r; a j reč ji slovenski dnefnik
J v Združenih državah	1
Velja za vse leto • . . 16.00 9 Za pol leta ..... Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto.
GLAS
IZsfsIovensBh delavcev v Ameriki.
Tb« largest StovenUn Daftf the United State«.
lamed every day except Sundays and legal Holiday«. 75,030 Readers«,
■j
I&LEFON: CORTLANDT 2876.	Entered a* Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. YM under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 288. — ŠTEV. 288.	NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 8, 1924. — PONDELJEK. 8. DECEMBRA 1924.	VOLUME^ XXXn. — LETNIK XXXLL
v	|	v .
KOMUNISTIČNA GIBANJA V FRANCIJI
Komunistična revolucija v Franciji je bila baje preprečena s pogoni na kotišča komunistične agitacije. — Vlada je prijela štiristo ljudi v Parizu in okolici in petdeset inozemcev so odvedli na francosko mejo ter izgnali. — Pogon na tovarno, v kateri so se učili kadeti za bodočo rdečo armado.
DOBRO POLJE ZA RAZISKOVALCE.
Pariz, Francija, 7. decembra. — Komunistična revolucija, katero se je pripravljalo v Franciji že več tednov, je bila prepref-ena vsled odločne policijske akcije. Vlada je objavila, da se je nameravalo vprizoriti rdečo vrtajo, kuje ne] k »redni <-ilj je l>il strmoglaviti francosko republiko ti r ustanoviti sovjetsko državo.
Policija na kunjih in poš, ojačena z rezervami, je navalila na glavne komunistične stane ter izvršila številne aretacije. Najbolj senzacijonnhii pogon bil vprizor-je na Bobigny tvomico, v nekem predmestju Pariza, kjer <» urili kadete /a bodočo rdečo armado.
Xadal.jni kadeti so se vežbali v Lille, Tourcoirig, Jaous in Marsciles. Policija pravi, da je zaplenila šte-v i In«* dokument«*. ki razkrivajo podrobne načrte glede Vstaje.
V	Bobi^nv je bila zaplenjena izdaja komunističnega lista "Družabna zora".
Domneva se, da naj bi bilo objavljenje te številke signal za izbruh vstaje.
Pod naslovom: "Vse pri pavi jeno za akcijo," — kar pomenja samoposebi signal, piše list:
"Signal bo.-te dobili ob določenem času na način, ikateroiga1 (poznattfi./ V^e je pripravljeno v tokrajilx.. ki vam bodo dali na razpolago- materijal, katerega potrebujete.
Policija pravi, da obstaja ta materijal iz municije in orožja. Tekom cele zadnje noči je iskala policija skrivne zaloge orožja. Xadaljni dokumenti razodevajo, da se je nameravalo vjxi'izoriti v Parizu vstajo koncem tekočega tedna.
Aretacije v Bobignv so bile izvršene na slikovit na "•in. Vršilo ^e je zborovanje v neki krajevni šoli, pod vodstvom komunističnega župana, in dvorana je bila na-1 lačeno polna ljadi, med katerimi je bilo obilo inozemcc-v, predvsem Italijanov in Švicarjev.
Policija je pripravila zadostne sile, da onemogoči vsak odpor. Ko so dospeli policisti v mesto, so zabarika dirali vse ccstc, da se na. ta način prepreči beg ali posva-ritev drugib komunističnih organizacij, o katerih je bilo znano, da imajo zborovanja v sosednih tvomiških okrajih
Policija je obkolila šolo ter aretirala slelirnega. Po zaslišanju je pridržala v ječi osem ljudi.
Tekom sličnih aretacij v celem ozemlju Pariza, je bilo pridržanih v celem 400 ljudi. Pogoni so bili posledica komunistične demonstracije, ko so prevedli v Pant con zemeljske ostanke Jean Jaures-a.
V	svoji želji, da čimpreje vprizore nameravano akcijo. so rizkirali komunisti razkritje svojih načrtov. V Vida je bila že več dni informirana o njih delavnosti in ko je
UMOCHWOOO t UMOIKWOOO M. v
Starmoslovci so že dalj ea^a domnevali, da mora biti sedež najstarejše civilizacije nekje v Mongoliji. Pred kratkim se je podal v okolico Kisa (ki jo vidite na sliki) ameriški profesor S. Langdon ter začel raziskovati. Njegovi delavci so pod debelo peščeno plastjo naleteli na ra/jie kipe in okraske, ki se stari najmanj pet* tisoč let. Langdonovo ekspedicijo financira neki angleški muzej.
SPOBNAZADEVA ZAVEZNIŠKIH DOLGOV
Nameravna pogajanja med Francijo in Združenimi dr. žavami glede odplačan.ja vojnega dolga so vznemirila London. — Listi objavljajo uredniške članke; v katerih zahtevajo enako postopanje za vse: brez posebnih privilegijev za Francijo. — Angleški list pravi, da je pomagala Francija rešiti Monroe doktrino.
Poroča John Balderston.
ODMEVI PROCESA PROTI MRS. BUZZI
Mrs. Buzzi je bila pri drugem procesu oproščena. — Obiskala je najprvo svojega ostarelega očeta. _Dobila je več ponudb, naj
nastopi v movies.
Banditi so umorili dva človeka ter obstrelili pet nadaljnih. — Na stotine ljudi jih zasleduje.
Mrs. Buzzi, ki je bila obsojena na smrt tekom prvega procesa, a pri drugem procesu oproščena, je preživela v soboto svoj prvi prosti dan po več kot enajst mesecih v ječi.
Brez denarja je, a dobrega razpoloženja. Najprej je obiskala Broadway. katerega ni videla enajst mesecev.
Spremljala jo je njena sestra. Mrs. William Turk, koje mož je pričal, da mu je Buzzi priznala umor Fredericka Schneiderja, bogatega kontraktorja iz Bronxa.
Obiskala je tudi svojega ostarelega očeta, Aleksandra Kreekzu-nasa.. kojega naslova ni hotela objaviti. Pri njem bo ostala toliko časa\ dokler ne odpotuje k svoji sestri, ki živi v New Or-leansu.
Mati Mrs. Buzzi je umrla med-
KRVAVO DEJANJE PREDRZNIH BANDITOV
South Bend, Ind., 7. dec. — Dva človeka sta bila ubita in .štiri so bili ranjeni, dva med njimi uso-depolno. v boju z banditoma, katerima se je izjalovil zgodaj včeraj zvečer napad na salon, v katerem prodajajo b;ije le mehke pijače. Priborila sta si pot na prosto v bitki s policijo, pomožnimi šerifi in oboroženimi prebivalci mesta.
Eden tih oibeh banditov je bil aretiran, ko ga je neki knntruk-eijsi delavce, ki je bil tudi obstre-}jen, pobil na tla v, velikim kladivom. O drugem baaulifcu pa s*» domneva, da je obkoljen na polju zapadno ob South Bend oil pose. obstoječe iz varnostnih organov ter oboroženih meščanov.
Streljanje se je pričelo, ko sta oba bandita, ki sta nekaj časa postopala po salonu, pozvala navzoče, naj dvignejo roke. Pričela sta streljati, ko se ni hotel neki Riee
POSLOVILNI GOVOR SAMUELA GOMPERSA
Rekel je, da imajo priseljenci napačne pojme o Ameriki in njenih razmerah. — Panamski domačini naj imajo iste pravice kot Amerikanci.
London, Aneli.ia, 7. decembra. — Francosko ameriška po<iaia!'ia sjled«? fundi ran ja francoskega dol*ra vzbujajo tukaj še nadalje veliko vznemirjenje, in angleško časopisje ie bilo prisiljeno objavljati mirilne članke. Priznava se, da je bil Sir E.-rio Howard v stiku z oblastmi v Washingtouu in da je prosil za informacije »lede razvojev, ki bi eventualno zanimali angleški kabinet.
Vse kaže, da se je francosko-ameriških uvodnih pogajanj pretiravalo, ker so bila preveč, spi osnega značaja in Jeer ni bilo nikakih konkretnih predlogov za fundi ra-nje, niti s te. niti z one strni.
Z veliko odločnostjo tudi po vda rja jo, do je stopilo z uveljavi jen jem ])awcso^'p;»a načrta vprašanje medzavez-niških dolgov v novo fazo.
Vsi tukajšni listi so priobčili članek newyorskeira •tWorl(la,\ ki zahteva enakost ])ostopanja z Anglijo.
Daily Express pravi: —
*'0e dovoli Ainrli.ja uravnavo med Francijo in Ameriko, ne da bi stavila svojil lastnih zahtev, tikajočih se francoskega dolga v Angliji, bo odplačan je tega dol^ra zavlečeno za negotov čas in nato bo rečeno, da je od<el ves francoski delež pri neitwki vojni J odškodnini v Združen^ države in da ni preostalo ničesar, s čemur bi se plačalo Anglijo.
"Mr. Churchill je varuh interesov angleških davkoplačevalcev in njegova stvar je izvesti pritisk na francoske finančnike. To mora storiti takoj in odločno."
Mom in ir Post je priobčil članek pod zaglavjein: — " Par besed Mr. Mellonu." A' tem članku se "glasi. da diši
cov in stremljenji delavcev v Ev fopi.
ni hiši v Sing Singu.
Mrs. Buzzi je stara dva in trideset let. a kljub vsem preizkuš-dobila poročila o načrtih, se je odločila za takojšno akcijo. Ljam je danes bolj mična kot je Ministrski predsednik Herriot je objavil a poslanski ,bila takrat, ko se je pričel prvi zbornici proti-koniunistično kampanjo z naslednjimi be- proces proti njej. Njeni lasje, ki se d a mi:	lso bili takrat pobarvana, so do-
44 Vlada bo zavarovala republiko pred komunističnimi'^ih naspj svojo naravno barvo.
agitatorji, ki pozabljajo postave gostoljubnosti, ko sku- izguba tridesetih funtov je koristila njeni zunanjosti.
tem, ko se je nahajala ona v smrt- pokoriti poveljem. Ustreljen je
Jbil skozi glavo ter obležal na me-
šajo zanetiti vstajo."
lie Flanclie, komunistični župan bretonskega mesta Douarnez. je bil suspendiran, ker je podpiral komunistično stavko. V Mulliouse, v Alzaeiji, kjer se vrši komunistična stavka premogarjev, so bila prepovedana vsa zborovanja.
Petdeset inozemcev, o katerih se domneva, da so komunistični agitatorji, so odvedli na mejo ter izgnali.
Ministrski predsednik Herriot je imel dvajset minut 1 rajajoč pogovor z Leonidom Krasinom, novim sovjetskim poslanikom v Franciji, ki mu je predložil poverilne
listine.
strahovlada na estonskem, i-
' Berlin, Nemčija, 7. decembra. Iz Revala |>oročajo, da se je na Estonskem osnovala prostovoljna meščanska milica, koje naloga je. iztrebiti vse komuniste.
Do6edaj je bilo usmreenih že 40 komunisrt-ov, dočim jih čaka 140 svoje usode v jedi.
I>va glavna pomočnika 14 rdečega generala" Anwelta sta bila vjeta in ustreljena.
V nekem spopadu med komunisti in miličairji je bilo usmrčenih troje komunistov.
zj it raj svojim stražnikom ter ske čil iz drugega nadstropja skozi okno. Na tlaku je mrtev obležal, pa izjavlja:
Dva čuvaja se bosta morala pred — 44 Jaz sem najbolj srečna žen-
Težke
preizkušnje so jo fjmilile ter jo oropale bahaških manor, katere je kazala -te.kom prvega procesa.
Vsi ljudje, s katerimi je prišla v stik tekom svojega bivanja v Sing Shigu in v okrajni jetnišni-ei v Bronxu so brez izjeme prepričani, da je Mrs. Buzzi nedolžna. Father CVishin, jetniški kaplan, ji je pisal pismo, v katerem jo jc bodril.
Načrti Mrs. Buzzi glede bodoč-1streljen težko, da je pozneje umrl. nosti niso še ugotovljeni. Dobila je dve ponudbi, — da nastopi na odru ali v kinoslikah. Za enkrav
mestu mrtev. Nato sta roparja skočila v avtomobil ter ukazala šoferju, naj- ju pelje proti zapa-du tako daleč kot more. Šofer Je je skušal zadržati bandita ter je bil ustreljen skozi rasno.
Sled banditov so dobili, ko je prišlo na policijski glavni stan telefonsko sporočilo, da je bil farmer Camp, ki živi osem milj zapadno od South Bend, ustreljen, ko sta skušala bandita ukrasti njegov avtomobil.
V avtomobilu sta bandita pobegnila. a sta zadela na poti na oviro, kajti radi popravljanja je bial cesta zaprta. Skušala sta prisiliti delaA'ce, naj odpro cesto, m takrat je cestni delavec Oaaif fina>. pobil enega na tla. a bil sam cfb-
Merico City, Mehika, 6. dec. — V petek se je vršila zadnja seja pan-anieriške delavske federacije. Nastopilo je več govornikov, ki so imeli svoje poslovilne govore.
Govoril je tudi predsednik Ameriške Delavske Federacije Samuel
Gonvpers ter govoril o razlikah	,	M „	„ , ..
med stromijenji ameriških delav- amei']sko stalile odloeno po prusastvu. Nadalje pravi
"Glavni vzrok, da s«1 stavi te dolgove v posebno kate-PoiKlarjal je. da nimajo evrop-: gori jo, je ta, da bi nikdar ne obstajali v nobeno praktično ski delavci, oairoma oni, fci se pri-1 >vrho. če bi zavezniki izgubili vojno. La zmaga jim je selijo iz Evrope, nobene pravice dala krila, da so mogli poleteti preko Atlantika, diktirati, na kakšen način je tre- "Oe bi Nemčija zmagala v vojni, bi ameriški kongres ba razrešiti ameriške delavske razmišljal o tem, kako naj plača Viljemu Hohenzollerske-
lim mastno odškodnino, mesto da ugotavlja pogoje, pod katerimi naj Francija in Anglija odplačata svoj dolg v Z druže n i i i država 11.
"Neglede na to, kar je storila na^a dežela, prosimo ameriški narod, naj se spoumi, da je izgubila Francija poldrugi milijon svojih sinov, da so bile opiistošene njene najbogatejše province in da je trpela cela štiri leta agonije vojne. Ali je zdrava morala ali vsaj dober biznes molzti Francijo za ta denar, ker je vendar Francija pomagala rešiti Ameriko in s tem tudi Monroe doktrino?"
Pariz, Francija, 7. decembra. — Med francoskim poslanikom v Združenih državah, Jusserandom ter zaklad-rrškim tajnikom Mellononi so se vršili uvodni pogovori
razmere.
Stavljenih je bilo tudi več resolucij, med njimi tudi resolucija -panamskih delavcev, ki zahtevajo, naj imajo v Panami domačinu isto pravico kot Amerikanci.
Več resolucij so stavili tudi delegati iz CJuatemale.
PRELOŽITEV EKSEKUCIJE.
Vsled intervencije governerja Smith a je bila v Sing Singu pre ložena eksekucija petih, ki bi seUiC(je francoskega dolga, a ti pogovori so bili-neoficijel-morala vršiti prihodnji četrtek nega znaf.aja. 'Tako ie objavil včeraj zvečer francoski ponoči in sicer radi tega, ker	mmiii ura(l.
vrši isti večer gledališka pred-! stava za kaznjence.
OficijcLno obvestilo sicer ni še dospelo v jetnišnico, vendar pa je gotovo, da se bodo vršile ekseku-ije šele po božičnih praznikih.
POMANJKANJE ZDRAVNIKOV
samomor Španskega sindikalista.
Pamplona, Španija, 7. dec. — Sindikalist Santos Martin, ki je bil obsojen na smrt, je ušel danes
posebnim vojaškim sodiščem zagovarjati zastran nepazljivosti.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
se izborno prodaja. V kratkem času smo ga prodali že par tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sicer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratik, naj se požurijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., H. 7.0.
ska na svetu
CHICAŠKI
policist čen.
USMR-
ChicagO, P1M 7. decembra. — Danes je bil usmrcen v spopadu z gangster j i poilicist Albert Bui geson. Napadalci so pravočasno pobegnili.
PARNTK "VEENDAN" SE JE ZAKASNIL.
>
Vsled silnega viharja, ki divja na Atlanticu. se je parnik Ho'and America T.ine ^Veendan ', jako zakasnil. Kapitan je rekel, da še i ni imei^tako viharne vožnje.
chamberlain in mussolini sta veika prijatelja.
Rim, Italija, 7. decembra. — Angleški zunanji minister Chamberlain se je danes posvetoval vec kot dvajset minut z italijanskim miniisstrskim predsednikom Musso-linijem.
Možaka sta se baje v vseh pev drobnostih sporazumela ter sk'e nila trdno prijateljstvo.
operna pevka bo operirana.
Prihodnji teden bo odpotovala iz Philadelphije v Nemčijo oper na primadona Johaama Gadsk ter se bo dala operirati Vslečl slabega zoba se jii je začeJa gno jiti kost v nosu.
Albany, N. Y., 7. deeembra. — Državni department za zdravstvo je objavil, da je v državi New York devetindvajset okrajev, ki so brez zdravnikov. Temu se bo odpomoglo takoj začetkom, leta, kljub temu, da se zdravniki izgovarjajo, da nočejo služiti v onin krajih, češ, da premalo zaslaižijo.
Nikakih definiti,vnib korakov se ni storilo in vsled tega je brez temelja ogorčenje, ki se je pojavilo v Angliji vspričo govoric, da se skuša Francija dogovoriti z Ameriko še predno se je razpravljalo o francoskem dolgn v Angliji.	_
GENERAL PERALTA SE PRIPRAVLJA NA NOVO VSTAJO.
-J ^
Managua, Nicaragua, 7. dec. — V bližino meje je dospel general Julio ,Peralta s petsto vojaki. Baje bo vdrl v Honduras, kjer se bo skušal pridružiti vsrtaškemu generalu Fereri.
50 egipčanskih študentov izpuščenih na prosto.
Cairo, Egipt, 7. decembra. — Petdeset študentov, katere so zaprli, ker so demonstrirali i proti angleškemu nasilju, je bilo včeraj izpuščenih na prosto.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $15.70 2000 Din. —$31.20 5000 Din. — $77.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot cn tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Poštni čekovni urad**.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir ..........$ 9.90	500 lir..........$28.75
300 lir .......... $14.55 1000 Ur..........$46.50
Pri naročilih, Id znašajo man' kot ZM lir računamo posebej po 15 center za poštnino In drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
te »oOUJatT«, ki presegajo PETTIBOC DUTAHJWV aH pa DV ATI«UV
LIB dovoljujemo po mogočnosti fle poseben dopust, ▼rednsst Dinarjem In Uram seda) al stalna, an)s m večkrat to aipr* čakerane; Is tega razloga nam al aMgeče p »dati natančne cene vaapre) računamo po eenl tistega dne. k« nam pride psslsnl denar v roks. POŠILJATVE PO BEZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ? NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKU $1—
Jlede izplačil ▼ amer. dolarjih glejta poseben oglu ▼ lom Item.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal New York Bank Draft.
Order ali po
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. 7.
Telephone? Cortlandt 46RT
GLAS NARODA, 8. DEC. 1924.
#iiamk lAuan, pi »um
M and Publish*« fey
Publishing CoMfcaaj
<A Corporation)
L*Ht« IKNWIRi
Pl»co of Bus!Rom •* the Corporation and Aidroaooa of Abovo Offlaarai
n Cortland« troot. »orouph of Manhattan. Now Vorti City. N. V-
»•LAS NARODA9 (Ve loo of tho Paoolo)
■vary Pay gxeopt Sunday and HoiIdayo.
NAJMANJŠI RADIO-SET.
U an M volja I lot aa Amorlko ,Za	Now Yorfc aa ooU Mo ff-n- VTM
fa Kaaado ..........— •	pol lota —........
Xa p« lota	i .......U.K b	inozemstva za oolo Ma
Ca Mi Ma	--------llM'zi	pol lota —.....
r«
_____hjo
Subscription Yearly f.W
Advert lee m ent on Agroemont
'•fee Naroda" lahaja vaakl den lrv»emll nwdrtj I« pnaanlfcov._
9opi»i Ores podploa la ooobnoati ao no prlobčujejo. Denar naj ae PlasovoO po-HJan »e Money Order Prt rpremernbl kraje naroCnlltov. prosimo, da. ao aam tudi prejtajl MvaMieo nama nI. d* hitreje nejdeaao naslovnem._
M • L A d NARODA" Mroot, »orou«h of Manhattan. Now Talaphono: Cortlandt *87t
SLABO PRIPOROČILO
J«.kn L. Lewis, predsednik United Mine Workers of Aii!( .']V;i, filil.iuLIj i lepše rase ter je pri neki priliki izpre-^(ivnnl sl<*<k*<*e besede: —
* * S»M i;i j po volitvah, je naloga vsakogar vzbudili v sebi trdno z;\npanje ter odloeno korakati naprej.. .
Li-\v!> hoče s takimi in podobnimi frazami izboljšati d via vsili položaj, kar se mn pa brezdvoma ne bo posrečilo.
Lewis to saii' najboljše vt*. in ve rudi. k<> govori o dubrih vaših, da delaveem presneto slaba pre<k*.
V velikanskih okra jih mehkega premoga po Pennsyl-v niiji. <)hio. Uliiioisu in Indiani je bila zadnja leta na stoti -sov« organizirani!! delavcev le delno zaposlenih.
Veliko vev ]»ovitniv so imeli kot pa delavniii dni. Nekateri ]>reniogovniki so počivali po eele terlnv. da, ]>o wlv meseve.
a v presno so pa neorganizirai dela vri. ki delajo za manjšo plačo, skoraj povsod na bolijšem kot njihovi orga-liizirani sot rpnii.
Lewis hoče izboljšati te razmere z naslednjim nasve-
toiii: —
"Ameriški narod naj takoj odpre svojo denarnico ter si naj nakupi stvari, katerih potrebuje, oziroma jih bo potreboval v bližnji bodočnosti. S tem ne pravim, da je treba denar proč metati, toda vsak naj si nakupi vse potrebno."'
Ta nasvet je lep, in najlepši je njega drugi del.
Kajti velika nevarnost obstoji, da bi organizirani premoga rii. ki so že po več tednov ali mesecev brez dela, denar proč metali.
šitrajkarji v pilisburškem okraju, ki nimajo proti sebi samo delodajalcev, pač pa t udi svoje lastne linijske uradnike, ki ne dobe iz štrajkarskega fonda niti centa podporo, naj takoj nakupijo vse potrebno za Božič, kajti ■sedaj je vsaka stvar za par centov cenejša.
Pri tem naj seveda pazijo, da ne bodo brezmiselno tro-rili denarja.
Taka so i ore j Lewisova priporočila.
Možak ni v svoji poslanici črlmil niti besede o kakem na^protstvu med delom in kapitalom, dal ni niti ene^a nasveta kako naj si organiziran delavec izboljša svoj položaj. označil ni niti ene smernice toliko potrebne delavske strategije.
Peter Zgaga
UMDCKWOOO> UN OCR WOOD. N. V..
Slika nam predstavlja gledališko igralko Gladys Frazin. ki je razkazovala na čikaški razstavi najmanjši radio-set.
D
opis.
Claridge, Pa.
Zopet sem se namenil napisati par vrstic za naš ljubljeni delavski li>t Glas Naroda, tako da bom že v>aj z drugimi tukajšnjimi dopisniki v vrsti da bomo špa-go držali, ker drugače bo tudi za nas kdo mislil, <la je claridcane liudol>ec pocitral.
Posebnosti ravno nimam poročati. ker j v vse zadovolijivo. Tudi mi delamo kakor se nam jm>--Ijulvi. vendar ta stvar je bolj v rokah in slavah naših dobrih go-spoilarjev, ki že gledajo, da se ne bomo zdebelili. ali da bi se celo kdo od dela pretrgaj. Ti že dobro skrbe zato, kar je seveda "hvale vredno.
Vdilua furija je za nami. Cla-ridčani smo >.e dobro odrezali; ko bi se bili tako drugod, bi ne bilo javkanja za, potvorjene in ukradene glasove. Mi claridčani posebno še kar se nas Slovencev tiče. smo v tem oizirn 100-odstotni, Smo bili razredno zavedni in tudi ostanemo. Oddali smo naše glasove za našo delavsko ali soeijali-stično Htrainko. kakor so to tudi storili drugi, .s katerimi smo pri-jšli v stik.
Tako je Claridge "rdečkarska" trdniava ali "red pot", kot pravijo Angleži-. kar je pa malo preveč. ker z slednjimi nimamo nobenega opravka. Podpiramo in volimo naše ljudi in to je vse. ltSpio«ii izid volitev nas pa je iz-
neiradil: sicer nismo pričakovali, kot se je prerokovalo, pač pa več. kot se je doseglo, kar pa nam ne -me jemati poguma. Ker le s časom se pride do cilja in ta pot je dolga, bližnjice pa tudi ni nobene. Le vztrajajmo pri našem delu. Prišel bo čas. ko bo drugače, ne morda še danes ali jutri, ampak pride gotovo.
Kar pa je posebnega po naselbini. moram povedati, da je vse v redu. Ljudje so se že pripravili za zimo. katera je že tukaj, tako da ji lahko brezskrbno gledajo v obraz, kadar so na gorkem za pečjo.
Xa društvenem polju napredujemo. Poleg drugih listov, ki jih imamo, dobimo še dva nova, t. j. glasilo .T, S. K". -T. m Enakopravnost. S črtanjem bomo dobro pre. skrbljeni in če bomo hoteli vsw preeitat i, ne bomo imeli časa misliti na kaj drugega.
Poživljam pa vse druge rojake, da se tudi oni oglase s kakim malim dopisom. Dobro je vse, malo ali več, ker šteje vse.
Lep pozdrav čitaiteljem G. N., ka kor tudi našemu znancu gosp. Petru Zgagi, ki zmeraj kako dobro pove in tudi iztakne vse.
Poročevalec.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKT DNEVNIK Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
i. jegr,\ ih fa-■ ne bo ko bo »li ja 5 ■ krcn->v=i'
- s ;C J •
Devinu
na i ;a»\ 'i n • • K r. 1: m j . eis k oranj" gradi i <lp\in-ncga po jI al: lili zi-.ai uniti j <.n n d / .'i s . 1 -v!'"
t.uiie, piosce in rpome. ni* .
■ ^ i lieo1' . r.ava. :'•.'« „ ;«• dala nov i
« »,\-4 •:«' -.
1 » kili p -i o.'-i ' : >t:i!'<- dobe
T! t nniii.-rv ■ ki
Jugoslavia irredenta.
Z Goriškega.	j Nemcem v obraz. Koll-iu le- pa
Pričakuje se mila zima, je je-' pripieJ:: Musolini Jugbslcvenom sen zelo lepa. kar kaže v evet-J v Jmljski krajini* Ali deset idi ju jablan, ^liv in lip v premmo- več ali manj? Mussolini se je v gih krajih. — Goriški občinski svojih napov. dih že večkrat zmo--vet je s kraljevim dekretom po_'' i iii pr^ gobovo se moti tr.e gie_ "Ma'š<"?p. da vodi in upravlja sa-j de potu:"enja Xemce\ ;n Jugosl;>_ mostojnh ljudske šole. ki spadajo veno v: Mussolini in njegovo področje. Kako bo r.je-|šistov :: • /d : . naj \ v ijovo področje. Kako bo njegovo iiaš ro i v « ^v.ru 1. postopanje z mestnimi Slovenci-j ko vel ir. se i:d.*j" — V Ajdovščini se je nastanil 7»ov ž Ivi pozdravni k <lr. Josip Steiu-j B-»mske berger. doma iz G'Oč pri Vipavi. — Št. Petru pri Gorici ^o z;i_ gledali te dni zjutraj rdeč lepak ki je povedal, da se praznuje se ti- j ma obletnica ruske revolucije. Pri-deljan je bil vzlik: "Živio Lj"-run!'' Radi tega je bila alarmirana podpre 1'ekt ura v Gorici in o_!
"o/niki. Vršile so se številne hiš- P>'ičay» kultu boga ne preiskave. Oblast vm dobila nič 1,'?M ]>n'iskovanje-n zdru/.u.;. jo spodiakljiveya. samo jiri nekem Italijani • i 1: )>oli:Vuo stran in z l intu s^ našli v žepu dva sloven- i:oi-l<ii;:; .•.»linar.d lu-Vjo do. ska liita. — Na Grahovem Ln v ka-.ovati kako so devimska tla n Hudi južni je imel pred kratkim ^'Uga daleč naokoli staroi'alijan-
v	' . 1
dr. P.itežnik dva sestanka. 7ia ka-iera so prišli kmečki gospoda-iji
iz Baške doline. To je vzbudilo Solidarnost med Italijani v Gorici, rum pri orožnikih in finančnih! Xa zborovanju fašistov se je stražnikih, na kar ;so se vi-šile l-onstatiralo da je politična situ-hišno preiskave in poizvedovanja a('i):' v	eni mestu zelo i>o_
kaj strašnega se je godilo na onih voljna, ker si ne nasprotujejo fa-sestankili. — Po kmetih hodijo a-išisti» kombatenti. arditi in drugi gen ti in nadlegujejo ljudi, da naj marveč delujejo skupno. S .-hoda prodajo svoje šume i«n meje — Ko poslali M'WHniju brzojavko ve je peljala koncem preteklega im.-nom fašist«-vr koinbalentov. in_ meseca vojvodina D?Aosta mimo validov, .lobruvoljecv, arditov in •Slapa ob Idriji, so jo pozdravljali iuternirancev. (ioileo stavijo za ot-oei z"živio„klici" Italijanska T/-Jed diu-ini italijm-kim učiteljica radi tega otroke nepre-stano kara, da so napravili veliki škandal, ker so klicali "z'ivio
Ti
jeiava. S
ril
V Ameriki imamo dosti čudnih ! in zagonetnih stvari, najbolj čud-1 na med njimi in najbolj neprera-ču«nijiva je pa ameriška justiea.!
Nobena stvar ne more bolj raz- j očarati javnosti kot jo razočara-, jo razni sodnijski sklepi in odloki.
Pred doibrim. letom so 'zaprli Mr ~ Buzzi. ker so jo dolžili, da je umorila svojega prijatelja Schneider ja.
Dokazov za njeno krivdo je bilo toliko, da so jo porotniki spoznali krivim in da, jo je sodnik gladko obsodil na smrt.
Romala je v Sing Sing ter čakala. kdaj jo bodo posadili na električni stol.
Ker je imela denar, se je pa prislužila zadnjega sredstva, ki se ga more poslužiti na smrt obsojeni človek, kateri ima denar. t
Zahtevala je. naj se vrši proti j nji še ena obravnava.
Obtožencu da država le enkrat zagovornika 'brezplačno.
Kdor >e pritoži in hoče imeti nov proces. mora zagovornika j drago plačati.
Obsojence, ki nima denarja, ne j ^'iie upati, da bo prišel š<* enkrat pred poroto.
Pred par meseci je vršila druga obravnava proti nekemu možu. po imenu Creasy, ki je ba^e usmrtil nekega mladega dekleta.
Pri drugi obravnavi >o ga porotniki proglasili nedolžnim.
Njegovi sorodniki so inn\i namreč dovolj denarja, da so izpo-slovali nov proces in plačali zago. v< umike.
V Siiig Singu je bilo usmrčenili •na stotine morilcev, ki ni>o imeli toliko denarja, da bi plačali advokate pri drugi obravnavi.
Nihče ne more reči. da so bili ponedolžnem poslani na električni stol.
Reče se pa lahko, da bi Mrs. Buzzi in Mr. Creasy umrla na električnem stoiu. če bi ne imela toliko denarja, da bi lahko plačala drugi proces.
Sugoslonanaka
, Ustanovljena 1. 1898
KatnL dl^&nota
Inkorporirar.a 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkt: Predsednik: RUDOLF PERDAN, a3S E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. 82na 8treet. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Mln».
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN UOVERN, 411 — lJth At«. Imi Duluth. Minn.
Vrhovni xdravnlk:
Dr. JOB. V. GRAHEK, 80S American 8tate Bank BIO«. 101 Grant Btr««t a> Btxth Ave, Plttaburgti, Pa.
Nadzorni odbor:
A NTON" ZBASXIK. -1005 Kutl. r St., Pitt	Pa.
MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, cnicaxo. iU. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. DMivar, Colo.
Porotni odbors
LEONARD SLABODNTK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bid*.. Puyallnp, Wul.
FRANK BORICH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednottno uradno glasilo: "Glas Naroda"
Vse atvart tlkajofe se uradnih *adev kakor tudi denarne poilljatva
naj ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se poSIla na predsednika porotnega odbora. Prošnje 2a sprejem novlb članov ln bolnlika ■pričevala naj se poSUJa na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postntl član te organizacije, naj se zglael tajnika bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite n<i gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z $ člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Dva Nemca
namestit) "eviva"' — Y Roa'cii sr je surov orožnik zagnal v domačega župana, ker <e mu ta ni ho~ t<d približati, ko mu je s prstom migal, da naj pride k njemu. Naravno je. da bi moral orožnik, kakor se spodobi, priti do župana, al-o ima ž njim kaj opraviti, ne pa da bo župan bovšlceira tr«a letal za tujim orožniškim ul služb en-eem! Priskočil je še drug orožnik in vlekla sta gospoda župana skozi trg na orožniško postajo. — Po Brd.ih so debelo gledali, ko so se delili plačilni nailogi za zemljiški davek od leta 1914. do 1923. To je krivica vseh krivic! Po svetu so hodili i de vež i, doma so granate uničevale kmetje, sedaj pa naj plačajo zemljiški davek za vsa vojna leta. Nekaj nezaslišanega! — Prihodnje leto prirede goriški lovci v Gorici lovsko razstavo, na kateri bo izloženo živalstvo ceh* dežele. Z razstave bo združen tudi izložba obrtndh izdelkov, ki so v zvezi z lovskim šporotm.
Toennlesov kamnolom v Nabrežini
je kupil na javni dražbi nabrež-inški župan Tomaž Ro^chatti.
Samomor.
42 letni izseljeniški agent Alojzij Ostrouška v Trstu je napeljal kot je bil sam doma, gumijevo cev s plinom pri ognjišču v sobo in se vlegel v posteljo. Ko »je prišla njegova žena domov, ga je našla mrtvega. Kaj ga je gnalo v smrt se ne ve in žena ni o kak^m nje-goven navnenu samomora ničesar slutita.
Še deset let narodnega življenja
je prisodil Mussolini Nemcem v Poadižju. Po preteku desetih let bodo no njegovem mnenju že vsi poitalijaneeni. Tako je povedal
Domačih v ohunov in ovaduhov
>r dobi h* pivpoiroston«;: i><> ti*j ah oni vas-i. N.-varno je sprcgovuriti o politiki kake besedo v gostilni. Tudi ako človek ne izreče nič hudega in nič kaznivega, se dvbio-vndidi ki natvezi orožnikom laži in ti takaj zagrabi i o Slovi-m-a, pa ga ženejo vklenjenega v zapor. Tako poročajo iz Kojskega kako je /neki fant nekaj govonil v go-stiLni pri Makucu v splošnem razgovoru o politiki — drugi dan pu T . v * j e bil že aretiran.
Tudi v kmete.
glavnih mestih najdeš
Smaragd in kristal le se svetita, če sta. brušena.
★
Lev pošlje svoje mlade v dolino. Pusti otroka potovati, katerega ljubiš.
AMERIŠKA KINEMATOGRAF SKA IGRALKA.
mm":
.Slika nam predoča ameriško kinematografsko igralko Gertrude Olmstead. Baje nima nohene druga igralka tako lepih oči lčot jih ima ona.
Pred kratkim se je bil prokla-m i red v Franciji "carjem viseli Rusov" bivši ruski veliki knez Ciril.
Zu svojega glavarja ga smatra-me-ljo vsi t.isti Rusi. ki so pod ear«**-■Vo vlado dobro pupcali in papcali na raeu« ruskega naroda.
Te «lni je pa dospela v Ameriko Čirilo-va žena. bivša ruska velika kneginja Viktorija Feodo-rovna.
Ko je stopila s pamika, jo je :>-j policijska straža spremila v ne\\-vorški hotel Waldorf Astoria. Časopisje poroča o nji; Viktorija Pedorovna je nečakinja angleškega kralja -Turj a in stra romunske kraljice Marije. Njena mati je bila edina hči ruskega carja Aleksandra III., njen oče je bil pa veliki vojvoda Alfred von Sachsen-Koburg-Gotha. .Najprej je bila poroečna z veli-■kim vojovodoni hessenskškim, pozneje se pa ločila od njega ter vzela za moža ruskega velikega kneza Cirila Vladimiroviča.
Potemtakem je velika ruska kneginja tudi teta jugoslovanskega kralja.
Kot poročajo, je kralj Aleksander fant od fare, ter Jugoslovan kot se spodobi.
Toda če bi bil jaz na njegovem mestu — Bog bodi zavaljen, da ne bom nikoli — poprlfc^i povem, da bi me bilo nekoliko sram take žlahte.
Časopisje poroča neprestano o čudnih razm'erah, katere je rodila prohibioija.
Obenem tudi prihaja iz "Wash-ingtona poročilo, da nameravajo zgraditi tam velikansko poslopje..
(Zaenkrat se še niso odločili, Če
bo ječa ali blaznica.
★
Iz Ohieaga poročajo, da je tam umrl enoindvajset let star mladenič ter zapustil šest milijonov dolarjev premoženja.
Škoda fanta! Presneto je moral biti odprte glave in dober delavec, da si je v enoi nd v a jset i h letih spravil skupaj tako premoženje.
na beograjski verzi.
um-
Pričetkom poletnega semestra pričneta na beograjski univerzi >voja predavanja dva nemška profesorja : dr. Franc (»roer o metodah zdravljenja otrok in dr. Anton Halste o farmakelogiji. Slednji bo uredil v Beogradu farmakološki institut. Oba ^ta kor.-! traktualriii profesorja in morata predavati v srbskem je/.iku.
Požar v Sokolskem domu v Spliti:.
V sokolskem domu v Splitu je pred kratkim na <1 osle j nepojasnjen način izbruhnil požar ki je napravil v poslopju mnogo škode. 1'ničeni so prostori Filharmonije in velika dvorana. Le z velikim naporom se je gasilcem končno posrečilo ogenj omejiti in pogasiti ter tako vsaj deloma rešiti, kar so stari rodoljubi zgradili tekom decenij.
Aretirani trgovci s saharinom.
Zagrebška policija je aretirala
dva trgovca s saharinom. Pri njih
so našli ;"> kg saharina, nan vi! pn ; „
sta imela še za .">0 kg. Saharin staj'	,
...	,	manjkalo, da
pripeljala z Dunaja. Obadva sta)
pod ključem.
ju. Po mnenju <»seb. k >o jo videle. mora biti Pnikmurka. Otroic se naliaju s»»daj v oskr!«: družin«' ■«vbč i nekega predstojnika v Ver-Že j 11.
Na tovariše je streljal.
1^-letni Ivan Fnueič i/. Skocja-na -t* je j« /j\ na svoje tovariše \ va-i. Te <111 i je pa neko veeer j>r«'-žal n«- skupino štirih fantov m oddal na nj<' iz same »k resa štiri strele. Ker so drugi trije fanr je brzo umaknili, j«- pogodil samo Aloj/ija IHrea i/. Zloganja in ga ležko telesllo ])oški>dovaI. Flllleie je pobegnil in ga daj zasledti-] jejo orožniki.
Burja na gornjem Jadranu.
Že nekoliko dni vlada na gornjem Jadranu huda burja n nevihta. Stari pomorci trde. da *»e pn prvem nastopu ostr«* zime in burje že da slutiti huda in ostra zima. Prva burja na Primorju. ki I navadno naglo za]vha. zaht«*va I skoraj vsako leto kako žrtev, ki !jo nepripravljeno zaloti na n r-j ju. Letos, kolikor znano, ir bilo žrtev na morju. Pač pa ■ malo nista t•• dni našln --mrt v morskih valovih »Iva mornarja v Sušaku. ki sta vkljub bur-
il s eolnom odplula ]>r<H-ej drtlee
Najden otrok.	T	,
v morje, lznemogla mornarja pa
Pred kratkim je bilo na vrtu j,. pravočasno rešil pa rob:- -i Terezije Vimari v Vrže ju v kupu I «'Krk*\ ju prepeljal v pri-tani-slame, najdeno okoli mesec dni'^x,. t.-r tko preprečili težko in«.r-staro živo dete moškega spola, za- j narsko tragedijo, vito v zanemarjene cunje in pr»- j krito z rdečo volneno kapico. l\a
kor se je dognalo, je dete odložila neka oikoli 20-letna ženska, ki so jo videli istega dne. ko j«' šla r. otrokom iz Križevc proti Verže-
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GTiAS NARODA'. NAJVEČJI *LOVENSKl DNEVNIK V imttTTŽENTR nR*AVAW
Božično darilo trajne vrednosti.
Božič je ugodna prilika privaditi otroke k varčevanju. Stariši nai dajo otrokom kot BOŽIČNO DARILO vložno knjižico, da se taisti navadijo že v rani mladosti pomnoževati svoje prihranke.
Naročite nam, da Vam pošljemo vložno knjižico za vsakega Vaših otrok z začetno vlogo $5.
Vloge na 4'Special Interest Account'' se obrestujejo po —
4 °/o -
na leto.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
GLAS NARODA, 8. DEC. 1924.
Pretvarjanje elektrike v petrolej.
Gonilna ;>ila i<rra v modernem življenju vedno večjo vlogo. Nje ra7.voj je tolikšen, da se že računa s .skorajšnjim izčrpanjem virov, m. katerih >mo ara vajeni dobfvali za produkcijo potrebne kalorije. Premogovniki ne bodo trajali večno in petroflejski vrelci, vsaj <>ni. ki
droelektričnih central izdeluje sinteiieni vodik, kar ni niti tako težavno, in da se s pomočjo tega vodika obdeluje premog pod pri-T>k"m liOO atmosfer. Tako nastane gorljiva, tekočina, podobna ameriškemu petroleju.
Tu je nova, zelo važna franco-
•ronilno •>:]<►. luč 'm kurjavo.
Vsi ti načri ?-o prav lepi. toda na žaloc -o zaenkrat večinoma mo načrti.
... J/. I1UK J^ni	* "J .......j	"	'---- ------- -------
jih MMlaj izrabljamo, bodo čez go- *-ka iznajdba. Računajo, da bi stal tovo število let prenehali.	J >intetični petrol eg. ki bi ga dobili
Zato «... v>a pozor nos obrača nr. ^ na ta novi način, manj kot 500 «'Tektriko. katero na mlahko za-j frankov tona. morda celo samo st'.nj ill V V.-liki meri dobavljajo 2">0 frankov, ( ena konjske sile, ki v(t<lopadi. Velikanski projekti sejni jo proizvajal motor, katerega d«-lajo povsmli ;n ni je pokrajine bi gnalo to novo kunlvo. bi bila ki-i bi ne hoteli uvest.! elektrike 0.05 <lo 0.10 franka, to je nara\r-v hiše in tovarne. V Franciji so nost smešna v primeri z današ-ya«"eli crfo izrabljivati plimo in njim bencinom, oseko za proizvajanje elektrike, j Glavne prednosti te nove izrabe ("'••z nekaj let lw»lo tudi pri nas hidro-električnih central bi bile: 11 n * IT ]x»v>odi na dež«*li elektriko J <xlpa<l napeljav in regularnost n-vsakdo bo imel na razpolago porabe toka. dve bremeni, ki obtožujeta splošno elektrifikacijo.
Za Jugoslavijo, ki nima iastnin petrolej-kih vrelcev, pač pa dosti premoga in vodnih sil, torej elek-( 'e >i jili ogledamo malo bližje trike, je ta iznajdba s stališča drill jih hočemo uresnir-iti. pa za pa- žavne varnosti v slučaju vojne vt-
zimo, da ne jrre vse tako gladk<».' ilke važnosti, ka i'i i za kurivo na-
i
in da je "beli premog" ki ga na šili avtomobilov in zrakoplovov ne-videz dobivamo zastonj s pomočjo bi bili več navezani na tuj uvoz. v- Inega padca, zelo drag. celo^ki ga sovražnik lahko vsak trenu-dražji kot elektrika, ki jo proiz- tek prekine.
vaja jo pa it i i -troji. O tem se nav.v Xaše vodne ceste pa bi našle v dno ne govori v javnosti, da se ne pošiljanju premoga v eno smer. preplavijo oni. ki polagajo vse j ,illtetičnega petroleja pa nasprot-upe na elektriko, toda to je re^nv no smer normalni razvoj svojega ca!
V ist'ni je gradnja bilroelektr! i-",.- ■ entrab*. mnogo težavnejša t« i-moi :ektri«"ne ecmtrale. l-'raiicovki izvedenci so za Francijo tu: ;»r.: \ ili Kledeči proračun: < < ?ia ;«rw presega ceno druge za K «:<i ankov na kilowatt, kar je ti. i in itn. Instalacija bi torej -ta-! 1(10 frankov na leto in na kilo-\v*■ i t t . <'<* sf* tok aipnrnblja normalno 3000 nr na leto. kar je maksimum. velja torej vsaka kilowati-ura računana po sami instalaciji. 0.133 frankov.
Termoelektrična centrala pa ra-i 0.050 ky. prcmojra na kLlou-aj >-uro, ki vtani' torej 0.065 franka, če <e računa cena premogu 100 frankov tona.
prometa.
Gonilna sila bi -e lahko tako kamorkoli razdeljevala po zelo nizki eeni v steklonicah in sodili in 1)5 se po potrebi sp»*t dala spremeniti ! potom motorjev v elektriko.
/godilo bi se toffj nekaj <lose-daj nenu»gO("ega. da se namreč elektrika pod obliko petroleja uporablja za kurivo a vt oni obilnih lil avijonskih motorjev.
Skokiz vlaka.
REORGANIZACIJA RUSKEGA JETNIŠKEGA SISTEMA.
Sarajevski lbs* i poročajo zanimivo dogodb o o pustolovščinah neke mlade, in elegantne dame. Dogodek je sledeč:
Te dni je prispela v Sarajevo "mlada iin elegantna dama. Xi prišla sama in tudi ne prostovoljno.
Svpremljal jo je detektiv železniške polieije iz Slavonskega Br<»-da. Seveda ji potovanje ni bilo prijetno in skušala je detektivu, ki je pazil z argusovimfi očmi nanjo, pobegmiti. Zahotelo se ji je svobode. in to svobodo je dosegla ža! samo za malo časa. Nedaleč od postaje Somizovca je prosila svojega opremljevalca, da li sme na toa!e$ to. Detektiv je to dovolil, vendar je ostal na preži pred vratmi. boječ se. da bi ptičica odletela. Ker se vrata toalete le n/iso hotela odpreti. je pričel detektiv sumiti.
Xo. detektiv je bil mož dejanja. Bliskoma se je znašel; iz kupeja je vrgel vso prtljago neznanke in skočH iz drvečega vlaka. Kakor v kinomatografu . . . Nato je hodil ob progi in nadzoroval vso bi rž-; njo okolico. Zaman. Neznanke ni bilo nikjer. Končno je detektiv pre iskal še gozdič, ki se nahaja oli ' progi med krajema Soanizovca In Kaj lovca. In res je zasačil -elegan- : t no begunko, ki se- mu je škode- j željno smejala v obraz. "Detektrv pa si je mislil, da kdor se poslednji smeje, se smeje najbolje, vkle-nil je lepo neznanko in z nasled-nim vlakom sta se odpeljala v Sarajevo. kjer je bila tujka izročena policiji.
Na policiji je elegaaitna mlada dama izpovedala, da se piše Kati ca Kitty Vida, da je stara 22 le*, že loččena in rodom iz Našie. Bur-
Strašne Minske razmere.
Pred petimi mesecii je utonil v potoku Turija v bližini sela Jun-kovci pri Beogradu neki petletni deček. Sodna komisija je ugotovila, da se mali Milodratg Subotič rui ponesrečil, temveč da je utopila njegova teta, 17 letna Petrija Va-siljevič. Bila je aretirana in je pri zaslišanju priznala, da jo je k zlo-fčinu nagovoril njen svak iin oče j otroka Milan Subotič in ji jo ob-| ljubil zato 2000 Din. nagrade. Na-j to je bil Subotič, ki je bil v Beo-; gradu zaposleni kot tramvajski i sprevodnik aretiran. Svojo soude-i ležbo pri umoru je odločno zamikal.
1 Pred dnevi se je vršila pred be-ogradskim okrožnim sodiščem dru
Novi ienski poklici.
V Rusiji sta bilti te dni imeno vani dve ženski za generale bolj-ŠeviSke armade. Obe žensko sta. bli že dotalej v armadi z vsemi pravicami in dolžnostmi častnikov. Urvamova in Budde sta biLi po končani častniški šoli dode- >
samo takrat, kadar imajo pred seboj moža. ki se izogiblje doma* čili prepirov. Kljub temu je pa boljševiški vojni komisar Trocki čestital obema generaloma in priznal njuno vojaško nadarjenost.
Na Angleškem je postala Dov
ljeni generalnemu štabu, ko sta jtova arhitekt. Njeno delovanje otipa napravili izpit v vojni akade- j stoja v tem, da gradi cele nasel-miji. ju je vrhovno poveljstvo po-j bine majhnlih stanovanjskih hiš z maknila v generalni eiin. Vsaka ! lastnimi elektrarnami, pekarnami ima svoj polk, ki mil zapoveduje s j in drugimi Inodernimi naprava-prirojeno žensko trmoglavostjo, mi. Dela popolnoma samostojno. Drugi vprašanje je seveda, kaj bi i najema samo rokodelce in delav-se zgodilo. 7. generalom v krilu, j ep in skrbi, da dobivajo redno plače bi bilo treba <na vojno. Svetov-i <"o .in brano. Sploh je tako ener-na vojna in ruska revolucija jelgična in praktična, da jo občudu-pokazala. da so ženske korajžneijejo vsi moški.
UNOCRWOOO LIHDCRVIOOD. N
; ga razprava prot-i Milanu Suboti-So v jet ski vladi se je zdelo potreb- <*u in Petriji Vasiljevič. Prva razno popolnoma reorganizirati i prava je bila-predložena z ozirom jetniški sistem. V to svrho je na to. da so morali preiskati nje-imenovala posebne odbore, so- no duševno stanje. Zdravniški rz-
REF0RMA DELAVSKEGA ZAVAROVANJA V AVSTRIJI
V avstrijskem zveznem ministrstvu za socialno upravo pripravljajo zakonski načrt za preosnovo
delavskega zavarovanja. Po no-(V s.rpa računa, da ie treba za1	- '	,	...
; i vem načrtu se enotno organizirajo prekoileželne centrale transport-1.. ___ .	. _______________
ne progt* za visoko napete tokove s transformatorji, pride totalna
v-e vrste soc.iallivega zavarovanja:
za slučaj brezposelnosti, bolezni.
i nezgode, invalidnosti in starosti, cena danes na 10.000 frankov na' ,.	- -
, emelj vsemu zavarovanju m uit-kilowatt ktstaliziran v centrali. • - *, .......
_ravi bo sedanje bolniško zavaro-
Druga neugodnost je neredna
iiporaba toka. medtem ko vodni pad deluje 24 ur na dan. se tok
uporablja samo s ur. I"poraba tudi ni enaka v v>eh letnih časih In moč vodopada spreminja z ozirom na padavino in sušo.
vanje. Zavarujejo se vse osebe, ki ^i služijo kruh temeljem mezdnega razmerja, v kolikor zanje ni
poskrbijt'•no s posebnimi zakoni (n. ]u\ državni nameščenci). Zavarovanci s»> ra zdele v skupne pla t-ilne razrede; najnižja plača je l'poraba elektrike za železmice S označena z liOOO K. dnevno, na jvi-l»i deloma služila kot regulator. | šja z nad 72.000 K. Prispevke za pri t«"t!i j.* pa M^v.la jemati v ozlr. j zavarovanje bodo plačali deloda-da vozi ponoči manj vlakov kot jal.-i in delojemalci, in sieer vsak p« dnevi in tla bi taka instalacija polovico. Lastniki posebno nevar-stabi v>ote. ki bi jih bilo težko na- j u:h obratov morajo plačevati še t; i -neje preračunati.	j posebna doplačila. Med nezgode
Vzemimo pa. da se elektrifika-; se štejejo tudi obrtna zastmplje-c.ij>ki načrti posrečijo, potem bo j nja. V slučaju zavarovančeve smr pa kljub temu še vedno potreben ti dobe rento tudi vdove in otroci: petrolej za kurivo avtomobilov.. ako vdova še ni stara 65 let in ni avijonov in ladij, ki jih žeaejo mo- invalidna, ji teče renta samo 12
stoječe iz žensk, kojih naloga je natančno preiskati razmere po ječah in priporočati razna izboljšanja. Slika nam predstavlja tako odboruieo.
Žrtev brezvestnega sleparja,
Romantičen dogodek, ki naj bo predvsem materam in vzgojiteljem mladine v premišljanje. se je odigral v malem mestecu RLb-jnitz v Mecklemburgu in je tam povzročil nenavadno senzacijo. Predigra teg dogodka je bil pr»-no je bilo njeno predživljenje In j-iav umelanika dra. Scholia, ki je polno pustolovščin, ki so ostale J Prišel s svojo soprogo iz Moiiako-d osle j prikrite.	pega. Oba tujca sta .s svojo nena-
torji in katerih število vedno nn-rašča. Treba bo tor«*j kljub elektrifikaciji r»-Aiti vprašanje gonilne sile motorjev.
In ravno sedaj je ]>a to vprašanje tudi v stadiju rešitve, in sicer na zelo enostaven način. Gre za to.
mesecev po moževa smrti: otroci dobivajo sirotinsko rento do 16. l<"ta. Istočasno z delavskim zavarovanjem se sklene zakon o srfaro--tr.em zavarovanju samostojnih obrtnikov in podobnih poklicev, ker obstoja še od 1. 1921. junktim
da -e s pomočjo že obstoječih hi-J za ol»a zakonska načrta.
POSLEDICA NEPAZLJIVOSTI.
srn
Pred dobrim mesecem je prispela v Maribor, kjer si je najela sobo v najeelegantnijem hotelu. Zahajala je samo v boljšo družbo In iskala znajn-stva med višjimi čast-nilci in drugimi vplivnimi osebami. Zato .je postala policija nanjo-pozorna in jo je jela nadzorovati. Nekega lepega dne pa je Katica Kitty izginila iz Maribora tako nenadno, kakor je prišla. Medte n je policija prejela iz Sombora od nekega bamanega uradnika obvestilo. da se Mariboru ]>od njegovim imenom skriva neka navadna prostitutka, ki na njegovo ime m račun izvršuje po raznih krajih Jugoslavije različne sleparije, poneverbe. prevare in izrablja vsakogar v svoje svrlie. Uradnik cia-vaja dalje, da naj se Katica, ki ni njegova žena, aretira.
Nekaj dni za tem je bila Katica Kitty aretirana in pripeljana na policijski komisar i jat v Maribor, kjer so preiskali njeno prtljago. Pri preiskavi se je našlo v ročni torbici 17 vizitk, večinoma uglednih oseb. Med drugimi so bile tu vizitke generalštabnih oficirjev, višjih uradnikov iz Beograda, bančnih ravnateljev, industrijalcev. inženerjev. narodnih poslancev itd.
Katica Kitty je elegantno oblečena : nosi pisan in dolg Tutanka-men jumper, zelen baržunast površnik. elegantne zimske čevlje in lep klobuk iz vel our a. Čez obraz ima pajčolan. Njeino pravb ime in predime se ni moglo ugotoviti. Tudi se ne ve. kaj je njon poklic in verjetno je. da vohuni v prilog kake naše ljubeznjive sosede. Gre torej za novo Androličko ... V ostalem govori Kittv perfektno madžarsko. naš jezik pa lomi le za silo. Sarajevska policijf* je uvedla obširno poizvedovanje, da razkrinka tajinstveno damo s pajco-lanom.
ugsFBweoo « WW ■ wooe. n.
V bližini Milwaukee, Wis., jc bil star lesen mofet, katerega so na-merdvali v kratkem podreti. Na mostu je bilo znamenje z napisom : "Ne več kot pet ton'". Pa je za vozil nanj šofer s šest ton režk-mi trnkom, in na sli ki vklite, kaj se je zgodilo.
PADANJE PREBIVALSTVA V ^ ^ NEMŠKIH MESTIH
Nemški državni statistični urad v Berlinu objavlja podatke o ljudskem gibanju 1. 1923. Glasom teh podatkov se je v nemških mestih prvič pojavilo padanje v številu prebivalstva. V 334 mestnih občinah, ki štejejo najmanj 15.000 duš. se je število prebivaflstva skrčilo za 4000 m 26.117.000. Rojstva so v tean letu padla od 117.-532. 1. 1922. na 98 540. V velikih mestih z nad 30.000 prebivalcev je število rojstev še znatnejše padlo.
vadno eleganco napravila v Ribui-tzti globok vtis in predvsem je im-ponirai um et rak-si i ka r. Če s a se *" visokorodna " pojavila na ulic.i. tedaj so se ljudje ustavljali na cesti in zijali za njima in takoz a-
ni višji krogi so čutili počaše^m	Qba Mkonca sta
obiskom obeh interesan-tnib zak'>:i cev. ki sta se'končno vsa1 .mu vabilu vljudno odzvala. Doktorjev!
u oni n.M ijuueznjivi ljudje, in je govoril bistroumno in modro z lahko blaziraineostjo moža, ki je imel že opraviti v svetu, gosipa doktor. pa je bila naravnost očarljiva .. .
Visokorodna sta zahajala tudi k vdovi nekega kapitana, ki je imela 17-letno hčerko o kateri je trdila, da je nenavadno talentirana za slikanje. Za rude vaj oč a mlada dama je predložila dr. Scliolle-ju svojo skic i r ko in doktor je presenečen prianal, da se v mladem dekletu skriva nenavaden talent. Naravnost greh bi bil. če bi se ne •izrabljal ta zaklad.
Prijateljstvo med siikarjevimi in kapitanovimi je postajalo čim-dalje prisrenejše.
Senzacija pa je dosegla svoj višek. ko sta nekega lepega dne oba zakonca z mladenko vred izginila. Obveščena je bila takoj policija, ki je begunce končno zasledila v mestu Havelberg. Ilčerko so odvedli domov in življenje jc zopet potekalo (jbičajno.
Nekaj dni za tem pa se jc gospod doktor in umetnik — topot brez soproge — zopet- pojavil. In kar je bilo najzanimivejše: ponovno je bil sprejet pri kapitanov! vdovi. Policija je ugotovila, da je z grožnjama, verjelo tudi s pomočjo hipnoze . pridobil oibe ženski v svojo oblast.
V ostalem se je gost oči vidno tu di topot počutil prav dobro. Nenadoma pa je s hčerko zopet na skrivnosten način izginil in presenečena matii je iskala pomoči pr: policiji. Topot je begunec s svojo žrtvijo hitreje padel v roke pravice. Polieij^ je zločinca izsledila v me-cklemburškem mestecu Suelze Gospod doktor se je aretaciji trdovratno upiral in je divje razsajal. No. prebivalci mesteca Suelze niso imeli preveč razumevanja za njegove prostote in so protektorja mladih siikaric tako naklestili, da je celo priznal, da ni umetnik in ne doktor. Ugotovilo se jef da je
umetnik dr. SchoHe" že dolgo is. Kdor jč od stare matere vzgo-kajii slepar iz kraja Soest v West-1 j^n, je za 3jp0. monov (denarja) falski. 1	, I cenejši (kc^ je razvajen).
vedenci so spoznali Petrijo za popolnoma normalno.
Zanimiva je pred zgodovina zločina. ki prikazuje enostranost in zaslepljenost kmet.skega ljudstva glede pojmovamja o morali. Hčerka uglednega in bogatega seljaka Marka Vasiljeviča iz -Junkovcev je imela ljubavno razi ierje s sinom nek ego soseda, ki pa ni ostalo brez posledic. Ljubimec pa dekleta ni hotel poročiti in tako je hčerki uglednega seljaka grozila nevarnost, da bo izpostavljena javnemu zasmehovanju vaških pre bivalcev.
Da se lizoginc sramoti je dekle poročilo nekega ubogega dninarja. ki naj da njenemu otroku svoje ime. l>ninar Milan Subotič je bil z žeivitvijo zadovoljen, saj je kazalo, da postane nekoč dedič svojega tasta. Kmalu po poroki je žena rodila dečka. Subotič je jel kmalu otroka sovražiti, kajti po vasi so se razširjale vesti, da igra žalostno vlogo in tudi pričakovala bogastva tasta so naenkrat izo-
odslej živela v stalnem prepiru iji ko se je Subotič naveličal življenja polnega razprtij, sramote in bede, je zapustil ženo in otroka ter odšel v Beograd, kjer je postal tramvajski sprevodnik.
V tramvaju je nekoč naletel na svojo svakinjo Petrijo Vasiljevič, ki je iskala službo v Beogradu. Od tesra dne dalje sta se redno sestajala in zdi se da je Vasiljevičeva večkrat potreboval Subotičevo pomoč, kajti radii svojih ljubavnih avantur je 'bila vsaki hip na cestni.
Ko so je neikega dne zopet postavili pod kap, je odšla v svoj rodni kraj v Junkovce. Nekaj dni po svojem prihodu se je odšla s svojim nečakom kopat v Turijo. kjer je deček utonil. Pri obravnavi je Vasiljevjičeva zatrjevala, da se je vsak dan sestajala s Subotv čem in jo je ta vedno pregovarjal, da umori dečka. Stari Vasiljevič je namreč svojega unuka zelo ljubil in splošno se je zatrjevalo, da ga postavi za glavnega dediča.
Da se sVojega tekmeca iznebi, je Subotič pregovoril svojo svakinjo, da dečka spravi s sveta. Pisal ji je tudi več tozadevnih pisem in Ji obljubil bogato nagrado, če dejanje izvrši. Subotič je dosledno zanikal vse trdatve Vasiljevičeve In trdil, da se s svojo svakinjo sploh ni nikoli sestal. Obsojen je bil na 11 let ječe. V splošnem ni napravil vtisa, da je zmožen tafkega zločina. pokopala ga je le trditev, da se ni nikoli sestal & Vasiiljevičevo. kar .so mu dokazali. Njegov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. Vasiljevičeva pa je bila obsojena na dve leti jece.
FELDMAB&AL FRENCH ZBOLEL.
JE
Pariz, Francija, 5. decembra. — Bivši feldmaršal French, nekdanji vrhovni poveljnik angleške armade v Franciji, je tukaj nevarno zbolel. Prevedli so ga v bolniš-r nico ter ga takoj operirali. Star je 72 let.
Voščite vesel Božič potom
ele^trifae.
Koliko časa dzhirate božične darove, ki bodo označevali vašio poslanico ljubezni in dobre volje, darove, ki bodo cenjeni, ter bodo vzbudili v daro-vancu vesele spomine-
Klektrični darovi so najdragocenejši. Krasni so, uporabni in pripraviti. To so več kot samo darovi, kajti v njimi prištedite dosti ur iniieneira dela
Električni darovi.
Električne pečice Svetilke Toipstcrji Likaibirki Per eolat o rji Vacuum snažilci Pralni stroji F.lekta-KMii grelci Refrigerator j i
$12.50 in več 4.f)0 in več 4 00 in več 4.f)0 in več 4.85 in več 34.75 in več 99.00 in več 5.00 in več 225.00 in več
The New York Edison Company
Na Vašo službo.
Irving Place in 15. ulica
Podružnice, kjer so električne potrebščine razstavljene ter Jlb razkazujejo v udobnost občinstva.. 270 Canal St	865 Broadway	15 East 125th St
ao Norfolk St	< 124 West 42nd St	4 362 East 149th St
10 Irving Place	151 East 86th St	555 Tremont five
Vsi uradi <razen 10 Irving Place in SC5 Broadway) 5=0 odprti zvečer. — Ponoči v slučaju potrebe pokličete:
Manhattan—Watkins Jocc Bronx—Mort Haven 1300
Božična denarna nakazila
katera se skoz nas odpošljejo do polovice decembra bodo še pred prazniki izplačana.
Stroški brzojavnega pisma samo EN DOLAR.
*
Naročite še danes denarno darilo, katero ste se namenili poslati Vašim v domovini.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Strnt	New York, N. Y.
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stre] "OLIVEB" <jJ20-
B atreiico ta slovenske čr-
ke,5,M- $25.-
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati n* pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj ItK-lo rsak pile. Hitrost pisanja dobite i yajo,
KLOVENIG PUBLISHING OOMPANT •1 Gsrtlandt StraM
ftLAS NAHODA, 8. T>EC. T924.
MARGARETA
SOMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
36
Dr. L j ude vit Pivko:	[
Dobrovolec Janj
•
1C.
(Nadaljevanje.)
Castell je storil to in zlato, nahajajoče se v pasu, je pričelo žvenketati. Navzoči so se smejali, a gostilničar je izjavil, a je njegova hiša poštena in da je bolj varno bivati pri njem kot pa potikati se po gorah, kjer se skrivajo razbojniki,
CVfcstell in Poter sta nato sedla za majhcio mizo, nekoliko vstran od drugih ter vprašala, -če bi mogla dobiti koj za jesti. Gostilničar je rekel, da bo jed takoj servirana Poklical je nekega maroškega služabnika ter mu naročil, naj prinese hrane. Medtem pa jima je pričel stavljati vprašanja, iz katerih .^a spoznala, da pozna celo njih povest in da jo je izvedel od enookega.
—	Kako ste izvedeli, da se je naša ladja potopila ? —je vprašal Castell. mesto da bi odgovoril na vprašaji je.
—	Kako.' Od ljudi markija, ki so se ustavili tukaj, da popijejo •Sašo vina, ko so prišli tukaj mimo na poti v Granado. Markij sam jel^° Save> najbrž na Madžarsko .
Božič med dobrovoljci? Rajši ne vprašujte! Nihče izmed mojih Bošnjakov in Čelioslovakov ni prestopil v božičnih dneh hišnega praga, da bi v krogu prijateljev >ali v gostoljubni družini mislil na svoje domače onstran zasneženih rovov.
Sluga Gjuro Ja-njič je jirinesei skromno južino, odšel in ni se vrnil do večera. —
Gjuro nima miru. Zvedeli smo po ujetnikih, da so v Grkovcih pri Livnu naznanili prebivalstvu, da je lugar Gjuro .Janjič izdal svojega carja in da se bori proti Avstriji. Slišali smo. da so mu na to doma užgali hišo in da so mu žan-darji odgnali ženo bogve kam pr*.-
Se.veda se vračajo.
Giuseppe j^. prvi. Nekaj belega drži pod pazduho in prijema v roko skakajoč preko ogonov.
4'Giorgio! Regalo di Natale!'' (Božični dar.) pravi Sardine*? In mu moli belo vrečico iz domačega platna predi prsa. Sedaj
Strašno maščevanje neza konske matere.
rtkel, da se je "San Antonio" potopil, a ni ničesar omenil, da sta ostala vidva na krovu.
—	Potem ga posnemajte tudi vi, kajti najin posel vas prav nič ne zanima. Izmučena sva ter bi rada počivala.
—	Goto\o. gospoda, gotovo, — je odvrnil gostilničar. — Naročil bom, naj hitro napravijo večerjo in prinesel bom steklenico gra-nadskega vina. vrednega takih odličnjakov.
Nato je odbitek
Nekoliko pozneje je prišla večerja in ž njo vino v lončeni posedi. Gostilničar jima je nalil dva kozarca in Castell ga je pozval, naj pije čašo ž njima oia srečno potovanje. Gostilničar pa je ponudbo odklonil ter rekel, da je to zanj postni dan, ker je prisegel, da ne bo na ta dan pil vina. Peter, ki ni rekel ničesar ves ta čas, je medtem pokusil vino ter zašepetal Castellu v angleščini v uho:
—	Ne pijte ga. Zastrupljeno je.
—	Kaj pravi vaš sin? — je vprašaj gostilničar.
—	Pravi, da je izvrstno, da pa .se je naenkrat spomnil, kar sem pozabil tudi jaz. da nama je zdravnik v Motril prepovedal piti vino. ker bi to poslabšalo stanje naših poškodb. Seveda ne bo izgubljeno. Dajte ga svojim prijateljem. Midva se morava zadovoljiti z rc-dkejŠo pijačo.
Prijel je vre z ve>do, ki je stal na mizi, si malil kozarec ter ga nato izročil Petru, dočim je stal gostilnučar poleg ter ju kislo opazoval.
Naenkrat pa se je Castell dvignil ter ponudil vre z vmom ter obe napolnjeni časi ljudem, ki so sedeli pri sosednji mizi. Eden t.di ljudi je bil njih vodnik, ki se je ravnokar vrnil iz hleva, kjer je nastanil mule. Ljudje so z veseljem sprejeli vrč in dva sta takoj izpila napolnjeni čaši. nakar je gostilničar jezno prijel vrč ter izginil ž njim.
Peter in Castell sta nadaljevala s svojo večerjo, kajti videla -ta. da zavživajo pri sosednji mizi i*fo jed. Gostilničar se je vrnil in Peter je zapazil, kako je z bojaznijo opazoval oba moža, ki sta pila vino. Eden teh je naenkrat vstal izza mize, odšel k klopi na drugi strani sobe. sedel nanjo ter umolknil. Enooki vodnik pa je naenkrat omahnil na mizo tako. ela je počivala njegova glava na praznem krožniku. Tam je obležal nepremično. Gostilničar je skočil pokonci ter ni vedel, kaj naj stoni. Castell pa je rekel, da je ubogi dečko očividno zelo zaspan po dolgi ježi in da sta onadva sama zelo zaspana. Ali bi jima ne hotel pokazati prenočišča?
Gostilničar je bil vesel storiti to. kajti očividno je bilo. ela se ju je hotel iznebiti, kajti ostali ljudje so zrli na vodnika in njih taovariša ter mrmrali med seboj,
—	Po tej poti, gospoda, — je rekel gostilničar, ter ju je pove-del k mestu, kjer so stale široke lestvice. Šel je naprej, s svetilko v roki ter odprl padajoča vrat. Poklical je oba, naj mil sledita. Castell je to storil, a Peter se je obrnil ter se poslovil od družbe, ki ju jc opazovala. Pri tem je kot slučajno napol potegniL svoj meč iz nožnice. Nato je tudi on odšel po lestvici navzgor ter prišel v podstrešje.
To je bil kaj prazen prostor an edino pohištvo je obstajalo iz dveh stolov iu dveh lesenih pričen.
—	Ubogi ljudje smo. — je rekel gostilničar, ko sta zrla s Ca-stellom naokrog po borni sobi. — Dosti visoke gospode pa je že dobro spalo tukaj in upam. da bosta tudi vidva.
Obrnil se je, da odide po lestvici navzdol.
—	Bo že, bo že, — je odvrnil Castell, — a povejte vašim ljudem, naj puste hlev odprt, ker nameravava odriniti ob jutranji zori. Prosim vas tudi, da mi daste to svetilko.
—	Svetilke ne morem pogrešati, — je od vrnil gostilničar, ki je stal že na prvem klinu lestvice.
Peter je stopil k njemu, ga prijel z eno roko in mu z drugo iztrgal svetilko. Mož je zaklel ter segel za svoj pas, kot da išče nož. Peter pa je uporabil vso svojo silo ter mu zavil roko tako močno, daje v svoji bolečini izpustil svetilko, ki je stala v roki Petra. Gostilničar se jc je hotel polastiti, a pri tem je izgubil ravnotežje in zvalil se je po lestvici navzelol.
Peter in Castell sta zrla navzdol ter vklela v svojo veliko radost, da je ostal nepoškodovan, kajti dvignil se je ter jima pričel obetati kruto os vet o. Peter je nato zaprl padalna vrata, a zapazil, da je bil odstranjen zapah. Pričel je iskati kaj primernega, a ni ničesar našel. Tedaj pa se je spomnil, da ima pri sebi kos vrvi iu s to je pritrdil zapah. Obrnil se je proti Castelhi ter rekel:
—	Midva sva ptička, ki sta se ujela v zanjko. Priti pa morajo v kletko predno nama zavijejo vratove. Ono -vino je bilo zastrupljeno in umorili nas bodo radi najinega denarja, če-bodo mogli. Najboljše je, če čujeva celo noč.
—	Tudi jaz mislim tako, — je rekel Castell. _ £'uj, spodaj s?
razgonrarjajo.
Res so se razgovarjali, kot da debatirajo o neki stvari. Kma lu pa so glasovi utihnili. Ko je bilo vse tiho, sta pričela iskati po ceLi podstrešni sobi, a nista mogla najti ničesar neobičajnega. Poter si je ogledal tudi odprtino v zidu., ki je bila dosti velika, da se človek preplazi skozi njo. Ker nista mogla ničesar drugega storiti, sa sedla na posteljo, z golima mečema v rokah ter čakala dolgo časa, a ničesar se ni pripetilo.
Konečno je ugasnila svetilka, ki je itak slabo brlela, vsled pomanjkanja olja in bila »ta v polni temi, z izjemo luči, ki je prihajala skozi odprtino, s katere je Peter strgal kos vreče.
Malo pozneje sta cula udarce konjskih kopit in vrata hiše so se odprla in zaprla. Spodaj se je zopet pričelo razgovarjanje, Slišati je bilo glas, ki se je zdel Petru znan.
(Dalje prihodnjič.) -
Gjuro elanes nima več svojega doma. da bi se ga spominjal na ba-dnji večer. Dolge brke. ki so mu štrlele krepko in skoro voeloravno od koščatega lica. so že teden dni nekoliko zanemarjene in oči mu ne sijejo več v humorju.
Svoje duševne račune si je urti-dil in rezultat mi je javil:
"Ostala mi puška in nož!"
Pri teh besedah mu je trepetala koža na licih in na bradi se mu je, pojavilo troje, četvero drličečih gubic.
V zadnjih dneh si je iskal nov«* družbe. Vsak popoldan je zahajat na strel j išče k "elecL" Taiko naziva italijanske rekrute, najmlajši letnik 1899. kojega so kmalu po soški katastrofi poklicali v službo. Golobradi sardinski novinci ga zanimajo in 'deca' ga poznajo po imenu, še bolj pa po brkah. Pravijo mu <;Kjabafi" (*£Ki ima brke" — "che ha baffi.")
Sardinei žvrgole v neumljivem narečju, toda ni človeka, s katerim bi se Bošnjak ne dogovoril. Vidimo ga cesto, kako kima in se zadovoljno smehlja blebetavim mladičem, a tudi on jim mnogo ra zlaga.
Ob zidn sede in čepe štirje Sardinei okrog Janjiča, ki elrži v rokah papir in ga Obrača. Mladi zn<i nec mu je prinesel pismo, kojega je dobil za Božič od sestre. Pismu je priložena fote>grafija.
"To si ti, Giuseppe?"
"•Taiz."
"In to?"
"Moja mati."
"In to je sestra?"
"Sestra Mariola."
"Dvajset let?"
"Šestnajst let,"
"Lepa sestra." hvali Gjuro in Sardineu se dobro vidi, da ugaija staremu vojščaku slika.
Razlagajo mu, kaj piše Mario-la, iz planin pri Cagliarih, iz -siro masnega kraja. Olje bi radi mleli. a delavcev ni, ko je Giuseppe vojak. Spominjajo se ga vsak elan pri delu in pri jelu, vsako uro, vsako minuto.
"Radi te imajo doma. Priden dečko, Giuseppe!"
"Radi se imamo," pritrjuje Sar dinec. "Ko bi mogel iti z menoj, da vidiš moj dom!"
"Nikoli", meni D juro.
"Kam pojdeš na dopust?"
"Nikamor."
Sardinei vedo, da je Kjabafi Avstrijak, ki torej ne more hoditi elomov na dopust. —
"Kdaj si dobil zatlnje pismo od doma?" vprašuje radoveelen mladič.
"Nikoli", pravi Gjuro. "Kar sem v Italiji, nimam doma."
"Za Božič ti niso pisali?" se Čudi Giuseppe. "Nikoli."
"In nisi žalosten?" — Deca ne morejo umeti, kako je možno živeti bre*z zveze z domačim, zlasfi sedaj, ko je Božič. S pomilovanjem in strahom gledajo nanj in žvrgole med seboj, da jim Gjurove misli ne morejo slediti.
Giuseppe vstaja in pravi nekaj, nato se pa obrača in teče prek** ognev v kuhinjo. Za njim se dvi-ea drugi in nato se tretji Sardinec in vsi beže drug za dragim.
Gjuro ne ve, kar se je zgodilo ln premišljuje, ali jih ni morebiti razžalil. Niti "Z Bbgom" mu no beden ni rekel . . .
Fotografijo in pismO ima se v rokah. Morebiti se vrn'ejo . . .ali vsaj eden izmed ntfih.
tudi ostali trije in vsak nese nekaj.
Djuro že mneva. ela mu hočejo darovati, kar so prejeli od svojih <e>ter in mater. Vsi mu drže svoje zavoje in vrečice in silijo vanj, naj vzame kar vse.	•
"Hvala, hvala! Ne morem, ne smem. to je vaše! Hvala!"
Toda Sardinei so neuklonljivi in Djuro kaže, naj oilvežejo in pokažejo. Božičnega kruha mu ponujajo. ki se že nekoliko elrobi — saj je bil štiri dni na potovanju, slaščic, peciva, sadja.
Janiču se smehlja lice. a brez poželenja.
Darov ne mara. Češ, da ima hrane dovolj.
"Tvoje je to. Mariola je poslala tebi."
• "Mariola in mama bosta se ra-iovali, kadar jima napišem, da sem elelil z vojakom, ki nima uo-ma.Vzemi vse!''
Janjiču je položaj neprijeten. Vstaja in tišči pismo Sardincu v roko. ,
"Eno jabolko si vzamem. Hvala!"
In kako na povelje so ga prijeli vsi štirje in mu jeli polniti žepe. Vsak grabi iz svojega zavoja mi mu tlači v žep in za bluzo, Djuro se pa brani in se jih otepa, suvajoč jih rahlo od sebe.
Tedaj je javil češki elobrovolj^e-Lahvička, da se je nekaj zgodiio. Za zidom ob streljisču hočejo baje italijanski vojaki tepsti našega Janjiča.
"Kako.'"
"Videl senu da se suvajo. .Ta-njič jih meče od sebe kakor vreče, on i'pa skačejo vanj."
Ta bo lepa!
Obuvam si čevlje namesto copat da pogledam sam.
V tem pa že. prihaja Janjič. Menda se je zares pretepal, ker se smehlja in mu žare oči.
"Kaj počenjaš, Djuro?"
"Jaz? Nič!"
Žepe ima tako polne, da se mu trgajo. Izza bluze mu štrli rumena št r tic a.
"Deca mi ni dala mira . . . Moral sem vzeti ..."
Kretanje parnikov - Shipping News
KA
V splitski okolici je živel mladi Marko Justinijanovič Dinkov, sin premožnih roditeljev. Pred časom se je zagledal v Stano Račičevo iz Vrbanja, na otoku llvaru. poleg Splita. Stana je bila lepo. tenia si-prSbeže 1 romašno dekle. Marko in Stana sta se ljubila, mladec je zahajal k de'kleitu v vas in posleeliee niso izostale. Stana je zanosila. Čim je Marko zvedel za to. se je začel dekletu bolj in bolj odtujevati. posebno močno je nanj pritiskala njegova družina, ki je zahtevala, da se odpove Stani, ki je medtem porodila. Marko je bil v težkem položaju. Prišel je po porodu še parkrat k Stani, govoril ž njo, toda nikoli ni hotel priznati, ela je novorojenec njegov otrok. Slednjič je Stana raeli tega prekinila ljubezenske oelnošaje z Markom.
Dekleta je bolela prevara iu sramota in hudo mu je bilo. da noče Marko priznati deteta za svojega otroka. Stana je hotela rešiti svojo čast in je tožila Marka radi onečaščenja in radi prevare z ženitvenimi obljubami. Sodišče j«' obsodilo toženca na dva meseejr ječe.
Ko je Marko prišel iz zapora, so ljudje, začeli stikati glave in govoriti, da se Marko in Stana zopet sestajata. Stana je zanosila vdrugič in porodila otroka, ki pa je par elni po porodu umrl v bolnišnici. Po tem elogodku so se odno-šaji med mlaelcema vnovič ohladili. Marko je zopet začel tajiti, ela otrok ni njegov. Stana je obu-pavala. Prosila je Marka, naj ji ne dela take sramote in naj prizna svoje elejanje, rotila ga je. naj jo vzame k sebi. ker je radi ljubezni do njega pode iz očetove hiše. Toda vse prošnje niso zalegle nk. Marko ni hotel vedeti za Stano in kmalu je prišel dekletu do ušesa jrlas. da Marko ljubimkuje z neko drugo žensko. Teelaj se je Stana
Izkopani ostanki palače Sep tirni j a Severa.
cesarja
Iz Tripolisa poročajo, ela je izkopavanje v Leptis Magna prineslo nepričakovane uspehe. Našli so veličastne ostanke cesarske palače, slavolok cesarja Septimija Severa, kopališče istega cesarja, velike kipe in dragocena dela iz marmorja ter zelo zanimive napise. V arheološkem oziru gre tu brez dvoma za eno najznamenitejših središč vsesra rimskega vzhoda.
odlevčila za strašno maščevanje.
Bilo je baš na dan cerkvenega praznika v .splitski okolici. Marko in Stana sta se srečala na slavno-sti, s katere se je vračal Marko do mov v družbi dveh tovarišev m treh deklet. Vračali so se po cesti v parih. Ko so dospeli do neke hiše (župnikove) v Vrbanju poleg Splita, se je družbi približala pokrita ženska. Marko je takoj spoznal v nji Stano in predno jo je mogel vprašati, kaj hoče, mu je dekle vrglo v obraz prgišče živega vapna. Marka je zasklelelo v očeh, da je začel kričati, toda med tem je Stana uporabila še drugo sredstvo proti njemu. Izvlekla je izza paisa dolg, oster, rujav nož ter ga dvakrat- za po redoma zasadila Marku v prsi. Marko je tekel par korakov za storilko, hotel Jo je zgrabiti za vrat, toda ko jo je elohitel, se je zgrudil na zemljo brez besede in izelihnil. Stano so nato orožniki vklenili ter jo otlpe-1 j ali v zapor. jZloČin je priznala brez obertavljanja z beseelami: "Hotela sem ga ubiti, ker me je onečastil ter uničil mojo mladost.
9. decembra:
Pittsburgh, Hamburg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova.
10.	decembra: Paris, Havre.
11.	decembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen.
13. decembra:
Aquitanla, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogne Rotterdam.
16.	decembra:
France, Havre; Bremen. Bremen.
17.	decembra: Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
MInnekahda, Cherbourg, Hamburg Albert BaJlln, Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic, Ch^rboii'-g. Volendam Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:
La Savoie, Havre; Arabic. Che» bourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg.
3. januarja
Aquitania, Cherbourg; Suffern, Havre >Jew Amsterdam, Rotterdam; America, Bremen.
Koledar za leto 1925.
Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodo-vino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je rudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
Prav je -sedaj, ela gre mrtev zemljo, jaz pa Živa v ječo."
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v"Glas Naroda"
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda''
in Bremen;
Boulogne in Ham-
6.	januarja:
Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo.
7.	januarja:
Puris, Havre.
8.	Januarja:
Deutsehland, burg.
10. januarja:
Majestic. Cherbourg: George Washington, Cherbourg in Bremen.
14.	januarja: France. Havre.
15.	januarja:
Mongolia, Hamburg.
17. januarja:
Berengaria. Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Veendam, Boulogne, "Rotterdam.
20. januarja:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg.
22. januarja:
Cleveland, Boulogne In Hamburg.
24. januarja:
La Savoie, Havre; Conte Verde,
Genevo.
28.	januarja:
Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
29.	januarja:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg.
31. lanuarja:
Majestic, Cherbourg; Ausonia, Cherbourg.
PIANO ROLE
za praznike.
NAROČITE TAKOJ DOK JIH IMAMO
\VP77i9 Venec Slov. Xarod. Pesmi, Ko.l WPTT-'.O Venec Slov. Narod. Pesmi No.2 WF7731 Venec Slov. Xarod. Pesmi No.3 WF7S90 I* Boj! U Boj! AVF7736 Misli Moje (Hrvatska) --Vsaka teh rol stane --
12325 Srf-no veselje .................. 70c
3'J175 Sveta n<»\ blažena noč........75s
Za jNj>tnino "pošljite 3oc.
IVAN PAJK
24 MAIN ST.,	CONEMAUGH, PA.
onim, ki so naroČili blaz-
nikovo pratiko!
pod
Vse one rojake, ki so zadnje dni naročili Blaznikovo Pratiko, prosimo, naj nekoliko potrpe. Kakorhitro dobimo drugo pošiljate v, bomo Pratike razposlali vsem, ki so jo naročili.
Uprava "Glasa Naroda".
uejaia, mahocajts se ha (IT.AR NAHODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNE* k xdstrtxhih dbtlval
DR. KOLER
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI.
Dr. Koler ie nai-BtarejSi slovenski zdravnik Specijalist v Pittsburghu. ki ima 32 - Mno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupljenje krvi zdravim s glaao-
vltim 60S, ki ga je izumel dr. prof. Krlh h. Če imate mozolje ali mehurfke po telesu, v grlu. izpadanje la3, bolečine v kosteh, pridite in izčistll vam boni kri. Ne čaJiajte. ker se ta bolezen naleze.
Vse moške bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
H v ros ol o aJl vodno kilo ozdravim v 36 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzrorajo bolečine v križu in hrbtu m včasih tudi pri puščanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Kevmatizem. trganje, bolečine o-
tekline. srbečice. Skrofle In druge
kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem ča-su in ni potrbno ležati.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že iz tarega kraja, zato vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski.
1'radne ure so: Ponedeljek, sreda ln petek od 9 do 5. Torek, četrtek in sobota od 9 do 8. Nedeljo od 9 do 2.
Nove pošiljatve knjig.
■	------ ■■ '-•	■	---—	gj ■ ■ ■ ■	. . -y
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zaio ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pisma na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
»
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik....................$1.25
Gospodinjstvo................................1.00
Naša zdravila...............................50
Nasveti za hišo in dom....................... 1.20
Sadje v gospodinjstva .........................70
Zdravilna zelišča............................. .30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 straui ........................ 500
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletršnik) —
2 trdo vezani knjigi, slrupaj 1888 straaii ... .10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25
Mi plačamo poštnino.