-nov in rdeči gorski nageljni žarijo. Deklica, ki jo polagajo v grob, je bila čista ko planika, molčljiva ko encijan, njeno srce po ognjeno ko gorski nagelj. Za krsto stopa Marko Paltram, strahovalec, mogočnik — kralj Bernine. Z dvignjeno glavo, toda z globokimi brazdami z bronastem licu hodi z zadnjimi močmi. In ko postavijo mladeniči krsto pri cerkvici Matere božje na tla in se zgrnejo pogrebci z odkritimi glavami v krog, uhajajo ljudem plašni pogledi tja k njemu. Vsakdo čuti: Jolanda ni umrla slučajne, brez velikih vzrokov, njena smrt je zadnji pečat na usodi Marlw Paltrama. Toda kdo naj ga sodi, junaka, rešitelja? Silen je gorski svet z belimi plameni snežnih vrhuncev, s temnimi limbami na skalah, z ledeniškimi razpokami, v katere skrivnostno penika voda, z brezmejnim zvezdnatim nebom nad bledimi vrhovi, z žarnicami viharnih noči, s pravljicami o vitezu brez miru in o ljubezenskem paru, ki bo smel ob koncu sveta en dan hoditi skupaj po planinah. Mar tedaj ni potrebno, da vstane od časa do časa človek, ki je usodno zvezan s skrivnostnimi silami gora, z njihovimi bobnečimi plazovi, z njihovimi temnimi znamenji? Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž izdajatelj: inž, Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž I UUBIJ4N4 Zadnje vesti: K presenečenju z minami Stališče Norveške Oslo, 8. aprila A A. DNB: Na izredni seji stortinga je spregovoril zunanji minister Koht, ki je v začetku svojega govora ugotovil, da so vse nevtralne države presenečene zaradi postopanja zapadnoevropskih sil. Sporočil je nato tekst angleško-francoske note, ki je bila izročena minuli petek. V tej nori sta zapadni velesili naglasih, da sta Norveška in švedska v teku zadnjih treh mesecev postopuli pod pritiskom Nemčije. Zaradi tega zapadni evropski velesili ne moreta več smatrati Norveške in švedske za popolnoma neodvisni državi. Zapadni evropski velesili ne moreta dopustiti, da bi se Nemčija preskrbovala s surovinami iz Norveške in Švedske. Zaradi tega bosta podvzeli korake za zaščito svojih interesov, ako bi Norveška še naprej ostala pri svojem stališču. V noti so navedeni koraki, ki bi bili prikladni za zaščito interesov mulih narodov. Nato je Kolit sporočil, da je izjavil poslanikom zapadnih evropskih sil, da se Norveška brez razloga žuli, če se trdi, da ni svobodna in samostojna. V notah ni bilo niti ene besede o korakih, ki jih nameravata zapadni velesili podvzeti. Koht je dodal, da se je ob priliki proučevanja note telefonično razgovar-jal s švedskim zunanjim ministrom. Davi ob petih sta poslanika zapadnih evropskih sil sporočila telefonično njegovemu ministrstvu, da imata nalogo predati novo noto. Tri Četrt ure pozneje sta to tudi izvršila. Koht je nato prečital tekst novih not ter izjavil, da oči-vidno ne obstoja nobena logična zveza med pritožbami zaradi nemškega načina pomorskega vojskovanja in nadaljevanje nevtralne trgovine z Nemčijo. Koht smatra, da je to čudna morala, če si npata zapadni velesili prekršiti mednarodno pravo za to, da bi to pravo ščitili. Koht je prečital nato norveško noto Angliji in Franciji ter dejal, da v tem trenutku nima ničesar več dodati k vsebini teh not. Predsednik stortinga je nato ugotovil, da se zunanjepolitični odbor priključuje Kolitovi razlagi. Angleško mnenje London, 8. aprila. AA. Diplomatični urednik agencije Reuter piše, da v londonskih nevtralnih krogih prevladuje splošno mnenje, da zavezniška blokada v norveških teritorialnih vodah kot kanala nemške ladje ni samo odločno temveč tudi modro dejanje, ker se s tem zaprejo Nemčiji vitalne komunikacije z zunanjim svetom in ker pade nanjo odgovornost za protiakcijo. Norveški potek sloni samo na akademskih in pravnih razlagah in verjetno tudi ne bo preveč energičen. Smatra se kot malo verjetno, da bi norveška pomorska oblastva prevzela riziko glede poizkusa čiščenja minskih polj, ker bi to pomenilo izpostavljati norveške ladje veliki nevarnosti in ker bi se ne dosegla s tem za Norveško nobena korist, ki bi krila riziko. Razen tega bi se lahko polagale nove mine. Na drugi strani zavezniki verjetno ne bodo simpatično razpravljali o norveškem uradnem sporočilu, naj zavezniki sami odstranijo mine. Ukrep, ki je bil storjen, predstavlja rezultat dolgega proučevanja in posvetovanja ter so bile proučene zelo skrbno tudi vse posledice. Očividno pa je, da čez norveške pripombe ne bodo enostavno šli. Dansko mnenje Kodanj, 8. aprila. AA. Ritzau: »Berlingste Aftenavis« piše glede polaganja min v norveških teritorialnih vodah: Treba se je zavedati, da je položaj nordijskih držav postal težek po notah, ki so bile predane v soboto. Toda brez ozira na to je prišel dogodek minule noči ter sporočilo o tem nepričakovano, to je usodno presenečenje in ko te vrste pišemo, je položaj še vedno nejasen. Nejasen je, v kolikor se nanaša na Dansko. Edino, kar se lahko ugotovi, je dejstvo, da sta Anglija in 1'rancija izvršili omejitev norveške nevtralnosti. V nekoliko urah se bodo že jasnejše videle posledice kršitve te nevtvalnosti. Zunanjepolitični odbor norveškega stortinga se sestaja v času, ki je usodepoln za sever. »Extrabladetc piše med drugim: Nemogoče ie drugače tolmačiti angleško polaganje min kot, da je to jasna kršitev norveške nevtralnosti. Toda zdi se, da ima angleška akcija navzlic vidnemu cilju še druge namene. Ali je imela ta akcija namen zvabiti nemško vojno mornarico v borbo ali gre za druge cilje, se bo pokazalo v teku prihodnjih dni. Za Norveško je nastal sedaj zelo resen položaj. Norveška je postav.jena pred gotovo dejstvo in tu ne bi pomagal niti najostrejši protest, ki ga Norveška ne bi bila v stanju podkrepiti z oboroženo silo. Kršitev integritete Norveške predstavlja tudi težek udarec pravici samo-opredelitvi malih narodov ter je težko verjeti, da prihaja ta kršitev od države, ki nosi v svojem grbu geslo te pravice. Vse, kar smo doslej pretrpeli od vojne, nas je težko prizadelo, toda doslej je šlo za poedince in posamezne interese. To pa, kar se je odigralo minulo noč, je zadelo državo samo in njeno neodvisnost. Severne države morajo sedaj gle- dati v bližnjo bodočnost z največjo zaskrbljenostjo. ' Nemški glas Berlin, 8. aprila. AA. »Nachtausgabec pravi, du je Anglija s položitvijo min spremenilo norveško suvereno ozemlje v vojno pokrajino. Podan je nedvoumen doka, pravi list, du so vse trditve, da se vodijo med Anglijo in r rancijo ter severnimi državami pogajanja, samo poskus, da javnost ne bi bila obveščena o resnosti položaja. V 48 urah bodo angleške vojne ladje v norveških teritorialnih vodah dokazale, na Anglija načelno ne prizna več nevtralnosti in da je na tj način napravila popoln preokret političnega stanja na severu. V Rimu London, 8. aprila. A A. Reirter. Po brzojavki iz Rima je bila zavezniška akcija glede polaganja min v skandinavskih teritorijalnih vodah sprejeta hladnokrvno. Dasi listi v svojih naslovih naglaša-jo, da so zavezniki kršili norveške teritorialne vode ni direktne reakcije v komentarjih listov, razen v Tribuni, ki piSe, da sta Anglija in Francija resno ogrozili interese nevtralnih držav ne glede na to, da sta kršili mednarodno pravo. Me-rodajni italijanski krogi izjavljajo, da se razume, da italijanska vlada spremlja dogodke z zanimanjem z oziroin na razvoj, ki bi lahko nastal na drugih odsekih. Odsek, ki se mu posveča največja pozornost je Jadran. Kroižijo glasovi, da so o prometu na Jadranu bili že razgovori med Italijo in Jugoslavijo. Rim, 8. apr. A A. Diplomatični urednik agencije Štefani piše v zvezi s položitvijo min v norveških vodah, da so zavezniki na ta način kršili nevtralnost Norveške, kakor je to norveška vlada izjavila v svojem 'sporočilu, Diplomatični urednik dodaja, da je francoski minister Bonnet izjavil, da jc sedanja vojna totalna in da se zaradi tega zavezniki smatrajo za pooblaščene poslužiti sc vseh sredstev. V Berlinu pa izjavljajo, da bo Nemčija spoštovala nevtralne države pod pogojem, da tudi same store vse, da se njihova nevtralnost spoštuje. Dan, ko bosta Švedska in Norveška, tako pravijo v Berlinu, postali orodje blokade proti Nemčiji, bo Nemčija imela proste roke podvzeti obrambne ukrepe, ki jih bo smatrala za* primerne. In Amerika Washington, 8. aprila. AA. Reuter. Pomočnik zunanjega ministra Sumner Welles je izjavil predstavnikom tiska, da je zunanje ministrstvo zaprosilo mornariško ministrstvo, naj sodeiluje s pomorskim odborom za določitev točnega položaja novih zavezniških minskih polj: Takoj, ko bo vlada razpolagala s podrobnimi obvestili, bo predsednik Roosevelt sklenil, ali se razširi nevarna cona, kamor je prepovedano pluti ameriškim ladjam. Se?a švedske vlade Stockholm, 8. apr. AA. DNB: Danes popoldne je bila seja švedske vlade, na kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal za Švedsko po kršitvi norveške nevtralnosti. Za jutri ob 20.30 je sklicana seja zunanjepolitičnega odbora švedskega parlamenta. Na njej bodo razpravljali o razvoju položaja na severu v zvezi z zadnjim angleškim postopanjem. Ne ve se še, ali bo nocoj objavljeno kakšno sporočilo o stališču švedske vlade. Kršitev norveške nevtralnosti je napravila v švedski javnosti globok vtis. Chamberlam bo govoril o minah London, 8. aprila. AA. Reuter: Reuterjev parlamentarni dopisnik pravi, da se pričakuje, da bo predsednik vlade Chainberlain podal na seji spodnjega doma jutri popoldne izjavo glede sklepa zaveznikov o položitvi min v norveških teritorialnih vodah. Oslo, 8. aprila. AA. Reuter: Poveljnik luke Bodoe je dobil povelje, ustaviti ves promet v smeri od zapadnih fjordov proti Narviku. To povelje je bilo izdano v zvezi z akcijo zaveznikov. Ribiškim ladjam je bilo naročeno, naj ne zapustijo luke. Nemška pelrolejska ladja potopljena Oslo, 8. apr. AA. Reuter: Nemška petro-lejska ladja, ki je bila torpedirana ob vhodu o Oslofjord, je »Posidoniac (12.000 ton). Neka norveška ladja je rešila vso posadko % mož ter je izkrcala v Stavernu. Neka vest iz Kri-stjansunda pravi, da se je vžgala in potopila v bližini Lilesunda še neka druga nemška ladja. Nekoliko ranjenih mornarjev je l*ilo rešenih. London, 8. aprila. AA. Reuter. Izve se, da norveški poslanik v Londonu o priliki svojega obiska pri lordu Halifaxu ni predal nobenega protesta. I Vse se smeje priljubljenemu komiku Hansu Moserju v burki Ostriženi jež katera te dni polni dvoiano kino Matice Kino Plaflca Ob 16.. 19. in 21. uri I Sama la danes I. del senzatljonalnlh In nadvse napetih TIrrt TaylorJeve pustolovščine GROZA V PRAGOZDU KINO SLOGA, telefon 27-30 prizorov Iz gigantskega velefllma afriSke dlungle V tem izredno zanimivem filmu je Tim Tay-lor junak dneva, ki se ne bo|i ne strahu in ne groze. V skrbi za svoje prijatelje pa pokažejo svoje razumevanje in zvestobo panter Fang opica Juju in or(a*ki slon Bolo Senzacija pragozda ie tank v službi zločinske bande. SAMO ŠE DANES OB 16., 19 IN 21 URI. Danes zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri Najnovejše pustolovščine kralja dlungle in njegovega nia'ega sinčka, čudežnega dečka, ki izvaja trapantne akrobacije KINO UNION, te!. 22 21 Največja senzacija sezone I Tarzan in njegov sin Z občnega zbora Vincencijevih konferenc Ljubljana, 8. aprila. Kakor vsa zadnja leta tudi letos ta občni zbor ni bil navadno društveno zborovanje s tajniškim in blagajniškim poročilom, ampak zbor enako ubranih moških src, ki so se poslušajoč, pripovedujoč, vprašujoč spodbujala za nadaljnja dela. lo duševno razpoloženje so že v početku ostvarile uvodne besede predsednika dr. Leonida Pitamica. Vsaka združba potrebuje neprestane obnove. Ta obnova sloni na duhovni prenovitvi posameznih članov. Konference pa imajo namen, da bi se delovni člani duhovno spopolnjevali po dejavni ljubezni do Boga in do bližnjega. Kot slavospev kr-sčanske ljubezni so se glasile pri duhovnem branju besede svetega očeta, ki jih )2 govoril dne 13. marca Gospem krščanske ljubezni v Rimu. »O sveta ljubezen! Ti si Devica, katere oči razsvetljujejo, ti si mati, katere ustnice so kakor med, H si sestra, katere roke so kakor cveti dišečega jesenčkal____ Ker je svet zavrgel sveto ljubezen, je izgubil pravi mir in ga ne bo dobil, dokler ne bo na nenadomestljivem temelju pravičnosti vpostavljen prestol svete ljubezni...« Tudi podrobnosti o izvršenem delu, ki jih je navajalo tajniško poročilo, so bile v spodbudo. Družba ima sedaj 35 konferenc, ki vse, razen dveh, živo delujejo. Štejejo okoli 400 delovnih članov in so podpirale nad 5000 oseb. Posebne skrbi so bile deležne družine s številnimi otroki in mladina. Dnevna zavetišča za otroke imajo konference na Viču (91 otrok), Srca Jezusovega (40 otrok) v Ljubljani; konferenca v Tržiču (107 otrok), konferenca na Jesenicah (40 otrok). Sirotišči vzdržujeta konferenci na Viču (67 otrok) in v Tržiču (63 otrok); tržiška ima tudi dom za mladce (Rokodelski dom). Veliki Mladinski dom konference Srca Jezusovega v Zeleni jami je bil odprt dne 11. nov. 1939. Zavetišči za šolsko mladino (20 otrok) ima tudi konferenca na Jesenicah. Konferenca v Zagorju je postavila počitniški dom na Sveti planini za rudarske otroke. Konferenca v Celju ima veliko pomožno kuhinjo, kuhinjo za šolske otroke vzdržuje v zimskem času korferenca na Viču (25 otrok). Druge konference so poročale o urejevanju divjih zakonskih zvez, o širjenju nabožnega tiska, o birmanskih botrih za ubožne otroke, o posredovanju za podpore itd. Imele pa so vse konference skupaj z upravnim svetom in Marijaniščem nad tri milijone dinarjev prejemkov in okoli 2,700.000 dinarjev izdatkpv. Upravni svet sam je podal poročilo o Marijanišču. Gospodarstvo je sedaj na Bokalcah, tja se je preselila tudi gospodinjska šola. Dijaški konvikt ima 132 dijakov, konvikt za učite-ljiščnike 25 dijakov, konvikt z ljudsko šolo 99 gojencev. Za zgradbo mestnega Antona Jerine zavetišča v Trnovem je družba darovala veliko zemljišče; ta prelepi dom je bil otvorjen dne 1. lebruarja 1940. Mnogo lepih misli je tudi zbudil razgovor. Za širjenje karitativne misli naj se naprosi tudi Radio, Nova zapoved naj si pridobi nadaljnjih bralcev, stiki med konferencami in upravnim svetom naj bodo še tesnejši, predvsem pa naj se goje osebni stiki med podpirane! in delovnimi člani, da se budi dejavna ljubezen, ki ne daje samo darove, ampak samo sebe daruje v osebni predanosti. Na-vzočni člani — bilo jih je 62 — so bili zastopniki ljubljanskih in izvenljubljanskih konferenc po vsej Sloveniji. Občni zbor se je pa spominjal tudi v letu 1939 umrlih sobratov; ti so bili: Ivan Černič (konferenca Srca Jezusovega), F. Lužar (konferenca Marijinega Oznanjenja), Bele Karel (konferenca na Viču), Ludovaj Ludvik (konferenca v Zagorju). * 1 Madžarski gostje v Ljubljani. V ponedeljek popoldne so se ob V* 6 pripeljali v Ljubljano zastopniki madžarskih tujsko-prometnih organizacij z zagrebškim brzovlakom. Gostje so v Ljubljani izstopili in so se odpeljali z avtomobili na ljubljanski grad, od koder so imeli prav lep razgled čez Ljubljano in okolico. Takoj za tem so se odpeljali z avtobusom na Bled, kjer ostanejo do jutri popoldne. Popoldne se bodo odpeljali v Bohinj. Prenočili bodo na Bledu. V sredo dopoldne pa se bodo vrnili v Ljubljano ter bodo ob 10 obiskali narodno galerijo, zatem pa IkkIo sprejeti pri ljubljanskem županu dr. Adlešiču. S popoldanskim brzovlakom pa se gostje vrneja na Madžarsko. 1 Lepo uspela akademija FO Ljubljana-mesto. V nedeljo zvečer je fantovski odsek Ljubljana-mesto s sodelovanjem dekliškega krožka priredil v frančiškanski dvorani lepo akademijo pod geslom: V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast! Dvorana je bila nabito polna, ko se je začela prireditev z mogočno fanfaro. Po uspeli deklamaciji so se vrstile točka za točko, ki so bile posebno učinkovite zaradi tega, ker so nazorno pokazale zgodovinski razvoj naše mladinske organizacije. Po uvodni besedi, v kateri je bil prikazan začetek Orla in njegov razmah ne samo po nekdanji Kranjski in Štajerski, ampak tudi po Koroški, Goriški in Tržaški, so sledile proste vaje, pri katerih je nastopil naraščaj. S takimi vajami ie nastopil naraščaj 1. 1913. na katoliškem shodu v Ljubljani. Najbolj zanimivo pa je bilo. da so bili tudi vsi kroji zgodovinski. Sledile so vaje mladcev na bradli, za tem pa simbolične slike »Skozi veliko vojno«, >Oj Doberdob« in »Nebo žari« ter pokazale trpljenje našega naroda med svetovno vojno. Naslednje točke so ob sprem-ljevanju recitatorja prikazale naš vstop v svobodno Jugoslavijo in delo orlovske organizacije pod svobodnim soncem. Sledila je točka, v kateri je bil simliolično prikazan razpust Orla in ki je izzvenela v besedah, da mora naša mladina ohraniti duha, ki jo je doslej združeval, četudi ji to ni dovoljeno. Naslednja točka je pokazala ustanovitev ZFO. Spremljala jo je recitacija velikega govora pokojnega vladike dr. Jegliča, ko je govoril slovenski mladini o velikih časih, šelo sedaj so nastopili člani in članice v novih krojih. Sledile so narodne pesmi, ljubke vaje naraščaja, orodna telovadba na bradli. Vsako točko je nagradil navdušen aplavz gledalcev, i>osebno odobravanje pa so žele besede predsednika fantovskega odseka Ljubljana-mesto g. Zevnikarja. ki je poudaril načela naše mladinske organizacije, ki obhaja letos 30 letnico, od kar je bila skom poni rana fantovska himna. Prireditev |e zaključila naša himna ob vsesplošnem navdušen ju. I Za materinsko proslavo, ki bo v Operi v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 7 zvečer, vlada žc zdaj veliko zanimanje ter bo gotovo privabila najširše kroge. Osrednja točka sporeda je poleg govora g. ravnatelja Jagodica štiridejanska pravljična igra s petjem »Triglavska roža«, ki jo je za to priliko snisal eden najboljših naših mladinskih pisateljev Mirko Kunčič. Glasbene točke je uglasbil prof. dr. A. Dolinar. Iz te živahne in nazorne mladinske drame veje pravljični svet naših dedov izpod snežnega Triglava ter bo gotovo opajal vse, male kakor velike, ki bodo sledili napeti narodopisni igri o materinski ljubezni. Igrali bodo naši malčki in tudi starejši ter je uprizoritev drame v strokovnih rokah g. prof. O. Šesta. Vstopnice za to izredno prireditev se lahko dobe od četrtka dalje v operni blagajni. I Krščansko žensko društvo priredi v sredo, 10. t. m. ogled novega mestnega otroškega zavetišča v Trnovem. Zbirališče ob pol 4 pred trnovsko cerkvijo. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene! 1 Pojasnilo mestne občine o obremenitvi ljubljanskih gostilničarjev in kavarnarjev nam je tiskarski škrat prav nerodno pokvaril v škodo mestne občine, zato smo v včerajšnji naši številki čitali, da mestna občina odslej pobira za 25?,', znižani pavšal, toda v resnici pobira mestna občina sedaj za celo polovico, torej za 50% znižani pavšal. I Angleško društvo v Ljubljani sporoča interesentom, da je odprl tečaj za komercialno angleščino, ki je vsak četrtek od pol 19 do pol 20 (od poj 7 do pol 8) zvečer v društvenih prostorih, Tavčarjeva ulica 12. Za udeležence potrebno pri-lično znanje angleščine. Nadaljnji vpisi ob omenjenih urah še vedno mogoči. 1 Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 29. aprila 1940 ob 18 v razpravni dvorani soba št. 28. 1 Železniška nesreča na šišenskem kolodvoru. V nedeljo se je pred pol 9 zvečer zgodila na šišenskem kolodvoru železniška nesreča, ki hvala Bogu ni zahtevala človeških žrtev. Od Št. Vida je vozil proti šišenski postaji dolg tovorni vlak. Strojevodja tovornega vlaka ni videl zaradi tega, ker dela proga tam ovinek, da na postaji premikajo in je zaradi tega vozil naprej z razmeroma počasno brzino okrog 20 km na uro. Prav nekako na mestu, kjer se kamniška proga odcepi od tirja na šišenskem kolodvoru, pa je tedaj premikal strojevodja premikalno lokomotivo in drugo krajšo tovorno garnituro. Zapazil je, kako vozi proti njemu tovorni vlak z Gorenjske Zato je takoj zavrl vlak in pognal vso garnituro nazaj. V tem času sta bila vlaka na žalost že skupaj in tovorni vlak, ki je pripeljal z Gorenjske, je zadel v Jelovico lokomotive, ki je po sosednem tiru in še pred »čuvajem« hitela nazaj, da bi se izognila trčenju. Sunek zaradi tega ni bil hud in je lokomotiva tovornega vlaka odbila na prernikalni lokomotivi le nekaj prednjih železnih plošč in odbijač. Kljub temu pa se je seveda tovorni vlak ustavil in živa sila tovornih vagonov je pritisnila z vso močjo na službeni vagon, ki je bil takoj za lokomotivo tovornega vlaka. Službeni vagon se je zaril v tender lokomotive in se je skoraj dobesedno zmečkal. Sreča v nesreči je bila v tem, da je vlakovodja tovornega vlaka, ki je bil v službenem vagonu, ostal živ med skrivljenim železjem razbitega službenega vagona. Vlakovodja Jovano-vič Božidar je bil sicer ranjen in so ga takoj po nesreči prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno ključnico. Nesreča je seveda zaprla ves železniški promet za nekaj časa. To je najbolj občutil gorenjski osebni vlak, ki prihaja okrog pol 9 v Ljubljano. Več kakor eno uro je imel zamude. Čakati je moraj najprej na šentviški postaji, za tem pa še na progi pred šišenskim kolodvorom, kjer so medtem z vso naglico čistili progo in jo čez dobro uro tudi očistili, tako da je osebni vlak mogel peljati naprej. Na kraj nesreče je prišla tudi komisija železniškega ravnateljstva. ki je preiskala vzroke, ki so zakrivili nesrečo. Od strojevodij in kurjačev obeh lokomotiv, ki sta trčili druga v drugo, ni bil nihče nevarnejše ranjen, le kurjač tovornega vlaka je dobil nekaj prask po glavi v trenutku, ko sta trčili lokomotivi. Zaradi nesreče je bila proga, ki vodi proti Kamniku, toliko pokvarjena, da so še v ponedeljek dopoldne morali potniki, ki so se vozili na kamniški progi, pred šišenskim kolodvorom prestopati iz vlaka na vlak. V teku dneva pa so tudi to neprijetno posledico nesreče odpravili. OBLEKE moške in otroške solidn r n m m << n «__E otroške solidno pri „IAMA", Maribor Bukarešta, 8. npr. A A. Štefani: Bivši sovjetski velejioslanik v Parizu Surič, ki se je ustavil na jKitovanju iz Pariza za teden dni v Bukarešti, je nadaljeval danes v spremstvu svoje soproge potovanje v Sovjetsko Rusijo v Odeso. Velikonočna služba božja naznpadni fronti. Skupina francoskih voiaknv, ki pripadajo oddelkom protiletalskih strojnic, prisostvu je na velikonočno nedeljo službi božji", ki jo darujo njihov tovariš-duhovnik pod milim nebom. KULTURNI OBZORNIK Dr. 0. Reya: Vremenoslovje Poljudna izdaja Dr. Oskar Reya, Vremenoslovje. Dan za dnem, leto za letom imo postavljeni v odvisnost od prilik in neprilik muhastega vremena. Kajti vreme ne vpliva le na dobro ali slabo letino, na izlete leto-viščarjev itd., temveč tudi na vse naše duševno razpoloženje. Napovedovanje vremena je danes že tako napredovalo, da smo vsaj za nekaj časa vnaprej poučeni v njem od vremenoslovnih postaj, katerih rezultate prinaša časopisje in radio. Drugače pa so nam viri vremenskih dogajanj in osnove vremenoslovja splošno kaj slabo poznani, da smo občutili že kar živo potrebo po knjigi, ki bi nam dala vpogled v zapletene vremenske skrivnosti. Sedaj nam jo je napisal najboljši slovenski poznavalec te stroke, upravnik meteorološke postaje na ljubljanski univerzi, dr. O. Reya. Posebna odlika tega modernega priročnika je v tem, da je pisan zelo poljudno in ne potrebuje za razumevanje nobene posebne izobrazbe. Potrebno znanje fizike je razloženo v tekstu, kjer so raztolmačeni in prevedeni tudi vsi tuji strokovni izrazi. Knjiga je opremljena i 46 skicami, ki tolmačijo vsebino; priobčeni so tudi nekateri zelo lepi posnetki oblakov. V njej so raztolmačeni vsi osnovni pojmi, ki jih mora poznati vsak, če hoče kateri koli vremenski pojav razumeti. V prvih poglavjih se najprej seznanimo s činitelji ,ki povzročajo vreme in so sedež V6em njegovim spremembam, kakor: zračni pritisk, toplota sonca in zraka, veter in vlaga, ter z raznimi napravami, s katerimi merimo in ugotavljamo vremenske pojave. Po teh poglavjih, ki tvorijo osnovo vsakega vremenskega opazovanja, zvemo v drugem delu knjige o postanku, razvoju in koncu slabega in lepega vremena, kakor tudi o podnebju ali klimatologiji, ki se bavi s podnebnimi posebnostmi določenih krajev. Ob koncu sledi navodilo o napredovanju vremena z najbolj enostavnimi sredstvi, kakor tudi s pomočjo tako imenovanih vremenskih kart. • Avtor se je oziral posebno še na posamozne panoge, ki zavisijo od vremena, n. pr. kmetijstvo, higiena, letalstvo itd. Knjigo bodo prav s posebnim veseljem sprejeli tisti, ki so na vreme najbolj navezani, kakor: poljedelci, vinogradniki, vrtnarji, lovci, gozdarji, planinci in drugi. Enako veseli pa je bodo tudi letoviščarji in izletniki, ki bodo globlje poznavajoč osnove vremenskih pojavov svoje znanje i pridom uporabljali na svojih »turah« in izletih; da ne govorimo o športnih in poklicnih letalcih ter jadralcih, ki tako rekoč od vremena in na vremenu živijo. Zlasti bo ta knjiga, ki je edina te vrste v naši literaturi, s pridom služila učitelj-stvu, profesorjem in dijakom pri razlagi in učenju o pojavih in lastnostih našega ozračja. — Cena kartonirani knjigi je 50 din, vezani v platno 60 din. Izdala jo je Jugoslovanska knjigarna. Pred današnjo premiero slovenske izvirne igre »Partija šaha« Fr. Bevka France Bevk je eden izmed najplodovi-tejših pisateljev današnjih dni. Znan je Slovencem po svojih pesmih, novelah, črticah in ' romanih. Marsikatero njegovih tlel je prevedeno tudi v tuje jezike. Njegova igra »Partija šaha« ni njegov oderski prvenec, dasi v Ljubljani še nismo videli nobenega izmed njegovih del. Dejanje igre se plete v odersko vedno učinkovitem in že neštetokrat preizkušenem zakonskem trikotniku. Snov ni nova, dasi v naši književnosti — mislim dramatski — še ni tako izčrpana kot na primer v francoski. Bevk ji je znal dati marsikatero svojsko potezo, dasi to pri tako pičlem številu oseb (mož, žena, prijatelj, služkinja in otrok) ni lahko. Igre v zakonskem trikotniku imajo navadno dve varianti: da zmaga v borbi za ženo mož ali pa ljubimec. Bevk si je izbral prvo. Bevkova igra, prvotno zasnovana kot drama, v končni redakciji pa komedija, je vendar resnejšega značaja, čeprav marsikatera situacija in dialog ni brez humorja. Delu je treba priznati pred drugimi, inozemskimi tovrstnimi igrami prednost: prvič, da je naša, in drugič, da ni brez moralne vrednosti. Kak manj tehten pisatelj bi ne znal izbili iz igre več kot dialoge in situacije okrog pretečega zakono-loma, Bevk pa je znal dati igri z majhnimi, komaj opaznimi refleksi osebam tudi tehtnejšo karakte-rizacijo in z bežnimi črtami naznačeno socialno okolje, v katerem se gibljejo. DomaČi prijatelj, ki je rešil možu življenje in si pridobil tako hvaležnost moža, premožnega industrijalca, je dobil s tem vstop v njegov dom. Po svojem značaju lahkomiselni Gale skuša brez kakih predsodkov pridobiti ljubezen Drenove žene Erne, ki se že nekoliko nagiba k njemu, poleg tega pa se Gale tudi ne sramuje izposojati od Drena denar, ki ga izgublja pri kvartanju. Mož izpregleda situacijo in se spusti v borbo za poštenost žene in doma. Tudi žena se otrese zaljubljenosti, toda sočutje do pustolovca, ki je vendarle rešil njenemu možu življenju, jo sili, da ga skuša rešiti pred posledicami poneverbe, ki jo je zagrešil. Ljubosumni mož, ki uprizori »krvavo rodbinsko tragedijo«, se na ta način poigra s prijateljem in ga spravi v strah, a končno mu vendarle velikodušno pomaga iz zagate, siguren, da je dobil Gale lekcijo za vse življenje. Srečno rodbinsko življenje je zopet v tiru, kajti mož je pravočasno posegel v tok dogodkov, preden je mogla postati žona žrtev prijatelja. — Odersko je marsikateri prizor učinkovit in celo zelo napet, menjajo se pa v dovolj pestri menjavi docela resni, dramatični, z liričnimi in komičnimi. Delo ima mestoma prav lepe in globoke misli o zakonu in življenju. Sodelujoči člani: Danilova, Bratina, Drenovec in Slavčeva so že v pretekli sezoni gostovali s tem delom na različnih podeželskih odrih Slovenije. Povsod je bilo sprejeto s toplim zanimanjem in razumevanjem, lokalne kritike po revijah in časopisih bo bile vseskozi priznavalne. Nadejati se je, da bo igra slovenskega avtorja naletela tudi na našem prvem slovenskem odru na tisti sprejem kot ga po svojem prizadevanju zasluži. Kajti njena tendenca, čeprav nikjer podčrtana, je: teinja po zdravih moralnih prilikah, borba za ohranitev nedotakljivosti zakonskega življenja. Maša SI. • Pred recitacijskim večerom slovenskih književnikov v Zagrebu. Zagrebški dnevnik »Hrvatski dnevnik«, katerega glavni urednik je pisatelj dr. Ilija Ja-kovljevič, predsednik Društva hrvatrfrih književnikov, pod katerega vodstvom je društvo pred tedni priredilo v Ljubljani svoj rccitacijski večer, je prinesel v nedeljski številki podobe in literarne oznake vseh slovenskih književnikov, ki bodo 12. t. m. nastopili v Zagrebu, članek je napisal pesnik in pisatelj g. Ivo Kozarčanin, kulturni urednik Hrvatskega dnevnika in eden najbolj vnetih delavcev za slo-vemsito hrvatsko kulturno sodelovanje. Podal je markantne orise F. S. Finžgarja, Otona Župančiča, predsednika Društva slovenskih književnikov prof. F. Koblarja, dr. Igo Grudna, dr. Antona Vodnika, E. Kocbeka in dr. B. Krefta, ki bodo nastopili v Zagrebu. V opombi je omenjeno, da je prišla šele v zadnjem hipu vest, da bo sodeloval tudi pesnik Pa- — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši uporabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom, kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. rog. 8. br. S0474/M. vel Golja. Oznake posameznih slovenskih pesnikov in pisateljev so točne in resnično polne ter bodo tako dobra predpriprava za slovenski literarni večer v Malem kazalištu. Kakor smo že poročali, bo ob tej priliki izšla tudi posebna slovenska številka revije Savremenik, kier bodo posamezne oznake slovenskih literarnih področij, pri katerih bodo sodelovali prof. Koblar, prof. Mohoričeva in urednika B. Borlto in T. Debeljak. Poleg teh člankov bo številka vsebovala tudi več slovenskih pesmi v originalu kakor tudi odlomkov slovenske proze. O Številki in izboru bomo poročali, ko jo bomo dobili. Iz tega pa sklepamo, da vlada pri Hrvatih veliko zanimanje za slovenski literarni večer, kar nas samo veseli in je nam v poroštvo, da bomo Slovenci in Hrvati zopet tako trdno povezani — najprej na kulturnih poljih in pozneje tudi drugod — kakor smo bili nekoč v dobro obeh narodov. V Zagrebu je bila odprta velika razstava nemške knjige v Umetniškem paviljonu mestu Zagreba. Razstavo je pripravljal nemški generalni konzul v Zagrebu dr. A. Freundt ter dr. Vilhelm Ruoff, na otvoritvi, ki 6e je je udeležil posebni odposlanec nemškega propagandnega ministrstva dr. Haegert, je govoril vseučiliški profesor iz Heidelberga dr. Hubert Achrade. Od Hrvatov sla govorila V6euč. prof. dr. Stipetič ter načelnik oddelka prof. Skorjač, otvoritveno besedo pa izrekel končno ban dr. Šubašič, ki je potem razstavo proglasil za odprto. »Primato«, ta naslov so vzdeli novi reviji, ki jo izdaja v Rimu minister Bottai. Namen novega obzornika je kultuimo-političen, sodeč po uvodniku zunanjega ministra Ciana. »Primato« naj doti azili e, da ima italijanska kultura primat — prvenstvo. Tej kulturi je treba pripomoči z vsemi sredstvi organizacije, da izžareva svoje žarke tudi izven domovine. V uvodniku sodi zunanji minister, da je glavni motiv za razvoj italijanskega kulturnega vpliva v tujini predvsem v močnem vplivu, ki ga izvaja italijanska zunanja politika. Potemtakem naj je politični vpliv pogoj za kulturno oplojevanje. To drži do reke mere. Pomislimo pa na oplojevanje, ki ga je vršila kultura Grkov, podložnega naroda, na rimsko. Je pa vsekakor res, da kultura močnega naroda vpliva na šibkejšega soseda, če je močni narod res tudi »kulturno močan«. Zato pravilno pristavlja grof Ciano, da »štejejo na kulturnem polju le resni podvigi« in ne torej šablonski poskusi. R. B. »Gledališče mladih« je že s svojo prvo predstavo Buchnerjevcga »Vojčka« vzbudilo pokornost zaradi smeri ki jo zastopa. 12. aprila bo »Gledališče mladih« uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida«, ki bo prav gotovo povod različnim debatam in polemikam. Delo režira Sintič Zvonimir, istočasno pa se bodo ljubljanski javnosti prvič predstavili V6i mladi talenti skupaj. Predstava bo v frančiškanski dvorani. Aere perennius. Bolj kot zunanje politične tvorbe, bo dobo fašizma ohranila spominu potomcev velikanska »Enciclopedia 11 a 1 i a -n a«. O njej sami smo že govorili, ko je izšel zadnji zvezek. Sam vodja fašizma se je o italijanski enciklopediji izrazil, da je »najvažnejša uresničitev režima«. Rajni sv. oče jo je pohvalil, da je »triumfalno delo, ki bo poneslo slavo romanstva po vsem svetu«. — O početkih tega slovitega dela pripoveduje njegov »oče« in mecen senator Treccani, ki je prvi uresničil zamisel italijanske enciklopedije in ji je spočetka žrtvoval vse svoje milijone. Ta mecen zasluži, da mu Italijani postavijo spomenik »trajnejši od brona«, a postavil si ga je sam. Kako, o tem piše knjižica, ki jo je prejel vsak kupec enciklopedije. — Uvodoma pravi mecen Treccani, da »je vsak bogatin dolžan svoj kapital tako naložiti, da vrši socialne funkcije; le tako ga množice ne bodo preklinjale, marveč blagoslavljale«. Te besede je povedal tudi zbrani družbi, ki jo je v februarju leta 1925 povabil na ustanovno sejo »Družbe Treccani«. Vsi vodilni kulturni možje so njegovo zamisel burno pozdravili, saj je Italija že dolgo let pogrešala lastne enciklopedije. V tujih enciklopedijah so njene može in kulturne tvorbe odpravili le z nekaj vrsticami. Čudno je, da je država stala ob strani. Vendar se mecen ni ustrašil. Zbral je 3000 sotrudnikov; samo na honorarjih je izplačal 15 milijonov (!), 25.000 izvodov enciklopedije je veljalo okoli 100 milijonov lir. (Saj je samo papirja šlo 5000 kubičnih metrov.) K sreči je sedem let po zamisli enciklopedijeMussolini spoznal njeno neprecenljivo važnost za razširjanje nove italijanske kulture in se je ustanovil »Državni zavod italijanske enciklopedije«, ustanova, ki bo skrbela za ponatis, popravke in dostavke. Vseh teh naporov se sedaj z veseljem r.pominja stari senator Treccani v omenjenih »Spominih«. — Medtem pa gre delo dalje Imenovani zavod bo v najkrajšem času izdal »Biografski leksikon« vseh slavnih italijanskih mož od leta 476 dalje. (Veselo in obenem bridko je lahko nam ob misli, da smo nekaj takega Slovenci prej začeli, a kdaj bomo dovršili?) Italijanski biografski leksikon bo imel 24 zvezkov s 180.000 imeni Do svetovne razstave v Rimu 1, 1942 bo zavod izdal »Srednjo enciklopedijo« na 12.000 straneh, ki bo dostopna širši množici. Istočasno bo izšel tudi »Politični leksikon«. Za vse to ogromno kulturno delo se ima nova italijanska kultura zahvaliti zasnovi mecena Trecca-nija, kateremu je kasneje s širokimi sredstvi priskočila tudi država na pomoč, B. R. Predsednik in (unanji minister francoske vlade Panl Revnaud prihaja na seje vrhovnega mvm- niškega sveta r Downing-Streetu v Londonu. Fotografski aparat - detektiv Newyorški trgovec Paolo Whitburns, ki se je na zunaj kazal kot pošten obrtnik in užival tudi temu primeren ugled in spoštovanje, je neke noči vlomil v banko, v kateri je bil tudi sam klient. Presenetil je nočnega čuvaja s tem, da mu je, še preden ga je le-ta opazil, nasul popra v oči. Potem ga je s krepkim udarcem onesvestil ter se s»>ravil na tresor banke. Z bogatim plenom je čez nekaj časa odšel. Naslednjega jutra so čuvaja prepeljali v bolnišnico. Ko so ga detektivi zaslišali, ni mogel povedati nobenega opisa napadalca, ker ga sploh ni videl. Tem bolj je bila opoldne presenečena newyorška javnost, ko je iz časopisov izvedela, da so storilca že prijeli v osebi »nglednega« trgovca Paola VVithburnsa. Časopisi so že objavili njegovo sliko. Zelo presenečen je bil zločinec sam, ko so potrkali pri njem detektivi in mu pokazali dve sliki, ki kažeta njega, ko vlamlja v tresor banke. VVithburns je namreč postal »žrtev« moderne tehnike, ne da bi sam za to vedel. Ravnatelj banke, v katero je bil vlomil, je dal okrog novega leta vgraditi v tresor dva fotoaparata, ki avtomatično z dveh strani fotografirata vsakogar, ki bi odprl vrata tresorja. VVithburns ni opazil, da se je v trenutku, ko je odprla vrata, za kratek delec sekunde nekaj zabliskalo. Tedaj je foto-grafičha svetilka vrgla nanj svetlobo, v tistem hipu pa sta se že sprožili obe fotografski kameri in ujeli njegovo sliko. S I> O R T Pregled nedeljskih dogodkov na zelenem polju: Hrvaško-slovenska liga Predzadnje kolo tekem v hrvaško-sloveoski ligi je prineslo naslednje rezultate: V Ljubljani: Ljubljana : Split 3:0 (1:0). V Zagrebu: Hašk : Bačka 3:1 (2:0), Concor-dija : Sašk 2:0 (1:0). V Varaždinu: Slavija Slavija (Os.) 2 :1 (2:0). Tabela je naslednja: Gradjanski 17 15 1 1 82:6 31 točk Hašk 17 11 2 4 39:30 24 „ Hajduk 17 9 2 <> 39:28 20 „ Concordija 17 9 1 7 39:32 19 . Sašk 17 8 2 7 30:32 18 „ Slavija (Var.) 17 5 2 10 24:34 12 „ Slavija (Os.) 16 4 4 8 24:42 12 „ Split 16 5 2 9 20:41 12 * Bačka 17 5 1 11 22:47 11 „ Ljubljana 17 3 3 U 31:59 9 „ Domače prvenstvo Domače prvorazredno nogometno prvenstvo je dalo naslednje rezultate: V ljubljanski skupini: V Ljubljani: Mars : Svoboda 6:4 (3:3), Disk : Reka 3:1 (1:0), Bratstvo : Hermes 2:2 (1:2). V Kranju: Kranj : Jadran 4:0 (2:0). V mariborski skupini: V Mariboru: Železničar ; Maribor 3:1 (1:1). V Murski Soboti: CSK : Mura 5:1 (2:0). V Cakovcu: Rapid : Gradjanski 3:0 (1:0). V celjski skupini: V Celju: Olimp : Atletiki 10:0 (4:0). Srbska liga V Belgradu: BSK : 2ak 11:0 (8:0), Bata : Bask 5:1 (3:0). V Zemunu: Slavija (Sar.) : Zemun 4:1 (0:1). V Skoplju: Jugoslavija : Gradjanski 1:0 (0:0). Tekme med Vojvodino in Jedinstvom ni bilo zaradi poplav v Novem Sadu. Vrstni red klubov na prvenstveni tabeli je takle: BSK 16 14 1 1 74:14 29 točk Jugoslavija 16 9 5 2 51:16 23 » Slavija (Sar.) 16 9 2 5 43:25 20 w Vojvodina 15 7 5 3 33:29 19 » Gradjanski (S.) 16 8 1 7 27:33 17 , Bata 16 6 4 6 31:35 16 „ Jedinstvo 15 6 2 7 27:34 14 „ 2ak 16 4 0 12 19:61 8 „ Bask 16 1 5 10 16:33 7 „ Zemun 16 1 3 12 16:57 5 „ Nemčija : Jugoslavija Prihodnjo nedeljo igra naia reprezentanca na Dunaju z nemško državno reprezentanco. Kapetan nemške nogometne zveze je sestavil moštvo, v katerem igrajo v glavnem samo dunajski igralci. Od 14 igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, so samo trije igralci iz Reicha. Zaenkrat so določeni naslednji: vratarja Raftl in Zohrer, branilci Janes in Schmaus, krilci Hanreiter, Hoffstadter, Skoumal in Mock, napadalci pa Lehner, Halme-mann, C on en, Reitermayer, Binder in Peaeer. Naš kapetan moštva še ni določil, pač pa bo naše igralce izbral iz naslednje sedemnajstorice: vratarja Glaser, Lovrič; branilci Stojilkovič, Dubac ;n Brozovič; krilci: Lechner, Dragičevič, Manola in Kokotovič ter napadalci Glišovič, Valjarevič, Petrovič, Vujadinovič, Nikolič, Tirnanič, Rogič in W6lfl. Tek čez drn in strn Na Stadionu je priredila SK Planina za svoje člane tek čez drn in strn. Tekmovalci so bili razdeljeni na dve skupini in jih je bilo 13. Rezultati: Junlorji na cirka 2400 ms Potočnik (Planina) 8:47.8 Mcgušar (Ilirija) 9:07. Bratuž (Planina) 9:16. Senijorji na dvojni progi: Knez (Planina) 19:29.4. Tavčar (Primorje) 19.29.8. Kocutar (Planina) 19:30. V Celju je sličen tek priredil SK Celje. Tekmovalo je 13 tekačev; seniorji so tekli na 5000 m; junijorji pa na 1500 m. V posameznih skupinah «o zmagali: Rozman Alojz 2:33.2. Kos Anton 5:25.4. V Zagrebu je v podzveznem prvenstvu zmagal Viktor Flas« v času 27:18.6. Kotnik in Srakar nista nastopila, ker 6e očividno pripravljala na nedeljsko državno prvenstvo v teku čez drn in stm, lri bo v nedeljo ▼ Ljubljani. Dva občna zbora Poleg številnih dogodkov na igrišču je bilo tudi nekaj več ali manj posrečenih občnih zborov nekaterih športnih podzvez oziroma »Savezov«. Gorenjska zimsko športna podzveza ie imela svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Vovk. Novi predsednik Gorenjske podzveze je Jože Činkovic. Glede ureditve športnih vprašanj pa obetajo Gorenjci posebno resolucijo. Bomo videli. V Zagrebu pa so se spet sestali »voditelji« atletov. Ker so bili menda na tem sestanku- sami taki odborniki, ki jim je edini cilj napredek jugoslovanske atletike, so se seveda spet skregali in je moral zastopnik oblasti občni zbor predčasno zaključiti. Za majhno izpremembo pa se niso skregali zaradi tega, ker je bilo toliko lepih in koristnih predlogov, kako izboljšati našo atletiko, ampak takoj že ob začetku, ker se niso mogli zediniti ali naj bi bil ta občni zbor šele ustanovni ali pa je to že redni občni zbor. Bog ve kakšen razlog za spor bodo ti učenjaki našli pri prihodnjem sestanku. Z malo dobre volje in pameti bi bil spor že zdavnaj urejen in rešen. Tako pa odborniki posameznih narodnih zvez potujejo iz Zagreba v Belgrad, nato v Ljubljano in spet v Zagreb ter zapravljajo za potnine denar, ki bi moral iti v korist atletom. Toda vse to je potrebno za napredek atletike. Vendar pa so nekateri tako čudni, da tega ne razumejo in tako pojmovanje športa ter take »voditelje« odklanjajo. V enem kasnejših člankov se bomo na to vprašanje še povrnili i r -fr* i Iv » W ' f < m - S?m f j r^/L Bbl JmMSk w JI ' >• - ■fi MNJPT' IS 11 ISSb? 8. s*ii^« ^ BI 11111 - "H BMBB * Takole se obleče eleganten gospod ob toplih poletnih večerih. »Tropski« smoking«, t katerega je oblečen gentleman na sliki, g0 kazali pred kratkim t Newyorku na modni raastavi. Suknjič je rumene, kanarčkove barvo v tako imenovanem rebrastem vzorcu. Revcrji so gladki, »raven pa spada burgundno rdeča s&moTeiniea.